Na podlagi 268. v povezavi s 119. in 115. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) ter na podlagi 18. člena Statuta Občine Apače ( Uradno glasilo Občine Apače-Lokalni časopis Prepih, št. 2/07 in 53/12), ki se še uporablja na podlagi 110. člena Statuta Občine Apače (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 55/21) je Občinski svet Občine Apače na svoji 18. redni seji, dne 1.6.2022, sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU
ZA OBMOČJE OP 13 – OBMOČJE ZA DEL TRC KONJIŠČE - KARAVLA
I. Uvodne določbe
1. člen
(splošno)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Apače (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/2013, 60/2015 – obvezna razlaga, 30/2019), sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje OP 13 – območje za del TRC Konjišče - karavla (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN je izdelalo podjetje TIURB d.o.o., Jezdarska ulica 3, 2000 Maribor, pod številko projekta 1/2021.
(3) Identifikacijska številka (ID) prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 2360.
(4) V skladu z drugo alinejo četrte točke 289. člena ZUreP-2, ki določa, da se do začetka uporabe storitev elektronskega poslovanja, ne glede na prvi odstavek 119. člena v postopku priprave odloka ne uporabljajo določbe 115, člena ZUreP-2, je občina sprejela odlok po tem, ko je pridobila pozitivna mnenja nosilcev urejanje prostora in ko je ministrstvo, pristojno za okolje, ugotovilo, da so vplivi izvedbe predloga odloka na okolje sprejemljivi.
2. člen
(vsebina OPPN)
Ta odlok določa pogoje prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN in sicer območje, umestitev načrtovane ureditve v prostor ter zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. Določa tudi rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave kot tudi rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom. Dovoljuje etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po ureditvi obravnavanega območja.
3. člen
(opis prostorske ureditve)
(1) S tem odlokom se načrtujejo ureditve povezane s turizmom in rekreacijo. Prostorska ureditev zajema umestitev nastanitev (glamping hišk) z zunanjo ureditvijo ter umestitev gostinskega objekta in večnamenskega objekta (recepcije). V sklopu odprtih površin se predvidi bazen, otroško igrišče, ribogojnica in manipulativne površine.
(2) V odloku so določeni tudi posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture.
(3)
4. člen
(sestavni deli OPPN)
Sestavni deli OPPN so:
I. IZJAVA ODGOVORNEGA PROSTORSKEGA NAČRTOVALCA
II. BESEDILO ODLOKA
III. KARTOGRAFSKI DEL
1 Prikaz namenske rabe
1.1 Izsek iz grafičnih prilog kartografskega dela prostorskega plana
2 Prikaz ureditvenega območja z obstoječim parcelnim stanjem
2.1 Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem
3 Prikaz območja OPPN in načrtovanih ureditev v širšem območju
3.1 Pregledna situacija širšega območja načrtovanih ureditev
4 Prikaz umestitev načrtovanih ureditev v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji
4.1 Ureditvena situacija
4.2 Prikaz ureditve s funkcionalno oblikovalskimi pogoji
4.3 Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na GJI
5 Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjana narave in ureditev potrebnih za obrambo pred naravnimi ter drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
5.1 Prikaz območja s posebnim varstvenim režimom
IV. SPREMLJAJOČE GRADIVO PROSTORSKEGA AKTA
II. Območje OPPN
5. člen
(območje OPPN in namenska raba)
(1) Območje OPPN zajema enoto urejanja prostora OP 13, ki je skladno z občinskim prostorskim načrtom občine Apače po namenski rabi opredeljena kot BT – posebno območje znotraj turistično rekreacijske cone, namenjene turistični ponudbi in namestitvi – kamp, G – območje gozdov, VC – območje celinskih vod, ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem v sklopu naselij ter ZD – urejene zelene površine, kot so zeleni pasovi z zaščitno in drugo funkcijo. Večina načrtovanih ureditev bo potekala po izhodiščni namenski rabi BT enote.
