Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 z dne 13.4.2007) in na podlagi Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 38/2011) je Občinski svet Občine Vojnik na 21. redni seji dne 23. 4.2013 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU HRASTNIK (VOJNIK)
I. Splošne določbe
1. člen
(1) S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt HRASTNIK (VOJNIK) - (v nadaljevanju OPPN), ki predstavlja del ureditvenega območja naselja Vojnik v Občini Vojnik. Z OPPN se znotraj ureditvenega območja predvidi gradnja individualnega stanovanjskega objekta s pripadajočo zunanjo ureditvijo.
(2) Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu HRASTNIK (VOJNIK) – v nadaljevanju: odlok – določa ureditveno območje, prostorske ureditve, umestitve načrtovane ureditve v prostor, pogoje za reševanje javne gospodarske infrastrukture, rešitve v zvezi z varovanjem okolja in narave ter kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, parcelacije in etapnost izvedbe.
(3) Vsebine iz prejšnjega odstavka so prikazane tudi v kartografskem delu in so sestavni del tega odloka.
(4) Občinski podrobni prostorski načrt je izdelal AR projekt d.o.o., planinska cesta 5, 8290 Sevnica, pod št. 16/12 z datumom 23.4.2013
2. člen
OPPN vsebuje naslednje sestavine:
I. TEKSTUALNI DEL
II. GRAFIČNE PRILOGE
III. PRILOGE
IV. SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA
II. Ureditveno območje OPPN
3. člen
(1) Meja območja urejanja občinskega podrobnega načrta meji na severni strani z kmetijskimi zemljišči in stanovanjsko pozidavo, na južni strani z občinsko cesto, na vzhodni strani z kmetijskimi površinami in na vzhodni strani z obstoječo stanovanjsko pozidavo.
Območje OPPN zajema parcelo št. 1095/2 k.o. Vojnik okolica in je velikosti : 507,00m².
(2) Obravnavano območje parc.št. 1095/2 k.o. Vojnik okolica je v naravi travnik ob obstoječi občinski cesti in se navezuje na obstoječe pozidano območje. Na predvidenem območju OPPN ni objektov.
(3) Občinski podrobni prostorski načrt se pripravi za območje, ki sega na zemljišči parc. št. 1095/2 k.o. Vojnik okolica.
Izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta poteka izvedba priključitve območja na elektro, vodovodno, kanalizacijsko, CATV in cestno omrežje. Območje priključevanja poteka po naslednjih parcelah:
· priključek na elektro omrežje je na par. št. 1099 k.o. Vojnik okolica. NN elektro vod do prostostoječe PS-PMO omarice poteka izven območja OPPN po parceli št. 1095/1 k.o. Vojnik okolica na parcelo 1095/2 k.o. Vojnik okolica
· priključek na javni vodovod poteka iz par. št. 1097 k.o. Vojnik okolica, preko občinske ceste par. št. 1185 k.o. Vojnik okolica na parcelo 1095/2 k.o. Vojnik okolica.
· priključek na fekalno kanalizacijo poteka iz par. št. 1095/2 k.o. Vojnik okolica, preko parcel 1095/1 in 1092 k.o. Vojnik okolica na obstoječ jašek fekalne kanalizacije št. 5 na par. št. 1092 k.o. Vojnik okolica.
· priključek na meteorno kanalizacijo poteka iz par. št. 1095/2 k.o. Vojnik okolica, preko parcel 1095/1 in 1092 k.o. Vojnik okolica na obstoječ jašek meteorne kanalizacije št. 4 na par. št. 1092 k.o. Vojnik okolica.
· priključek na JP 964051(Cesta na Tomaž 2. cesta) parc. št. 1185 k.o. Vojnik okolica poteka iz par. št. 1095/2 k.o. Vojnik okolica.
III. Merila in pogoji za izrabo območja in za oblikovanje posegov v prostor
4. člen
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
· stanovanjska dejavnost
· storitvena dejavnost (pisarne).
5. člen
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
· gradnja novega objekta
· redna investicijska in vzdrževalna dela
· spremembe namembnosti in sprememba rabe
· rekonstrukcija objektov
· rušitve in nadomestne gradnje
· dozidave in nadzidave
6. člen
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:
· stanovanjski objekti
· gradbeno inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska infrastruktura)
· gradnja manj zahtevnih in enostavnih objektov skladno z obstoječo zakonodajo
· zelene površine
7. člen
Na območju OPPN pogoji za urbanistično in krajinsko oblikovanje območja ter za arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav naslednji:
Stanovanjski objekti
· lega objektov: po geodetski zazidalni situaciji; dovoljene so tolerance v smeri sever- jug in vzhod - zahod, pod pogojem, da se ne posega v cono preglednosti, da so zagotovljeni odmiki od sosednjih zemljišč in upravljavcev prometnega omrežja. Odmik od sosednjih zemljiških parcel je lahko tudi manjši kot je prikazano v geodetski zazidalni situaciji s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča.
