Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23) in 16. člena Statuta Občine Žiri (Uradni list RS, št. 68/17, 53/19) je Občinski svet Občine Žiri na 7. redni seji, dne 14.12.2023, sprejel
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE ŽIRI
ZA LETO 2024
1. Splošna določba
1. člen
(vsebina odloka)
S tem odlokom se za Občino Žiri za leto 2024 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna
2. člen
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
KONTO
OPIS
PRORAČUN 2024 v EUR
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
I.
S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78)
6.035.345,00
TEKOČI PRIHODKI (70+71)
5.542.887,00
70
DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706)
4.380.907,00
700
DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK
3.834.107,00
703
DAVKI NA PREMOŽENJE
491.100,00
704
DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE
55.700,00
71
NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714)
1.161.980,00
710
UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA
171.115,00
711
TAKSE IN PRISTOJBINE
3.000,00
712
GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI
7.500,00
713
PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV
805.365,00
714
DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI
175.000,00
72
KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722)
187.572,00
722
PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH SREDSTEV
74
TRANSFERNI PRIHODKI (740+741)
304.886,00
740
TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ
279.886,00
741
PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE
25.000,00
II.
S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43)
7.000.259,14
40
TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409)
2.276.140,00
400
PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM
506.350,00
401
PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST
80.405,00
402
IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE
1.537.385,00
403
PLAČILA DOMAČIH OBRESTI
72.000,00
409
REZERVE
80.000,00
41
TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413)
2.035.831,57
410
SUBVENCIJE
29.500,00
411
TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM
1.414.718,00
412
TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM
225.343,00
413
DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI
366.270,57
42
INVESTICIJSKI ODHODKI (420)
2.466.128,57
420
NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV
43
INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432)
222.159,00
431
INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ. OSEBAM
151.000,00
432
INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM
71.159,00
III.
PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)
-964.914,14
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
75
IV.
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)
0,00
750
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL
44
V.
DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441)
9.515,00
440
DANA POSOJILA
VI.
PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.)
-9.515,00
C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A
50
VII.
ZADOLŽEVANJE (500)
500
DOMAČE ZADOLŽEVANJE
55
VIII.
ODPLAČILA DOLGA (550)
212.207,66
550
ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA
IX.
POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) - (II.+V.+VIII.)
-1.186.636,80
X.
NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.)
-212.207,66
XI.
NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)
964.914,14
STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA
1.379.858,00
- OD TEGA PRESEŽEK FINANČNE IZRAVNAVE IZ PRETEKLEGA LETA
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Žiri.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. Postopki izvrševanja proračuna
3. člen
(izvrševanje proračuna)
V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta.
Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.
3.a člen
(plačilni roki)
Ne glede na prvi odstavek 32. člena ZIPRS2324 je plačilni rok za plačilo vseh obveznosti za neposredne in posredne uporabnike občinskega proračuna 30. dan.
4. člen
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF in prvem odstavku 80. člena ZJF, tudi:
1. turistična taksa (odlok o turistični taksi)
2. prihodki iz naslova podeljenih koncesij (29. člen ZDL)
3. prihodki od komunalnih prispevkov (odlok o komunalnem prispevku)
4. požarna taksa (58. čl. Zakona o varstvu pred požarom)
5. pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest (49. čl. Zakona o gozdovih)
6. prejeta sredstva iz državnega proračuna, sredstva EU in druga namenska sredstva za sofinanciranje investicij oz. projektov.
5. člen
(uporaba namenskih sredstev za likvidnostno financiranje proračuna)
Namenski prihodki iz predhodnega člena, ki sestavljajo saldo sredstev na računih dne 31.12. preteklega leta, se lahko porabijo za likvidnostno financiranje proračuna v tekočem letu pod pogojem, da se zagotovi evidentiranje stanja in porabe po posameznih kategorijah iz predhodnega člena. Evidenca mora zagotavljati tudi porabo na račun likvidnostnega financiranja ter vračila namenskih sredstev.
6. člen
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja.
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru področja proračunske odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika (župan).
Prerazporeditve so v posebnem delu proračuna mogoče v okviru enega področja proračunske porabe (PPP) med proračunskimi postavkami (PP) tega področja. Vrednostno prerazporeditve na postavki ne smejo presegati 200.000 EUR, pri tem pa mora proračun ostati uravnotežen.
Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in z zaključnim računom proračuna poroča občinskemu svetu o prerazporeditvah pravic porabe sredstev in v bilancah proračuna prikaže veljavni proračun za leto 2024.
7. člen
(odpiranje novih proračunskih postavk in kontov)
Župan lahko med izvrševanjem proračuna odpre novo proračunsko postavko, če so izpolnjeni pogoji iz 32. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP in 149/22), ki se na podlagi drugega odstavka 1. člena navedenega pravilnika smiselno uporablja tudi za občine.