(2) Območje OPPN načrtovane prostorske ureditve skladno z geodetskim načrtom obsega zemljišča s parcelnimi številkami oziroma dele zemljišč s parcelnimi št. del 394, 397/2, 408/2, 410/1, 411/2, 411/3, 411/4, 412/1, 412/2 412/3, 412/4, 412/5, 412/6, 412/7, 415/2, 415/4, 416/1, 416/2, 417/1, 417/4, 420/10, del 779/5 vse k.o. 174 Konjišče
(4) Območje obdelave meri cca 7,5 ha.
III. Umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor
6. člen
(umestitev ureditve v prostor ter vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN se nahaja v severozahodnem delu naselja Zgornje Konjišče v občini Apače. Na severni strani območje meji na gozdno cesto 133303 in reko Muro, na vzhodni strani pa na javno pot 604011. Vzhodno od območja se nahajata ribnik Rogoz in jezero Stara Jama.
(2) Ureditev območja namenjenega razvoju vodnega in obvodnega turizma ter rekreacije na zelenih površinah je v skladu z načeli prednostnih območji za razvoj poselitve in ostalih dejavnosti občine Apače.
IV. Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev
7. člen
(pogoji in usmeritve glede vrste dopustnih dejavnosti, gradenj in drugih del ter objektov)
(1) Osnovna dejavnost je turizem in rekreacija. Spremljajoče oz. dopolnilne dejavnosti so gostinstvo, trgovina, storitve in izobraževanje.
(2) Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del:
· novogradnja,
· prizidava,
· odstranitev objektov in druga pripravljalna dela,
· rekonstrukcija objektov,
· gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike in prometa,
· urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic in prometnic,
· gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov,
· vzdrževalna dela na objektih in napravah.
(3) Vrste dopustnih objektov, ki se dopuščajo skladno z veljavnimi predpisi ter v okvirih določil tega odloka:
· Nestanovanjske stavbe:
· hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev
· gostilne, restavracije, točilnice
· trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
· Objekti prometne infrastrukture:
· lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
· Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi:
· lokalni cevovodi, elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja
· Drugi gradbeni inženirski objekti:
· športna igrišča,
· drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
· drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti – ribogojnica.
8. člen
(razdelitev območja na funkcionalne enote)
(1) Na ureditvenem območju so predvidene tri funkcionalne enote oziroma tri območja (cone), ki tvorijo zaključeno celoto in se urejajo enotno in sicer:
· cona 1 (vhodno območje)
· cona 2 (obvodno območje)
· cona 3 (glamping območje)
(2) Vhodno območje je locirano na jugovzhodnem delu ureditvenega območja, ob dovozni
poti, kjer se uredi parkirišče in večnamenski objekt (recepcija).
(3) Obvodno območje je locirano na jugozahodnem delu ureditvenega območja, kjer je predviden gostinski objekt z lesenimi terasami oziroma podesti do jezera in otroško igrišče. Na obvodni coni, v bližini pozidave je možna izgradnja še dodatnih lesenih teras za počitek ob jezeru. Po jezeru je možna plovba s plovili brez motorja. Plovbno območje jezera sega od obvodnega prostora do otoka, kot je prikazano v kartografskem delu.
(4) Glamping območje je locirano severno od povezovalne poti. Predvidi se prostor za postavitev do maksimalno 20 nastanitvenih enot (glamping hišic), s pripadajočo zunanjo ureditvijo. V osrednjem skupnem odprtem prostorom, kjer se nahaja obstoječ objekt se predvidi wellness s pripadajočo zunanjo ureditvijo in z bazenskim kompleksom. Obstoječ objekt se lahko rekonstruira/prizida ali odstrani. V primeru odstranitve je dovoljena novogradnja.
(5) Meje funkcionalnih območji so razvidne iz kartografskega dela.
(6) Po ostalem območju OPPN-a je dovoljeno samo vzdrževanje in obnavljanje obstoječih poljskih poti in gozdnih vlek.