· horizontalni gabariti: okvirni gabariti po geodetski zazidalni situaciji. Možna večja odstopanja (v »+1,00m« ali v »-1,00m«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah pod pogojem, da se ne presega faktor zazidanosti in faktor izrabe parcele, ter da je zagotovljena požarna varnost objekta in ustrezno število parkirnih mest. Tloris osnovnega volumna objekta je praviloma podolgovate oblike. Na osnovni volumen je možno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane volumne, do skupne max. površine, ki je enaka največ 1/3 osnovnega objekta brez vpliva na bivalne pogoje sosednjih objektov.
· vertikalni gabarit: dovoljena je izvedba K + P + M pri čemer se šteje, da posamezna etaža ne presega višine 3,0m, da je klet delno vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,30m.
· konstrukcija: klasična – zidana ali montažna;
· kota pritličja: kota pritličja se prilagaja koti manipulativnih površin in obstoječemu terenu;
· kolenčni zid: max 1,30m;
· streha: v osnovi dvokapnica s čopi ali brez. Naklon strešine 35º- 45º z minimalnimi napušči, kritina z opečno kritino opečne barve. Streha na nadstrešku je lahko ravna.
· fasada: dovoljuje se sodoben arhitekturni pristop pri oblikovanju zunanjščine objektov, vendar naj v masah in formi sloni na tradiciji lokalnega stavbarstva, tako, da objekti ne bodo negativno vplivali na kvaliteto prostora. Finalna obdelava fasad je klasični zaglajeni omet v svetlih, pastelnih barvah in v tradicionalnih materialih (kamen, steklo, les). Dovoljena izvedba balkonov in lož. Pri fasadah je možna kombinacija več barv.
· oblikovanje odprtin: odprtine v fasadi naj bodo pokončno podolgovate. Lahko tudi vzdolžno podolgovate, tako, da bodo v skladu s celotnim izgledom fasade.
· osvetlitev mansarde: dopustna so strešna okna ali klasične zidane frčade, ki morajo biti skladne z rastrom fasadnih osnih linij. Možna je izvedba pravokotnega izzidka v centralni osi daljše stranice, kritega z dvokapnico, ki ima sleme pravokotno na glavno sleme hiše ali sodobno izvedbe in kritega z ravno streho.
· zunanja ureditev gradbene parcele: dovozna cesta do objekta je se navezuje na javno pot. Manipulativne površine na zemljiški parceli se asfaltirajo ali tlakujejo. Ostali del parcele se hortikulturno uredi z avtohtono zasaditvijo. Pri zunanji ureditvi celotnega območja so dopustne postavitve ograj, na parcelno mejo s soglasjem soseda, v obliki žive meje, žične ali grajene iz masivnih materialov v sozvočju z arhitekturo objekta do max. višine 1,80m.
8. člen
Enostavni objekti:
Znotraj gradbenih parcel stanovanjskega kompleksa je možna gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov skladno z obstoječo zakonodajo. Gradijo se lahko kot prizidek k osnovnemu objektu ali samostojno. Oblikovani morajo biti usklajeno z osnovnim objektom. Objekti so lahko lesene, zidane in kovinske konstrukcije.
9. člen
Infrastrukturni objekti:
Infrastrukturni objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno energetsko infrastrukturo, postavitev cestne in urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte zvez in telekomunikacij.
Oblikovanje infrastrukturnih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:
· cesta se asfaltira, manipulativne površine in parkirišča se asfaltirajo ali tlakujejo.
10. člen
Zemljiška parcela:
Nove parcele so določene v grafični prilogi.
Mejne točke zemljiških parcel in objektov so razvidni iz grafičnih prilog. Obodna parcelacija oppn je v naravi zamejičena. Dovoljuje se združitev in delitev zemljiških parcel.
Zemljiška parcela je lahko pozidana do 40% površine, kar vključuje glavni objekt in pomožne objekte, nepozidane površine je 60%. Pri določanju razmerja se upošteva bruto etažna površina pritličja.
IV. Zasnova rešitev prometne, energetske , komunalne in druge gospodarske infrastrukture
11. člen
Dovozi in dostopi ter parkiranje:
Območje OPPN – predviden stanovanjski objekt se bo napajal preko obstoječe javne poti št. 964051 (cesta na Tomaž 2. cesta). Predviden priključek na javno pot je širine 3,00m. Povozno pohodne površine bodo obojestransko obrobljene z betonskimi robniki 15/25 cm in bodo izvedene v asfaltni utrditvi, oz. lahko v kombinaciji z betonskimi tlakovci. Dovozna cesta omogoča dovoz in dostop do predvidenega stanovanjskega objekta, urgentne dovoze in servisiranje območja. Cesta v prometnem sistemu predstavlja interno napajalno cesto v zazidanem območju.
Meteorna voda se bo s povoznih - utrjenih površin odvajala s pomočjo prečnih in vzdolžnih sklonov v peskolove in nato dalje v novo predvideno meteorno kanalizacijo in preko zadrževalnega bazena neposredno v obstoječo meteorno kanalizacijo. Površin za mirujoči promet ob sami dovozni cesti ni, tako da morata biti zagotovljeni vsaj dve parkirni mesti ob individualnem stanovanjskem objektu. Dovozna cesta se opremi z vertikalno prometno signalizacijo.
