Na podlagi 3. odstavka 16. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/2017) in 16. člena Statuta Občine Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 65/2020) je Občinski svet občine Destrnik na 14. redni seji, dne 21. 5. 2021, sprejel
ODLOK
O SOFINANCIRANJU LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI DESTRNIK
I. Splošne določbe
1. člen
(vsebina odloka)
(1) Ta odlok določa pogoje, postopke, merila in kriterije za vrednotenje in delitev sredstev namenjenih uresničevanju javnega interesa na področju športa v Občini Destrnik (v nadaljevanju: občina), v okviru letnega programa športa.
(2) Sredstva za sofinanciranje letnega programa športa se zagotovijo v proračunu občine.
2. člen
(opredelitev javnega interesa v športu)
(1) Javni interes na področju športa v občini obsega dejavnosti na vseh področjih športa v skladu s prednostnimi nalogami, opredeljenimi v nacionalnem programu športa in izvedbenem načrtu nacionalnega programa športa, ki se uresničujejo tako, da se:
· zagotavljajo finančna sredstva za sofinanciranje letnega programa športa na ravni občine,
· spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj dejavnosti na vseh področjih športa,
· načrtuje, gradi, posodablja in vzdržuje lokalno pomembne športne objekte in površine za šport v naravi, ki so opredeljeni v letnem programu športa.
(2) Javni interes v športu v občini se določi z občinskim letnim programom športa, ki mora biti usklajen z nacionalnim programom.
3. člen
(izvajalci letnega programa športa)
(1) Izvajalci letnega programa športa po tem odloku so:
· športna društva,
· zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem v občini,
· zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti v športu,
· zavodi s področja vzgoje in izobraževanja,
· ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristen namen na področju športa.
4. člen
(pravica do sofinanciranja)
(1) Izvajalci iz prejšnjega člena imajo pravico do sofinanciranja dejavnosti na vseh področjih športa, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
· so registrirani, imajo sedež in izvajajo programe športa v občini najmanj tri leta oziroma eno leto, če športna panoga v občini še ni zastopana,
· da imajo za določene športne programe zagotovljeno redno in programsko urejeno vadbo najmanj 36. tednov v letu, razen v primerih, ko ne gre za sofinanciranje celoletnih športnih programov in je obseg izvajanja posameznega športnega programa v merilih drugače opredeljen,
· imajo za prijavljene dejavnosti zagotovljene materialne in prostorske pogoje ter ustrezno izobražene in/ali usposobljene strokovne delavce za opravljanje dela v športu,
· imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere je razviden predviden vir prihodkov in stroškov za izvedbo dejavnosti,
· urejeno evidenco članstva (športna društva in/ali zveze športnih društev) ter evidenco o udeležencih programa in plačani članarini.
(2) Športna društva in njihove zveze imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju letnega programa športa.
(3) Pravico do sofinanciranja dejavnosti na vseh področjih športa imajo tudi tisti izvajalci letnega programa športa, ki izpolnjujejo pogoje naštete v prvem odstavku tega člena, vendar v občini nimajo na razpolago primernih vadbenih prostorov oz. vadbenih površin.
II. Vsebinske določbe
5. člen
(opredelitev področij športa)
(1) Za uresničevanja javnega interesa v športu se v skladu s proračunskimi možnostmi lahko sofinancirajo naslednja področja športa:
1. Športni programi
1.1. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine
1.1.1. Promocijski športni programi (Mali sonček, Ciciban planinec, Zlati sonček, Naučimo se plavati, Krpan, Mladi Planinec…)
1.1.2. Šolska športna tekmovanja
1.1.3. Celoletni športni programi
1.2. Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami
1.2.1 Celoletni športni programi
1.3. Športna vzgoja otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport
1.3.1. Programi športne vzgoje otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport
1.4. Kakovostni šport
1.4.1. Uporaba športnih objektov za programe kakovostnega športa
1.5. Vrhunski šport
1.5.1. Programi športnih društev na področju vrhunskega športa
1.6. Šport invalidov
1.6.1. Športni programi invalidov
1.7. Športna rekreacija
1.7.1. Zaposlovanje strokovno izobraženega kadra za športno rekreacijo
1.7.2. Celoletni ciljni športno-rekreativni programi
1.8. Šport starejših
1.8.1. Skupinska gibalna vadba starejših
1.8.2. Zaposlovanje strokovno izobraženega kadra za izvedbo gibalnih programov za starejše
2. Športni objekti in površine za šport v naravi
2.1. Energetske in športno-tehnološke posodobitve športnih objektov
2.2. Trajnostna ureditev, investicijsko vzdrževanje in posodobitev naravnih površin za šport
2.3. Novogradnje športnih objektov
3. Razvojne dejavnosti v športu
3.1. Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu
3.2. Informacijsko komunikacijska tehnologija na področju športa
4. Organiziranost v športu
4.1. Delovanje športnih organizacij-društev in zvez ter zavoda za šport na lokalni ravni
5. Športne prireditve in promocija športa
5.1. Druge športne prireditve
5.2. Občinske športno-promocijske prireditve za podelitev priznanj v športu
6. Družbena in okoljska odgovornost v športu
6.1. Kampanja za spodbujanje športnega obnašanja
6. člen
(1) Za vrednotenje posameznih področij letnega programa športa so določeni pogoji, merila in kriteriji, ki vsebujejo:
· navedbo dejavnosti, ki so v javnem interesu,
· obseg športnih področij in elemente vrednotenja,
· kriterije vrednotenja posameznih področij,
· razvrstitev športnih panog glede na razširjenost, uspešnost in pomen za lokalno okolje v programih športa otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport ter programih kakovostnega in vrhunskega športa.