9. člen
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov)
(1) Večnamenski objekt (recepcija): Podolgovata stavba tlorisnih dimenzij 7,0m x10,0m, višina do 8m, simetrična dvokapna, ravna ali enokapna streha, priporočena fasada kombinacija stekla, betona, ometa oz. lesa, ki se naravno stara in sčasoma posivi. V objektu je predvidena umestitev recepcije, prostorov za zaposlene, prostorov za hrambo in izposojo športne opreme ter servisne in skladiščne prostore, potrebnih za obratovanje.
(2) Gostinski objekt: Podolgovata stavba tlorisnih dimenzij 16,0mx10,0m, višine do 11m, simetrična dvokapna, ravna ali enokapna streha, priporočena fasada kombinacija stekla, betona, ometa oz. lesa, ki se naravno stara in sčasoma posivi. V objektu je predvideno, poleg gostinskega programa, umeščanje programa trgovine.
(3) Nastanitveni objekti (glamping hišice): Prosto oblikovanje, tlorisnih dimenzij 40m2 BTP, višina do 6m. Vse hišice naj bodo oblikovane enotno. Prednosti naj imajo naravni oziroma okolju prijazni avtohtoni materiali in okolju prilagojene barve.
(4) Wellness objekt: Podolgovata stavba tlorisnih dimenzij 16,00mx11,00m, etažnosti P. Fasada objekta in streha poenotena z nastanitvenimi objekti. V objektu se predvidi program storitvenih dejavnosti (spa center – wellness).
10. člen
(lega objektov na zemljišču)
(1) Lege objektov in poti na zemljišču so razvidne iz kartografskega dela in so okvirne znotraj funkcionalnih enot (con).
(2) Odmiki od sosednjih zemljišč morajo biti 4,0m (ob soglasju lastnikov sosednjih zemljišč lahko bližje), odmiki med objekti morajo biti taki, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarno-varstveni, sanitarni in drugi pogoji ter, da je možno vzdrževanje objektov.
(3) Ograje ter prometne, manipulacijske, parkirne in podobne utrjene površine se lahko brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč gradijo do meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče.
(4) Odmik manj zahtevnega objekta od brežine jezera mora biti 5,0m.
11. člen
(načrt parcelacije)
(1) Območje OPPN je v celoti namenjeno turistični coni in se deli na tri funkcionalne enote (cone) za katere so določeni pogoji za urejanje.
(2) Ker gre za enovit kompleks, parcelacija znotraj območja ni predvidena, je pa dopustna in se jo lahko določi ob izdelavi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
12. člen
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Znotraj območja OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov ter je mogoče opravljanje del, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela.
(2) Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti arhitekturno usklajeni z osnovnimi objekti.
13. člen
(krajinsko arhitekturne ureditve)
(1) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, načrtovane s tem odlokom mora vsebovati načrt krajinske arhitekture, ki prikaže celostno ureditev oziroma povezave grajenih in naravnih prvin z opisom izvedbe in uporabe materialov, predvsem rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa in zasaditvijo, trase in obdelave poti, dostopi do vode, z rešitvami v zvezi z urejanjem parkovnih in rekreacijskih površin ter umeščanjem in oblikovanjem urbane opreme in osvetlitve.
(2) V največji možni meri se uporabijo naravni materiali (kamen, les, pesek, prod). Vse prostorske ureditve se izvajajo čim bolj sonaravno.
(3) Enote za glamping s prenočišči se izvedejo s sodobnim oblikovanjem. Pri umeščanju namestitvenih enot je potrebno ohranjati večja drevesa in relief, ki se lahko le minimalno spremeni.
(4) Obstoječe rastje se na širšem območju posegov čim bolj ohranja, kar velja predvsem za avtohtone vrste in naravno obvodno zarast ter sklenjeno obrežno rastje; kjer to ni mogoče, se takoj po končanih zemeljskih delih zasadi ustrezno avtohtono rastje.