Sredstva za plačilo obveznosti, ki niso bile načrtovane ali niso bile načrtovane v zadostnem obsegu, se lahko začasno zagotovijo tudi iz sredstev splošne proračunske rezervacije (42. člen ZJF), če obseg sredstev na tej proračunski postavki to dopušča.
Pri pripravi rebalansa proračuna se dodeljena sredstva razporedijo v finančni načrt neposrednega proračunskega uporabnika.
V okviru že odprte proračunske postavke se lahko odpre nov podkonto. Pravice porabe na novem podkontu se zagotovijo z razporeditvijo v okviru proračunske postavke ali s prerazporeditvijo iz druge proračunske postavke.
8. člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih na podskupinah kontov znotraj podprogramov ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1. v letu 2025 50 % navedenih pravic porabe in
2. v ostalih prihodnjih letih 20 % navedenih pravic porabe.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih proračunskih postavk slovenske udeležbe.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
9. člen
(spremljanje in spreminjanje projektov v načrtu razvojnih programov)
Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Načrt razvojnih programov mora biti usklajen s posebnim delom proračuna na kontih skupine 42, 43 in 410.
Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so nove uvrstitve projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.
O spremembi projekta v NRP v letu izvrševanja proračuna v mejah, ki jih omogočajo prerazporeditve, odloča župan.
Sprememba projekta v NRP brez rebalansa proračuna (npr. do 10%, 20% izhodiščne vrednosti projekta) je dovoljena na način, da o tem na seji odloča občinski svet, župan pa mora imeti na podlagi pooblastila za prerazporejanje pravic porabe zadostno pravico, da zagotovi sredstva na proračunski postavki.
O spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča predstojnik neposrednega uporabnika (župan oziroma v primeru ožjih delov občin svet ali predsednik sveta, če je tako določeno v statutu).
Spremembe vrednosti projektov v NRP, ki presegajo možnosti zagotovitve sredstev s prerazporeditvami župana, se v proračun uvrščajo z rebalansom proračuna.
Občinski svet odloča o uvrstitvi novih projektov v veljavni NRP in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov (komentar: pričakovano je treba spremeniti investicijsko dokumentacijo projekta). O spremembah vrednosti projektov v kasnejših letih odloča Občinski svet s sklepom.
Novi projekti se uvrstijo v veljavni načrt razvojnih programov na podlagi ustrezne investicijske dokumentacije (najmanj DIIP), potrjene s strani župana ( do investicijske vrednosti 299.999,99 eurov brez DDV) oziroma občinskega sveta (nad navedeno vrednostjo).
10. člen
(proračunski skladi)
Proračunski skladi so:
1. podračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF,
2. podračun stanovanjskega sklada, ustanovljenega na podlagi odloka o ustanovitvi proračunskega sklada (Uradni list RS, št. 23/01).
11. člen
(proračunska rezerva)
Na podlagi 49. člena ZJF se v proračunu občine zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.
Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.
V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5% prejemkov proračuna.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF in drugega odstavka tega člena, do višine 90.000 eurov odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
Občina bo v letu 2024 izločila v proračunsko rezervo dodatna sredstva v višini 50.000 eurov.
12. člen
(splošna proračunska rezervacija)
Na podlagi 42. člena ZJF se v proračunu del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje.
Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 2% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov.
O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika.
4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja
13. člen
(odpis dolgov)
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2024 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 1.000,00 eurov. Posameznemu dolžniku odpiše dolg največ do skupne višine 300,00 eurov, nad to vrednostjo pa o tem odloča Občinski svet.
Odpisi dolgov na podlagi stečajev pravnih oseb in osebnih stečajev se ne štejejo v obseg odpisov dolgov po tem členu.
V primerih, ko dolg posameznega dolžnika do neposrednega uporabnika proračuna občine ne presega dveh eurov, se v poslovnih knjigah občine razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
Kot dolgovi po četrtem odstavku 77. člena ZJF se ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev.
5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja
14. člen
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)
Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2024 lahko zadolži do višine 157.945,34 eurov.
Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Žiri, v letu 2024 ne sme preseči skupne višine glavnic 50.000 eurov.
Občina lahko izdaja poroštva pravnim osebam iz prejšnjega odstavka pod pogojem, da pridobi soglasje župana.
15. člen
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje)
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se lahko v letu 2024 zadolžijo do skupne višine glavnic 50.000,00 eurov.
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, lahko v letu 2024 izdajo poroštva do skupne višine glavnic 50.000,00 eurov.
16. člen
(obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna)
Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko v letu 2024 zadolži do višine 157.945,34 eurov.
6. Prehodne in končne določbe
17. člen
(začasno financiranje v letu 2025)
V obdobju začasnega financiranja Občine Žiri v letu 2025, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
18. člen
(uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu občine.
Številka: 410-0033/2023-22
Datum: 15.12.2023
Občina Žiri
Franc Kranjc, župan