(2) Pogoji, merila in kriteriji za vrednotenje in izbor dejavnosti na vseh področjih športa so kot priloga sestavni del tega odloka.
7. člen
(letni program športa)
(1) Letni program športa je dokument, ki opredeljuje vsa področja/podpodročja športa, ki so v danem koledarskem letu opredeljena kot javni interes občine. Predlog letnega programa športa pripravi pristojni organ občinske uprave, ki pridobi mnenje občinske zveze, v kolikor je ta delujoča.
(2) Glede na razvojne načrte, prioritete v športu, razpoložljiva proračunska sredstva in razmere v lokalnem športu, se v letnem programu športa določi:
· področja/podpodročja športa, ki se v proračunskem letu, za katerega se sprejema letni program športa, sofinancirajo iz občinskega proračuna,
· višino proračunskih sredstev za sofinanciranje področij/podpodročij športa,
· morebitne dodatne pogoje, merila in zahteve za vrednotenje programov in izvajanje letnega programa športa.
(3) Letni program športa sprejme občinski svet. Občinski svet lahko sprejme letni program športa brez predhodnega mnenja iz prejšnjega odstavka, če ga občinska športna zveza ne poda v roku enega meseca od prejema poziva.
8. člen
(komisija za izvedbo javnega razpisa)
(1) Komisijo, ki vodi postopek javnega razpisa, s sklepom imenuje župan.
(2) Komisija je sestavljena iz treh članov.
(3) Komisija o poteku sej in o svojem delu vodi zapisnik.
(4) Naloge komisije so:
· pregled in ocena vsebine razpisne dokumentacije,
· priprava dodatnih pogojev, meril in normativov, ki se po potrebi vključijo v razpisno dokumentacijo oziroma uporabijo pri ovrednotenju prijavljenih dejavnosti,
· odpiranje in ugotavljanje pravočasnosti ter popolnosti prejetih vlog (formalna popolnost),
· pregled in ocena vlog na podlagi pogojev, meril in kriterijev iz tega odloka, navedenih v letnem programu športa, javnem razpisu in razpisni dokumentaciji,
· priprava predloga izbora izvajalcev letnega programa športa in višine sredstev, ki jo izvajalci prejmejo na javnem razpisu,
· priprava predlogov, mnenj in pobud za spremembo oziroma dopolnitev odloka.
(5) Strokovna in administrativna dela za komisijo opravlja pristojen uslužbenec občinske uprave.
9. člen
(javni razpis)
(1) V skladu s sprejetim letnim programom športa, veljavno zakonodajo in tem odlokom ter na podlagi sklepa župana občina izvede javni razpis za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa.
(2) Objava javnega razpisa mora vsebovati:
· naziv in sedež izvajalca razpisa,
· pravno podlago za izvedbo javnega razpisa,
· predmet javnega razpisa,
· navedbo pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in merila za vrednotenje in izvajanje dejavnosti na področju športa,
· predviden obseg finančnih sredstev namenjenih za sofinanciranje letnega programa športa občine,
· rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev in način oddaje vloge, ki ne sme biti krajši kot 14 dni od objave javnega razpisa na internetni strani občine,
· datum in način odpiranja vlog za dodelitev sredstev,
· rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa,
· navedbo oseb, pooblaščenih za dajanje informacij o javnem razpisu,
· obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva,
(3) Razpisna dokumentacija mora vsebovati vse podatke, ki omogočajo izdelavo popolne vloge za dodelitev sredstev, in sicer:
· razpisne obrazce,
· navodila izvajalcem za pripravo in oddajo vloge,
· informacijo o dostopnosti do Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v občini,
· vzorec pogodbe o sofinanciranju programov.
10. člen
(vloge)
(1) Vloge na javni razpis se obravnavajo posamično.
(2) Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici, ki je označena z »Ne odpiraj – vloga« in navedbo javnega razpisa, na katerega se nanaša. Ovojnica je lahko označena tudi na drug ustrezen način, iz katerega izhaja, da gre za vlogo na določen javni razpis.
(3) Ovojnica, ki ni označena v skladu s prejšnjim odstavkom, se vrne vlagatelju.
(4) Vloga na javni razpis je lahko tudi elektronska, če je tako določeno v javnem razpisu. Način elektronske predložitve vloge mora biti določen v razpisni dokumentaciji.
(5) Vloga mora biti izvajalcu razpisa dostavljena do roka, ki je določen v javnem razpisu, ne glede na način oddaje.
11. člen
(postopek izvedbe javnega razpisa)
(1) Odpiranje prejetih vlog opravi komisija v roku in na način, ki je določen v javnem razpisu.
(2) Odpirajo se samo v roku posredovane vloge, v pravilno izpolnjenem in označenem ovitku in sicer po vrstnem redu, po katerem so bile prejete.
(3) Odpiranje vlog ni javno.
(4) Komisija na odpiranju ugotavlja popolnost posamezne vloge glede na to, ali je bila vložena pravočasno, ali jo je podala upravičena oseba in ali je popolna.
(5) O odpiranju vlog se vodi zapisnik, ki vsebuje:
· kraj in čas odpiranja dospelih vlog,
· imena navzočih članov komisije in ostalih prisotnih,
· naziv vlagateljev, navedenih po vrstnem redu odpiranja,
· ugotovitve o popolnosti oziroma o nepopolnosti posamezne vloge ter navedbo manjkajoče dokumentacije.
(6) Zapisnik podpišejo predsednik in prisotni člani komisije.
(7) Vlogo, ki ni pravočasna ali je ni vložila upravičena oseba, pristojni organ občinske uprave zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena.
12. člen
(dopolnitev vlog)
(1) Komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev vlog je 8 dni od prejema poziva.