(5) Zasaditve morajo čim bolj povzemati vzorce in vrstno sestavo obstoječe zarasti. Na teh površinah se z upoštevanjem krajinskega vzorca območja zasadijo drevesa in grmovnice v gručah in v obliki mejic. Zasaditve se izvajajo takoj po končanih zemeljskih delih kot prvi ukrep, s katerim bo zagotovljena nadaljnja razrast z naravno sukcesijo.
(6) Obvodna zarast se odstrani samo v nujnem obsegu, postopoma in na manjših odsekih.
(7) Brežine gramoznice se na odsekih, na katerih niso potrebne utrditve, ohranijo v obstoječem stanju, na odsekih, na katerih so predvideni posegi v brežine, pa se urejajo sonaravno, s pretežno vegetacijskimi zaščitami. Lesena terasa, ki sega na brežina naj v kaskadnih nivojih čim manj posega v raščen teren, upošteva in ohranja naj obstoječo kvalitetno drevnino (izrezi v terasi) in za postavitev teras naj se za pod konstrukcijo uporablja pilote in vezne člene iz lesa (jelša, robinija, hrast).
(8) Elementi urbane opreme morajo biti na območju prostorske ureditve usklajeni med seboj.
(9) Zaželena je spostavitev interpretacijske-doživljajske infrastrukture namenjene doživljanju in spoznavanju narave na območju gramoznice.
(10) Površine za motorni promet in intervencijske poti se izvedejo v ne prašni izvedbi.
V. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro
14. člen
(skupne določbe)
Skupni pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so:
· projektiranje in gradnja posameznih križanj, vzporednih potekov, morebitnih začasnih ali trajnih prestavitev, zaščita gospodarske javne infrastrukture in priključitve nanjo ter drugi posegi v gospodarsko javno infrastrukturo se izvedejo v skladu s pogoji upravljalcev gospodarske javne infrastrukture,
· trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur,
· če se med gradnjo ugotovi, da je treba posamezen infrastrukturni vod zaščititi ali začasno oziroma trajno prestaviti, se to naredi v skladu s soglasjem lastnika oziroma upravljavca tega voda,
· praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav, v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora zato od lastnika pridobiti služnost,
· dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje,
· obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju njihovih upravljavcev,
· poleg s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je dovoljena tudi gradnja drugih podzemnih linijskih vodov lokalne gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo, kolikor jih je treba zgraditi zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe ureditev po tem odloku,
· pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem,
· v primeru nadomeščanja ali prestavitve obstoječe gospodarske javne infrastrukture se najprej zgradi nova, nato se izvede prevezava obstoječe in šele nato ukinitev obstoječe gospodarske javne infrastrukture,
· odstranijo se priključki objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, ki ne služijo več svojemu namenu.
15. člen
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Prometno omrežje na katerega se navezuje območje OPPN predstavlja obstoječa občinska cesta JP 604011 na vzhodni strani območja. Iz obstoječe ceste se uredi dovozna cesta do predvidenega parkirišča z možnostjo manipulacije za ustrezno merodajno vozilo.
(2) Na parkirišču je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest in sicer 1 PM/glamping hiško ter 1 PM/2,5 zaposlenega, od tega mora biti 5% PM rezerviranih za vozila oseb invalidnih oseb.
(3) Parkirno ploščat je potrebno zasaditi z drevesi – eno drevo na 4PM.
(4) Parkirišče in dovozna cesta morata biti izvedena v protiprašni izvedbi.
16. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Oskrba predvidenih objektov z vodo je možna iz sekundarnega vodovoda DN 63, ki poteka po južni strani območja.
(2) Za predvidene objekte na obravnavanem območju je potrebno zgraditi interno vodovodno omrežje in izdelati ustrezno projektno dokumentacijo.
(3) V območju obstoječega vodovoda, kjer je predvideno asfaltiranje ceste in parkirišča, se predvidi zaščita vodovoda oz. prestavitev izven asfaltiranih površin.
(4) Zagotoviti je potrebno ustrezno število požarnih hidrantov.
(5) Priključitev mora biti v skladu s pogoji upravljavca komunalnega omrežja in veljavnimi predpisi. Za izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, za izvajanje gradnje ali uporabo objekta, si je potrebno pridobiti mnenje upravljavca komunalne infrastrukture.
17. člen
(odvajanje padavinskih odpadnih voda)
(1) Čiste padavinske vode iz streh in drugih utrjenih površin je potrebno ponikati. Umazane padavinske vode iz utrjenih površin je potrebno pred ponikanjem očistiti v ustrezno dimenzioniranem lovilcu olj, v skladu s standardom SIST EN 858-2.
(2) Če ponikanje ni možno je odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin potrebno predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike ali javno kanalizacijo (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno). Zadrževanje mora biti dimenzionirano tako, da upošteva 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo.
(3) Izpustne glave odpadnih padavinskih voda v vodotoke morajo biti načrtovane pod naklonom brežine vodotoka in ne smejo segati v svetli profil vodotoka. Na območju iztoka mora biti načrtovano ustrezno zavarovanje struge vodotoka pred vodno erozijo.
(4) Padavinske odpadne vode ne smejo pritekati na občinske ceste ali na njih celo zastajati.
(5) Za izdelavo dokumentacije za izvajanje gradnje ali uporabo objekta, si je potrebno pridobiti mnenje upravljavca komunalne infrastrukture.
18. člen
(odvajanje komunalnih odpadnih voda)
(1) Iz predmetnega območja se bodo odpadne komunalne vode odvajale v predvideno skupno čistilno napravo za območje OP 13-za TRC Konjišče karavla, ki bo po zmogljivosti zagotavljala čiščenje odpadne komunalne vode in katere bo, glede na zasedenost predvidenih kapacitet, možna regulacija čiščenja ter katere iztok se predvidi v odvodnik reko Muro.
(2) Za predvidene objekte na obravnavanem območju je potrebno izgraditi sekundarno kanalizacijsko omrežje.
19. člen
(elektroenergetska infrastruktura)
(1) Potrebno je zgraditi nove nizkonapetostne kabelske izvode iz transformatorske postaje TP 20/0,4kV T-636 Konjišče do nove razdelilne omarice.
(2) Potrebno je pridobiti upravno in projektno dokumentacijo ter pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, čez katere bo potekala trasa elektroenergetske infrastrukture.
(3) Po potrebi se rekonstruira nizkonapetostna plošča.
(4) Investitor si mora k izdelani projektni dokumentaciji pridobiti mnenje k projektnim rešitvam za gradnjo predvidenih objektov.
20. člen
(elektronske komunikacije)
(1) Predvideti je izgradnjo dvocevne kabelske kanalizacije 2 x Ø50 s pripadajočimi jaški.
(2) Povezovalna kabelska kanalizacija se izvede po dostopni cesti v smeri priključne točke Zgornje Konjišče 5a. Na območju se predvidi TK omara, iz katere se uredijo interni vodi do predvidenih stavb, kateri se natančno določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega elektronskega omrežja. Trase obstoječih kablov se določi z zakoličbo in jih je potrebno ustrezno zaščititi, položiti v zaščitne cevi ali prestaviti oz. razširiti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih upravljavca.
(4) Za priključitev načrtovanih objektov na javno elektronsko omrežje je potrebno sodelovanje z upravljavcem omrežja.
21. člen
(zunanja razsvetljava)
(1) Razsvetljava funkcionalnih površin načrtovane gradnje na območju OPPN bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave.
(2) Razsvetljava mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi.
22. člen
(ogrevanje in hlajenje)
(1) Priporočena je uporaba obnovljivih virov energije (biomasa, toplotne črpalke), trajnih virov energije ( solarni sistemi, kolektorji…) in zemeljska energija (geosonde).
VI. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin
23. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Območje OPPN se nahaja izven zavarovalnih in varovalnih območji kulturne dediščine.