(2) Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolnijo, pristojni organ občinske uprave s sklepom zavrže.
Pritožba zoper sklep ni dovoljena.
13. člen
(ocenjevanje in vrednotenje vlog)
(1) Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, tako da preveri izpolnjevanje razpisnih pogojev in jih oceni na podlagi meril, določenih z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo, ter glede na to pripravi predlog izbire in sofinanciranja programov in področij letnega programa športa.
(2) Športna društva imajo pod enakimi pogoji prednost pri sofinanciranju programov in področij letnega programa športa.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek, imajo pod enakimi pogoji pri izvajanju športnih programov »prostočasna športna vzgoja otrok in mladine«, prednost pri izvajanju letnega programa športa športna društva in športne zveze, registrirane v Republiki Sloveniji in zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javno veljavne programe.
(4) Komisija o opravljenem strokovnem pregledu in ocenjevanju iz prvega odstavka tega člena vodi zapisnik, v katerem natančno navede razloge za razvrstitev in predlog, kateri programi ali področja letnega programa športa se sofinancirajo v določenem obsegu, kateri pa se glede na višino sredstev in razvrstitev ne financirajo.
(5) Ocenjevanje in vrednotenje vlog ter zapisnik komisije niso javni.
14. člen
(odločba)
(1) Na osnovi oblikovanega predloga Komisije za izvedbo javnega razpisa, izda pristojni organ občinske uprave odločbe o
izbiri izvajalcev ter obsegu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja programa ali področja letnega programa športa.
(2) Odločba o izbiri izvajalcev je podlaga za sklenitev pogodb o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa.
15. člen
(ugovor)
(1) Zoper odločbo iz 14. člena tega odloka, lahko vlagatelj v roku petnajst dni od vročitve odločbe, vloži pritožbo pri pristojnem organu občinske uprave občine. Vložena pritožba ne zadrži sklenitve pogodb z izbranimi vlagatelji.
(2) Predmet pritožbe ne more biti primernost meril in kriterijev za ocenjevanje vlog.
(3) O pritožbi odloči župan z odločbo v roku 30 dni od prejema. Odločitev o izbiri je s tem dokončna. O dokončni odločitvi župan obvesti tudi Komisijo za izvedbo javnega razpisa.
(4) Zoper dokončno odločbo župana je mogoč upravni spor z vložitvijo tožbe pri Upravnem sodišču RS, v roku 30 dni od vročitve odločbe.
16. člen
(objava rezultatov javnega razpisa)
(1) Rezultati javnega razpisa se po zaključku izbire izvajalcev letnega programa športa, objavijo na spletni strani občine.
17. člen
(pogodba z izbranimi izvajalci letnega programa športa)
(1) Ob izdaji odločbe o izbiri pozove občina izbrane izvajalce k podpisu pogodbe o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa.
(2) Če se vlagatelj v roku osmih dni od prejema poziva ne odzove, se šteje, da je umaknil vlogo za sofinanciranje.
(3) V pogodbi se opredeli:
· naziv in naslov naročnika ter izvajalca letnega programa športa,
· vsebino in obseg letnega programa športa,
· čas realizacije,
· pričakovane dosežke,
· višino dodeljenih sredstev,
· terminski plan porabe sredstev,
· način nadzora nad namensko porabo sredstev in izvedbo letnega programa športa ter predvidene sankcije v primeru neizvajanja,
· dolžnost izvajalca letnega programa športa javno objaviti izračun cene športnega programa, za katerega izvajanje prejema javna sredstva,
· način nakazovanja sredstev izvajalcu,
· način in vzrok spremembe višine pogodbenih sredstev,
· določilo, da mora izvajalec nenamensko porabljena sredstva oziroma neporabljena sredstva zaradi neizvedbe vrniti v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi,
· način, vsebino in rok za poročanje o realizaciji letnega programa športa po pogodbi,
· določilo, da izvajalec, ki nenamensko koristi pogodbena sredstva ali drugače grobo krši pogodbena določila, ne more kandidirati za sredstva na naslednjem javnem razpisu,
· določilo, da mora izvajalec letnega programa športa obveščati javnost o tekmovanjih in drugih večjih športnih prireditvah na spletni strani občine ali v drugih sredstvih javnega obveščanja,
· druge medsebojne pravice in obveznosti.
18. člen
(začasno financiranje)
(1) Do sklenitve pogodb o sofinanciranju letnega programa športa, se lahko določeni programi in področja športa sofinancirajo na podlagi predpisov, ki urejajo izvrševanje proračuna, vendar le s tistimi izvajalci letnega programa športa, ki so bili sofinancirani za izvajanje letnega programa športa v preteklem letu.
(2) Po preteku financiranja iz prvega odstavka tega člena, se v tem obdobju izplačana sredstva, vključijo v letno pogodbo o financiranju izbranih izvajalcev športnih programov.
19. člen
(spremljanje izvajanja letnega programa športa)
(1) Izvajalci letnega programa športa so dolžni izvajati izbrane programe najmanj v obsegu, opredeljenem v pogodbi, sredstva pa nameniti za izbrane vsebine v skladu z javnim razpisom.
(2) Nadzor nad izvajanjem pogodb in porabo proračunskih sredstev izvaja uslužbenec občinske uprave.
(3) Nadzor v obliki obiska na vadbi je lahko napovedan ali nenapovedan, ob obisku se napiše zapisnik v treh izvodih, ki ga podpišeta nadzorni delavec in strokovni delavec, ki program izvaja. Oba prejmeta po en izvod zapisnika, tretji izvod se odda na občino. V primeru odsotnosti celotne vadbene skupine, zapisnik o nadzoru, kot dokazilo o kontroli, podpišeta vsaj dva člana, ki opravljata nadzor. Formo zapisnika določi komisija. V kolikor se ugotovi neskladnost ali nepopolnost vadbenih skupin, neustreznost strokovnega kadra ali druge neskladnosti v izvajanju programa, pri dveh nadzorih v tekočem letu, se sredstva za nadzorovani program vadbe štejejo kot nenamensko porabljena sredstva, ki jih je potrebno vrniti.
20. člen
(poročanje o izvajanju letnega programa športa)
(1) Izvajalci programov morajo najkasneje do konca marca tekočega leta podati končno letno poročilo o izvedbi programov za preteklo leto. Poročilo mora biti oddano na obrazcih, ki jih odobri komisija. Pregled in analizo letnih poročil opravi komisija.
(2) Komisija pozove izvajalce programov, ki niso oddali letnega poročila v roku iz prvega odstavka tega člena, da v roku 14 dni od prejema poziva, predložijo končno letno poročilo. Če izvajalec do roka, navedenega v pozivu, ne odda končnega letnega poročila, se šteje, da programov ni izvajal in je dolžan vsa prejeta proračunska sredstva, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vrniti v občinski proračun.
(3) V primeru, da komisija na podlagi vsebine podanega letnega poročila ali izvedenega nadzora ugotovi neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti posameznega izvajalca športnih programov, je izvajalec dolžan prejeta sredstva vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi vrniti v občinski proračun.
21. člen
(uporaba javnih športnih objektov in površin)
(1) Športna društva, ki izvajajo letni program športa, imajo za izvajanje le tega, pod enakimi pogoji, prednost pri uporabi javnih športnih objektov in površin pred drugimi uporabniki, razen pred izvajanjem obveznih programov šolske športne vzgoje.
III. Končne določbe
22. člen
(prenehanje veljavnosti Pravilnika)
(1) Z dnem uveljavitve tega Odloka preneha veljati Pravilnik za vrednotenje letnega programa športa v občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 5/2011) in Popravek Pravilnika za vrednotenje letnega programa športa v občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 6/2011).
23. člen
(veljavnost Odloka)
(1) Ta Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-5/2021-14R-4/6
Datum: 21.5.2021
Občina Destrnik
Franc Pukšič, župan
Priloga:
· MERILA, POGOJI IN KRITERIJI ZA VREDNOTENJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI DESTRNIK
MERILA, POGOJI IN KRITERIJI ZA VREDNOTENJE
LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI DESTRNIK
Z namenom uresničevanja javnega interesa v športu so z Merili, pogoji in kriteriji (v nadaljevanju: merila), ki so sestavni del Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Destrnik (v nadaljevanju: Odlok), opredeljeni načini vrednotenja področij/podpodročij športa, ki so določena v 6. členu Odloka, razen če vrednotenje posameznega področja ni urejeno v drugem aktu.
Za naslednja področja športa:
· športni programi,
· športni objekti in površine za šport v naravi,
· razvojne dejavnosti v športu,
· organiziranost v športu,
· športne prireditve in promocija športa,
· družbena in okoljska odgovornost v športu,
se z merili uveljavlja točkovni sistem. Vrednost področja športa predstavlja seštevek točk, ki jih prejmejo izvajalci na osnovi na javni razpis oddanih prijav. Merila se v času trajanja postopka izvedbe javnega razpisa ne smejo spreminjati. Izračun vrednosti točke je odvisen od obsega razpoložljivih sredstev, ki so namenjena za posamezne vsebine v okviru Letnega programa športa v Občini Destrnik.
Vrednost točke za posamezne vsebine športnega programa se izračuna kot količnik med zneskom namenjenim posameznim področjem/podpodročjem opredeljenim v Letnem programu športa in seštevkom točk.
Nekatera področja športa niso predmet javnega razpisa, pač pa se na osnovi sprejetega letnega programa športa (so)financirajo iz sredstev proračuna Občine Destrnik. V merilih so pri teh področjih športa predvideni možni načini (so)financiranja.
Vsako področje/podpodročje športa v teh merilih je opredeljeno s:
· splošno opredelitvijo področja/podpodročja po nacionalnem programu športa,
· predstavitvijo kriterijev in
· tabelaričnim prikazom vrednotenja.
1. ŠPORTNI PROGRAMI
Posamezne oblike športa imajo različne cilje in so prilagojene različnim skupinam ljudi (zmožnostim, znanju, sposobnostim, motivaciji, starosti). Športni programi so najbolj viden del športa in praviloma predstavljajo strokovno organizirano in vodeno celoletno športno vadbo. Pri obsegu vadbe športnih programov je ena (1) ura = 60 minut.
A) Pogoji vrednotenja športnih programov
Splošni pogoji vrednotenja področja športnih programov:
· minimalno število udeležencev vadbene skupine, če je prijavljenih manj udeležencev, kot zahtevajo določbe meril, se število točk proporcionalno zmanjša (koeficient popolnosti skupine),
· isti udeleženec se pri istem izvajalcu vrednoti le v enem (1) prijavljenem športnem programu,
· ustrezna izobrazba oziroma usposobljenost strokovnega kadra, ki izvaja programe, uporaba primernega športnega objekta, pogoj za vrednotenje objekta je pogodba o uporabi objekta,
· pogodba o najemu objekta, pogodba o vzdrževanju objekta, dokazilo o lastništvu objekta, razen za programe športnih panog, ki uporabljajo objekte, za katere je uporaba možna le ob plačilu karte oziroma vstopnice,
· zadostno število vadbenih ur vadbene skupine, če je prijavljeno manjše število vadbenih ur, kot zahtevajo določbe meril, se število točk proporcionalno zmanjša,
· vrednoti se le programe, ki niso sofinancirani v okviru posebnih proračunskih postavk proračuna občine oziroma iz drugih virov (ministrstvo, zavoda za šport RS,…).