(2) Z vidika varstva arheoloških ostalin poseben pregled območja ali nadzor nad gradnjo ni potreben.
(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Ministrstva za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline
24. člen
(varstvo okolja in ohranjanje narave)
(1) Predmetno območje leži na območju naravnih vrednost, delno na posebnem območju varstva - območje Nature 2000 in posebnem ohranitvenem območju ter delno na ekološko pomembnem območju.
(2) Ureditve in posegi naj bodo omejeni na SV del brežine gramoznice in naj skušajo zavarovati v čim večji meri obstoječo drevnino. Elementi podestov se postavijo na lesene točkovne temelje za ohranjanje strukture in prepustnosti tal. Na preostalem delu brežine se ohrani obrežna lesna in zelnata zarast. Posek grmovja in drevja se omeji le na območja objektov in območja izvajanja turistične dejavnosti na SV delu gramoznice. V kolikor bo zaradi izvedbe del prišlo do dodatnega poseka drevja, se le to nadomesti z zasaditvijo avtohtonih krajevno značilnih vrst drevja.
(3) Poti ter povezave naj bodo v čim večji meri narejene iz peščene frakcije za prepustnost in ohranjanje koreninskih sistemov. Delež zelenih površin je v vseh conah (parkirišče, glamping, ploščadi ob objektu…) čim večji glede na tehnične zmožnosti.
V primeru ureditve poti v okolici gramoznice naj se prvenstveno uporabijo obstoječe gozdne vlake in poljske ceste, ki že potekajo vzdolž J, V in S brežine gramoznice. V kolikor je potrebno pot speljati tudi vzdolž Z brežine, naj se jo prioritetno umesti na obstoječo vlako, ki poteka na razdalji cca 50 m ob gramoznici. Postavitve poti in izvajanje dejavnosti na poteh se izvede na način, ki ne bo imel bistvenih negativnih vplivov na naravo.
(4) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati omejitve sprejete Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonostnika za območje Apaškega polja.
(5) Za rabo vode iz reke Mure za gojenje rib v ribogojnic in za plovbo po celinskih vodah, je potrebno v skladu z ZV-1, pridobiti vodno pravico. Z morebitnimi posegi (odvzemni in izpustni objekti) se ne sme poslabšati stanja gozdnega habitatnega tipa in habitatov vrst vezanih na gozd in reko Muro
(6) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in veljavno zakonodajo.
(7) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz parkirišč in manipulativnih površin mora biti urejena preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilca olj (SIST EN 858-2).
(8) Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja.
(9) Investitor je dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
25. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Skladno z veljavno Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju se ureditveno območje OPPN nahaja v območju II stopnje varstva pred hrupom.
(2) Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.
(3) Pri izvedbi predvidenega posega v prostor je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo.
26. člen
(varstvo pred onesnaženjem zraka)
(1) Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka.
(2) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno upoštevati veljavne predpise.
(3) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo.
Poskrbi se za:
· vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;
· preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;
· čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;
· protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.
27. člen
(odpadki)
(1) Zbiranje in odstranjevanje komunalnih odpadkov se mora izvajati v skladu z določili občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki.
(2) Zagotoviti je potrebno prostor za ločevanje odpadkov in sicer na zbirnem mestu ob dovozu, ki mora biti prilagojeno za dostop smetarskim vozilom.
(3) Predviden način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja z odpadki.
(4) V času gradnje je potrebno zagotoviti ustrezno ravnanje z gradbenimi odpadki, v skladu z veljavno zakonodajo.
VII. Rešitve in ukrepi pred naravnimi in drugimi nesrečami, rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
28. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Predmetno območje se nahaja izven naravnih omejitev kot so poplavnost, visoka podtalnica in plazovitost terena. V širšem ureditvenem območju OPPN so zadostni običajni zaščitni ukrepi pred erozijo.
(2) Predmetno območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,10 g.
(3) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:
· nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,
· nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
· nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov ter
· nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
(4) V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče skladno z veljavnimi predpisi.
29. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Požarno varnost je potrebno zagotoviti v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako:
· da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik,
· da je ob požaru na voljo zadostno število naprav za gašenje in je omogočen dostop gasilcem,
· da imajo zgradbe ustrezno nosilno konstrukcijo in so načrtovane tako, da je onemogočeno širjenje požara po stavbah,
· da se zagotovi potrebni odmik od meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte.
(3) Vodo za gašenje požara v stavbah je potrebno zagotoviti z izvedbo internega hidrantnega omrežja, katerega zmogljivost mora biti 10 l/sekundo.
(4) Za omejitev širjenja požara na sosednje stavbe so zagotovljeni minimalni odmiki od parcelnih mej.
(5) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko vseh prometnih, manipulativnih in interventnih poti znotraj območja OPPN. Kinematični elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije.
VIII. Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve izvajanja podrobnega načrta
30. člen
(etapnost gradnje)
OPPN se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka etapa mora biti zaključena funkcionalna celota vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami.
IX. Dopustna odstopanja
31. člen
(skupne določbe glede dopustnih odstopanj)
(1) Dopustna so odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter od obsega ureditev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, ozelenitvenega oziroma okoljevarstvenega vidika, ki upošteva zadnje stanje tehnike ali omogoča racionalnejšo rabo prostora.
(2) Dopustne so spremembe tras in objektov gospodarske javne infrastrukture in ostalega komunalnega omrežja na celotnem območju OPPN (tudi izven meje ureditvenega območja), če so za to utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali zaradi drugih utemeljenih razlogov.
(3) Odstopanja so dopustna, če ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in ne poslabšujejo prostorskih in okoljskih razmer. Odstopanja ne smejo: spreminjati načrtovani videz območja, poslabšati bivalne in delovne razmere na predmetnem območju oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati merodajni nosilci urejanja prostora.
32. člen
(odstopanja in tolerance pri načrtovanju objektov)
(1) Tlorisi stavb zarisani v kartografskem delu (oblika, lokacija) so načelni in se lahko spremenijo znotraj funkcionalnih enot. Možna je izvedba manjših in večjih tlorisnih gabaritov. Povečanje je lahko maksimalno 20%. Preseganje višinskih gabaritov objektov je možno le za postavitev strojne opreme (klime, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji…). Dovoljena je izgradnja stavb nižjih višinskih gabaritov. V kolikor dopuščajo geotehnični pogoji in se zagotavlja racionalnost izgradnje, je možna izvedba kletnih etaž.
X. Ostali pogoji in obveznosti za izvajanje OPPN
33. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Poleg splošnih pogojev morata investitor in izvajalec upoštevati določilo, da se načrtovanje in izvedba posegov opravita na tak način, da so ti čim manj moteči ter tako, da ohranijo ali celo izboljšajo gradbeno tehnične in prometno varnostne ter okoljevarstvene razmere.
(2) Med gradnjo je potrebno omogočiti čim manj moteno funkcioniranje sosednjih objektov in površin. Poleg tega je potrebno izvajati omilitvene ukrepe za preprečevanje prekomernega prašenja, prekomernih hrupnih obremenitev in vibracij.
(3) Območje gradbišča naj se čim bolj omeji na območje podrobnega načrta. Za potrebe gradbišča naj se uporabljajo že obstoječe komunikacije in ustvarja čim manj novih dovoznih poti. V primeru, da je potrebno sondirati temeljna tla ali kako drugače zaščititi gradbeno jamo se lahko posega tudi izven meja območja določenega s tem odlokom.
XI. Končne določbe
34. člen
(vpogled podrobnega načrta)
Podrobni načrt je stalno na vpogled pri pristojni občinski službi v Občini Apače in Upravni enoti Gornja Radgona.
35. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.
36. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 3500-0001/2021
Datum: maj 2022
ID št. prostorskega akta: 2360
Občina Apače
dr. Andrej Steyer, župan