Posebni pogoji za vrednotenje športnih programov:
Za vrednotenje prostočasne športne vzgoje otrok in mladine, prostočasne športne vzgoje otrok in mladine s posebnimi potrebami, športne rekreacije, športa invalidov in športa starejših se vrednoti samo prijavljene udeležence, ki imajo stalno bivališče v občini.
Za vrednotenje športne vzgoje otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, programe kakovostnega in vrhunskega športa (upoštevaje tudi tekmovalni šport invalidov) se določijo naslednji posebni pogoji:
· vrednoti se samo prijavljene udeležence, ki so v skladu s pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji, registrirani pri nacionalni panožni športni zvezi, imajo ustrezno tekmovalno licenco in tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalne panožne športne zveze. Izjema velja za udeležence v starosti do 11 let, za katere se zahteva seznam vadečih in napoved tekmovanj, katerih se bodo udeležili,
· posamezen udeleženec se vrednoti samo v eni starostni kategoriji,
· pri kolektivnih športnih panogah se vrednoti dodatna vadbena skupina znotraj posamezne starostne skupine v skladu z merili.
B) Razvrščanje športnih programov:
Razvrščanje športnih programov glede na kriterije velja samo za programe športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport ter programe kakovostnega in vrhunskega športa (upoštevaje tudi tekmovalni šport invalidov).
Zaradi specifičnosti športnih panog so izvajalci v individualnih in kolektivnih športnih panogah razvrščeni v razrede glede na naslednje kriterije:
· razširjenost,
· uspešnost,
· pomembnost za lokalno okolje.
KRITERIJI ZA RAZVRŠČANJE ŠPORTNIH PANOG:
1. Razširjenost – Individualne in kolektivne športne panoge
RAZRED
KRITERIJ
FAKTOR
1.
program obsega vadbo in tekmovanje z najmanj eno vadbeno skupino v
0,5
najmanj petih različnih starostih kategorijah
2.
0,4
najmanj štirih različnih starostnih kategorijah
3.
0,3
najmanj treh različnih starostih kategorijah
4.
0,2
najmanj dveh različnih starostnih kategorijah
5.
program obsega vadbo in tekmovanje z najmanj eno vadbeno skupino
0,1
2. Uspešnost
- Individualne športne panoge
izvajalec ima vsaj enega kategoriziranega športnika v perspektivnem,
0,6
mednarodnem ali svetovnem razredu
izvajalec ima vsaj enega kategoriziranega športnika v mladinskem ali
državnem razredu
izvajalec ima registrirane tekmovalce v okviru panožne zveze
- Kolektivne športne panoge – košarka, nogomet, odbojka
izvajalec tekmuje v najvišji državni ligi
0,8
izvajalec tekmuje v drugi oz. tretji državni ligi
izvajalec tekmuje v okviru tekmovalnega sistema panožne zveze
- Kolektivne športne panoge – druge športne panoge
3. Pomembnost za lokalno okolje1
košarka, nogomet, odbojka, nogomet – mali
1,6
druge športne panoge
Način upoštevanja kriterijev:
Seštevek vseh faktorjev se pomnoži s točkami, ki jih izvajalec prejme za programe športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport ter programe kakovostnega in vrhunskega športa.
1 Športne panoge se razvrsti v razrede glede na pomembnost za lokalno okolje pri čemer se upošteva tudi tradicijo športne panoge v občini, številčnost mlajših selekcij, prepoznavnost v okolju.
1.1. PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE
Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine predstavlja širok spekter športnih dejavnosti za populacijo od predšolskega do vključno srednješolskega obdobja. Vrednotijo se organizirane oblike športne dejavnosti netekmovalnega značaja za otroke in mladino, ki nadgrajujejo šolsko športno vzgojo, so vzgojno naravnane in niso del uradnih tekmovalnih sistemov nacionalne panožne športne zveze.
1.1.1. PROMOCIJSKI ŠPORTNI PROGRAMI
Med promocijske športne programe, ki se pretežno izvajajo v vzgojno-izobraževalnih zavodih, prištevamo npr: Mali sonček (MS), Ciciban planinec (CP), Zlati sonček (ZS), Naučimo se plavati (NSP), Krpan (KRP) in Mladi planinec (MP).
S sredstvi občine se lahko sofinancirajo:
ŠPORTNI PROGRAM:
KRITERIJ VREDNOTENJA:
Promocijski športni programi:
materialni stroški/udeleženec
Obseg vrednotenja:
PREGLEDNICA ŠT. 1.1.1.
PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN
MLADINE
PROMOCIJSKI ŠPORTNI PROGRAMI:
PREDŠOLSKI (do 6
ŠOLOOBVEZNI
let)
( 6-15 let)
Število udeležencev programa
1
TOČKE/MS/UDELEŽENEC
1.1.2. ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA
Šolska športna tekmovanja, ki se izključno izvajajo v vzgojno izobraževalnih zavodih, predstavljajo udeležbo šolskih športnih ekip na organiziranih tekmovanjih v razpisanih športih od lokalnega do državnega nivoja.
Šolska športna tekmovanja
materialni stroški/skupina
PREGLEDNICA ŠT. 1.1.2.
PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA
OTROK IN MLADINE
ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA
ŠOLOOBVEZNI (do 15 let)
velikost skupine (število udeležencev)
10
TOČKE/MS/SKUPINA (občinsko, medobčinsko)
15
TOČKE/MS/SKUPINA (regijsko, državno)
1.1.3. CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI
Celoletni športni programi prostočasne športne vzgoje (netekmovalnega značaja) predstavljajo programe, ki potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma 60 ur letno. Pestra paleta izvajalcev programov omogoča kvalitetno ponudbo, vendar imajo pod enakimi pogoji prednost športna društva. Če programe izvajajo vzgojno izobraževalni zavodi, se ovrednoti le strokovni kader.
S sredstvi lokalne skupnosti se lahko sofinancirajo:
Celoletni programi prostočasne športne vzgoje za otroke in
stroški objekta in strokovni kader/skupina
mladino
PREGLEDNICA ŠT. 1.1.3.
PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE
CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI
PREDŠOLSKI
(do 6 let)
(6-15 let)
PP (6-15 let)
velikost
skupine
(število
10-20
5-10
udeležencev)
število ur vadbe/tedensko
2
število tednov
30
TOČKE/OBJEKT/SKUPINA
60
TOČKE/STROKOVNI KADER
1.2. ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE S POSEBNIMI POTREBAMI
Prostočasno športno vzgojo otrok in mladine s posebnimi potrebami predstavljajo športni programi, ki so namenjeni otrokom in mladini z motnjami v razvoju oziroma s prirojenimi in/ali pridobljenimi okvarami, in se izvajajo z namenom ustrezno poskrbeti za uspešno socialno integracijo v vsakdanje življenje.
1.2.1. CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI
V skupino programov za otroke in mladino s posebnimi potrebami poleg celoletnih športnih programov prištevamo tudi promocijske športne programe in programe v počitnicah in pouka prostih dnevih. Programe se vrednoti v okviru podpodročja 1.1.3. Celoletni športni programi.
1.3. 1.3. ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE USMERJENE V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT
Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport predstavlja širok nabor programov za otroke in mladino, ki se s športom ukvarjajo zaradi doseganja vrhunskih športnih rezultatov. Programi vključujejo načrtno skrb za mlade športnike, zato morajo izvajalci izpolnjevati prostorske, kadrovske in druge zahteve nacionalne panožne športne zveze.
1.3.1. PROGRAMI ŠPORTNE VZGOJE OTROK IN MLADINE USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT
Programi športne vzgoje otrok in mladine usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport so sestavni del športnih programov v okoljih, kjer (še) niso vzpostavljene občinske panožne športne šol.
Celoletni tekmovalni športni programi za otroke in mladino
PREGLEDNICA ŠT. 1.3.1.-1
ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE USMERJENIH V
KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT
(6 -9 let)
(10-11 let)
(12-13 let)
(pripravljalni programi vadbe)
velikost skupine (število udeležencev,
8
individualne panoge)
12
kolektivne panoge)
3
4
6
36
TOČKE/STROKOVNI KADER /SKUPINA
90
140
210
PREGLEDNICA ŠT. 1.3.1.-2
(tekmovalno naravnani
(14-15 let)
(16 -17 let)
(18-19 let)
programi vadbe)
velikost skupine (število udeležencev:
40
240
320
TOČKE/OBJEKT /SKUPINA
Mladi športniki usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport lahko s kvalitetnim delom in rezultati v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov dosežejo status športnika mladinskega razreda (MLR). S tem pridobijo bonus točke za programe dodatne športne vadbe, ki pa se vrednotijo le pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez pred objavo javnega razpisa in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini.
Dodatni programi športnikov mladinskega razreda
Materialni stroški /udeleženec
PREGLEDNICA ŠT. 1.3.1.-3
MLADINSKI RAZRED
PROGRAMI DODATNE ŠPORTNE VADBE
KATEGORIZACIJA MLR
TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/SKUPINA
1.4. KAKOVOSTNI ŠPORT
V skupino kakovostnega športa prištevamo športnike/ce in športne ekipe, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa vrhunskega športnika, nastopajo na mednarodnih tekmovanjih, v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalne panožne športne zveze do naslova državnega prvaka, ki jih potrdi Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez in so registrirani skladno s pogoji nacionalne panožne športne zveze ter Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez.
1.4.1. UPORABA ŠPORTNIH OBJEKTOV ZA PROGRAME KAKOVOSTNEGA ŠPORTA
Kakovostni šport je pomembna vez med programi športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport ter programi vrhunskega športa, saj vključujejo večje število športnikov in strokovnega kadra, kar omogoča vzpostavitev konkurenčnega okolja znotraj posameznih športnih panog na nacionalni ravni.
Celoletni tekmovalni programi kakovostnega športa
stroški objekta/skupina
PREGLEDNICA ŠT. 1.4.1.
KAKOVOSTNI ŠPORT
UPORABA ŠPORTNEGA OBJEKTA
kakovostna
(tekmovalni programi vadbe)
raven IV.
raven III.
raven II.
raven I.
velikost skupine (št. udeležencev – individualne
panoge)
velikost skupine (št. udeležencev – kolektivne
TOČKE/ŠPORTNI OBJEKT /SKUPINA
160
400
1.5. VRHUNSKI ŠPORT
Vrhunski šport predstavlja programe priprav in tekmovanj vrhunskih športnikov, ki so v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji v zadnji objavi Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez, pred objavo javnega razpisa navedeni kot člani športnega društva in so s svojimi športnimi dosežki dosegli naziv športnika svetovnega, mednarodnega ali perspektivnega razreda.
1.5.1. PROGRAMI ŠPORTNIH DRUŠTEV NA PODROČJU VRHUNSKEGA ŠPORTA
Osnovni cilj teh programov je vrhunski športni dosežek. V dodatne programe vrhunskega športa so uvrščeni aktivni športniki s statusom SR, MR, PR. V okviru točke 1.6.1. se vrednoti tudi kategorizirane športnike s statusom MLR in DR.
Dodatni programi
materialni stroški/udeleženec/ekipa
PREGLEDNICA ŠT. 1.5.1.
KATEGORIZACIJA
KATEGORIZACIJA PR
KATEGORIZACIJA MR
KATEGORIZACIJA SR
število udeležencev
1.6. ŠPORT INVALIDOV
Šport invalidov v svojih pojavnih oblikah predstavlja pomembne psihosocialne (rehabilitacija, vključenost v družbo) kot tudi športne učinke (športna rekreacija, tekmovanja, paraolimpijski športi).
Šport invalidov: celoletni programi
Stroški objekta in strokovni kader/skupina
Šport invalidov: občasni projekti
PREGLEDNICA ŠT. 1.6.1.
ŠPORT INVALIDOV
ŠPORT INVALIDOV ŠPORTNI PROGRAMI
CELOLETNI
OBČASNI PROJEKTI
INVALIDOV (netekmovalni programi vadbe)
PROGRAMI
8-10
TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA
TOČKE/ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA
1.7. ŠPORTNA REKREACIJA
Športna rekreacija predstavlja smiselno nadaljevanje obvezne in prostočasne športne vzgoje otrok in mladine, športne vzgoje otrok s posebnimi potrebami, obštudijskih športnih dejavnosti in tekmovalnega športa. Športna rekreacija je zbir raznovrstnih športnih dejavnosti odraslih vseh starosti s ciljem aktivne in koristne izrabe človekovega prostega časa, ohranjanje zdravja in dobrega počutja ter udeležbe na rekreativnih tekmovanjih.
1.7.1. ZAPOSLOVANJE STROKOVNO IZOBRAŽENEGA KADRA ZA ŠPORTNO REKREACIJO
V okviru podpodročja je predvideno zaposlovanje strokovno izobraženega kadra za organizacijo in izvedbo programov športne rekreacije, ki ima visok zdravstveni učinek. Merila se v letu sofinanciranja določijo v letnem programu športa.
1.7.2. CELOLETNI CILJNI ŠPORTNO REKREATIVNI PROGRAMI
Celoletni športno-rekreativni programi predstavljajo najširšo in najpestrejšo izbiro organizirane športne vadbe netekmovalnega značaja.
Športna rekreacija: celoletna vadba
PREGLEDNICA ŠT. 1.7.2.
ŠPORTNA REKREACIJA
CELOLETNI PROGRAMI
1.8. ŠPORT STAREJŠIH
Šport starejših predstavlja športno rekreativno dejavnost odraslih ljudi nad doseženim 65. letom starosti.
1.8.1. SKUPINSKA GIBALNA VADBA STAREJŠIH
Skupinska gibalna vadba starejših predstavlja različne oblike celoletne vadbe za najstarejšo generacijo.
Šport starejših: celoletni programi skupinske gibalne vadbe
PREGLEDNICA ŠT. 1-8-1
ŠPORT STAREJŠIH
SKUPINSKA VADBA
RAZŠIRJENE DRUŽINE
(netekmovalni programi vadbe)
TOČKE/ OBJEKT/SKUPINA
1.8.2. ZAPOSLOVANJE STROKOVNO IZOBRAŽENEGA KADRA ZA IZVEDBO GIBALNIH PROGRAMOV ZA STAREJŠE
V okviru podpodročja je predvideno zaposlovanje strokovno izobraženega kadra za izvedbo gibalnih programov za starejše. Merila se v letu sofinanciranja določi v letnem programu športa oziroma javnem razpisu.
2. ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI
2.1. ENERGETSKE IN ŠPORTNO-TEHNOLOŠKE POSODOBITVE ŠPORTNIH OBJEKTOV
2.2. TRAJNOSTNA UREDITEV, INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE IN POSODOBITEV NARAVNIH POVRŠIN ZA ŠPORT
2.3. NOVOGRADNJE ŠPORTNIH OBJEKTOV
Učinkovita in dostopna mreža kakovostnih športnih objektov in površin za šport je pomemben dejavnik športnega udejstvovanja.
Merila se v letu sofinanciranja določi v letnem programu športa oziroma v javnem razpisu.
3. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU
Razvojne dejavnosti prvenstveno predstavljajo medsebojno prepletene strokovne naloge, ki s svojim udejanjanjem nepogrešljivo podpirajo vse ostale dejavnosti športa.
V merilih so za sofinanciranje razvojnih dejavnosti upoštevani naslednji kriteriji:
· obseg programa (priznano število točk),
· število udeležencev in/ali projektov,
· materialni stroški na udeleženca in/ali izvedbo projekta.
3.1. USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH KADROV V ŠPORTU
Kakovostni strokovni kadri v športu so ključ razvoja in uspešnosti. Programi izobraževanja (univerzitetni in visokošolski) so v domeni izobraževalnega sistema, medtem ko programe usposabljanja in izpopolnjevanja izvajajo tudi nacionalne panožne športne zveze in sicer po veljavnih programih usposabljanja in/ali izpopolnjevanja, ki so verificirani pri strokovnem svetu RS za šport in/ali pri strokovnih organih nacionalne panožne športne zveze.
S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:
DEJAVNOST ŠPORTA:
usposabljanje/izpopolnjevanje strokovnih kadrov
PREGLEDNICA ŠT. 3.1.
USPOSABLJANJE V ŠPORTU
PROGRAMI USPOSABLJANJA IN
USPOSABLJANJE
IZPOPOLNJEVANJA V ŠPORTU
(stopnja 1)
(stopnja 2)
minimalno število udeležencev programa
3.2. INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA NA PODROČJU ŠPORTA
IKT na področju športa predstavlja neposredno podporo za učinkovitejše in prijaznejše udejstvovanje v športu (obseg e-informacij o ponudbi v športu) ter sprotno analiziranje in spremljanje ravni učinkovitosti programov. Merila se v letu sofinanciranja določi v letnem programu športa oziroma v javnem razpisu.
Informacijsko-komunikacijska tehnologija - IKT
materialni stroški/projekt
(podpora športu)
PREGLEDNICA ŠT. 3.2.
INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA V ŠPORTU
IKT PODPORA ŠPORTU
DRUGE
NAKUP IKT ZA
LASTNA
VODENJE IKT
IZDELAVA IKT
SPLETNE
ŠPORT
SPLETNA
PROJEKTA
PROGRAMA
APLIKACIJE
APLIKACIJA
Število projektov v IKT
TOČKE/MS/PROJEKT
5
4. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU
Športna društva kot interesna in prostovoljna združenja občanov, kjer le-ti v dobršni meri s prostovoljnim delom uveljavljajo svoje interese, so temelj slovenskega modela športa. Športna društva predstavljajo osnovo za obstoj in razvoj vseh pojavnih oblik športa.
4.1. 4.1. DELOVANJE ŠP. ORGANIZACIJ – DRUŠTEV, ZVEZ DRUŠTEV IN JAVNIH ZAVODOV ZA ŠPORT
Delovanje društev in njihovih občinskih zvez na lokalni ravni zaradi ohranjanja osnovne organizacijske infrastrukture športa predstavlja javni interes, zato je pomemben segment letnega programa športa.2
2 Občinske športne zveze (OŠZ) so reprezentativni predstavniki civilne športne družbe na lokalni ravni. Sofinanciranje delovanja OŠZ na lokalni ravni je domena letnega programa športa lokalne skupnosti; merila za vrednotenje delovanja OŠZ in višino proračunskih sredstev se opredeli z letnim programom športa za leto, za katerega se letni program športa sprejema ali pa se sredstva zagotovijo v posebnih proračunskih virih.
ORGANIZIRANOST V ŠPORTU
KRITERIJ VREDNOTENJA
delovanje športnih društev na lokalni ravni
materialni stroški/društvo in/ali član in/ali leto
delovanje občinskih športnih zvez (OŠZ)
materialni stroški/OŠZ in OD za zaposlene
PREGLEDNICA ŠT.4.1
ORGANIZIRANOST V ŠPORTU: DELOVANJE DRUŠTEV
DELOVANJE DRUŠTEV
tradicija
članstvo s
registrirani
članstvo v
društvo v
občinska
leta
plačano
tekmovalci
NPŠZ
javnem
športna
delovanja
članarino
interesu
zveza
točke/leto delovanja
0
točke/član in/ali
tekmovalec
točke/društvo
50
TOČKE/MS (ne več kot)
150
Glede na obseg delovanja društva se lahko število točk pomnoži s faktorjem:
· – Zelo obsežen program: x 1,5
· – Obsežen program: x 1,0
· – Manj obsežen program x 0,5.
5. ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA
Športne prireditve so osrednji dogodek organizacijske kulture športa z vplivom na promocijo okolja in imajo velik vpliv na razvoj turizma, gospodarstva in pomen za razvoj in negovanje športne kulture.
5.1. DRUGE ŠPORTNE PRIREDITVE
Med druge športne prireditve prištevamo tekmovanja na državnem nivoju, množične športne prireditve in druge športne prireditve lokalnega pomena, ki upoštevajo trajnostne kriterije in so usmerjene k povečanju števila športno dejavnega prebivalstva. V sofinanciranje se vključuje tudi mednarodne prireditve, organizacija in udeležba.
ŠPORTNE PRIREDITVE
Športne prireditve lokalnega in občinskega pomena
materialni stroški/prireditev
Športne prireditve državnega pomena in mednarodne prireditve
Udeležba na velikih mednarodnih športnih tekmovanjih
· Zelo obsežen program: x 1,5
· Obsežen program: x 1,0
· Manj obsežen program x 0,5
PREGLEDNICA ŠT. 5.1.
DRUGE ŠPORTNE PRIREDITVE
Izvedba prireditve občinskega pomena
Do 25
26-75
76- in več
udeležencev
TOČKE/MS/PRIREDITEV
20
Izvedba prireditve regionalnega pomena
Izvedba prireditve državnega pomena
80
120
5.2. 5.2. OBČINSKE ŠPORTNO-PROMOCIJSKE PRIREDITVE ZA PODELITEV PRIZNANJ V ŠPORTU
Občinske športno promocijske prireditve za podelitev priznanj so predmet letnega programa športa na lokalnem nivoju, vendar ni nujno, da so predmet javnega razpisa.
Merila za vrednotenje prireditev za podelitve priznanj in nagrad za vrhunske športne dosežke ter za druge oblike promocije v športu na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev se opredeli z letnim programom športa za leto, za katerega se letni program športa sprejema ali pa se sredstva zagotovijo v posebnih proračunskih virih.
Sredstva za izvedbo prireditev za podelitev priznanj športnikom (tudi nagrad za vrhunske športne dosežke) se zagotavljajo na posebnih proračunskih postavkah in niso predmet javnega razpisa za sofinanciranje LPŠ.
6. DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST V ŠPORTU
6.1. KAMPANJA ZA SPODBUJANJE ŠPORTNEGA OBNAŠANJA
V družbeno in okoljsko odgovornost športa sodi spodbujanje športnega obnašanja vseh udeležencev športa (medijske kampanje).
Merila se v letu sofinanciranja določi v letnem programu športa in v javnem razpisu.