12. člen
Vodovod:
Javni vodovod PE- RC ø 100mm, ki je del Osrednjega vodovodnega sistema Celja, poteka na južni strani ob obstoječi javni poti na parceli 1097 k.o. Vojnik okolica. Priključek je možno izvesti iz parcele št. 1097 k.o. Vojnik okolica in poteka po parcelah št. 1185 in 1095/2 k.o. Vojnik okolica. Priključitev na javno vodovodno omrežje je možna pod pogojem, da je rešeno odvodnjavanje odpadnih voda. Za priključitev interne
instalacije na vodovodno omrežje je potrebno zgraditi vodovodni priključek iz cevi polietilen 1" – 10 barov in tipski toplotno izolirani vodomerni jašek DN20. V primeru, ko se jašek nahaja na območju povoznih površin, mora biti jašek opremljen s povoznim pokrovom. Na trasi vodovoda ni dovoljena gradnja nadzemnega in podzemnega objekta, saditi dreves in drugih trajnih nasadov ter postavljati škarpe, ograje ali drogove.
Vodovod je potrebno vgraditi najmanj 1,2m pod koto terena. Predviden objekt se navezuje na obstoječe hidrantno omrežje na tem območju.
13. člen
Komunalne odpadne vode in meteorne vode je potrebno, v skladu s smernicami upravljalca Vodovod – kanalizacija d.o.o. odvajati ločeno.
Fekalna kanalizacija:
Na podlagi smernic Vodovod – kanalizacija d.o.o. je razvidno, da se komunalne odpadne vode predvidenega stanovanjskega objekta speljejo preko revizijskega jaška št. 5 v obstoječi fekalni kanal na koti najmanj 293,51m nadmorske višine. Priključek na fekalno kanalizacijo je možno izvesti na parceli št. 1092 k.o. Vojnik okolica in poteka preko parcel št. 1092, 1095/1 in 1095/2 k.o. Vojnik okolica. Končna dispozicija obstoječe fekalne kanalizacije je obstoječa čistilna naprava v Škofji vasi.
Meteorna kanalizacija:
Potrebni so ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v kanalizacijo oz. vodotoke (Zakon v vodah – UL RS, št. 67/02, 57/08, Uredba o emesiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo – UL RS, št. 47/05, 45/07, 79/09), zato je potrebno za meteorne vode s streh in povoznih površin predvideti ponikanje, prepustne povozne površine, zadrževalne bazene in podobne rešitve.
Čiste padavinske vode s streh in ostalih površin ter s povoznih površin, je potrebno voditi preko peskolovov v meteorno kanalizacijo in preko zadrževalnega bazena neposredno preko revizijskega jaška št. 4 v obstoječo meteorno kanalizacijo na parceli št. 1092 k.o. Vojnik okolica. Za izvedbo meteorne kanalizacije so predvidene PVC cevi DN150 ter cevno pretočno – zadrževalni bazen v velikosti cca 5m³. Meteorna kanalizacija poteka preko parcel št. 1092, 1095/1 in 1095/2 k.o. Vojnik okolica.
14. člen
Električno omrežje:
Na podlagi smernic elektro celje d.d. Je energija za napajanje objekta v obravnavanem območju oppn na razpolago na nizkonapetostnem omrežju jurčak (tč. A po priloženi situaciji), katero se napaja iz transformatorske postaje tp dom upokojencev vojnik. Za napajanje predvidenega stanovanjskega objekta je potrebno predvideti prostostoječo priključno omarico, ki naj bo locirana na robu parcele ob dovozni cesti in se bo napajala iz obstoječega stojnega mesta – tč. A na parceli št. 1099 k.o. Vojnik okolica.
Čez vogal parcele 1095/2 k.o. Vojnik okolica poteka obstoječi nizkonapetostni podzemni elektroenergetski vod. Pri križanju z drugimi komunalnimi vodi je potrebno elektro kable dodatno zaščititi.
15. člen
Telefonsko omrežje, kabelski razdelilni sistem:
Priključitev na tk omrežje
Na podlagi smernic telekom slovenije d.d. Na območju predvidene gradnje stanovanjskega objekta poteka tk omrežja. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega tk omrežja telekom slovenije. Trase naročniških tk kablov se določijo z zakoličbo.
Priključitev na catv omrežje
Na podlagi smernic elektro turnšek d.o.o. Na območju predvidene gradnje stanovanjskega objekta je že zgrajen razvod kabelsko razdelilnega sistema krs. V primeru želje po priključitvi na omrežje kabelsko razdelilnega sistema za izvedbo dovoda
Signalov tv in radijskih programov ter interneta in ip telefonije za nov objekt od obstoječe razdelilne omarice krs bo potrebno izgraditi novo kabelsko kanalizacijo ter izvesti koaksialni razvod.
16. člen
Plinovodno omrežje:
Na obravnavanem območju oppn je obstoječe javno distribucijsko plinovodno omrežje delovnega tlaka 3 bar (mop je 4 bar), plinski odsek vo29, dimenzije pe90 in je zgrajen ob cesti v tomaž, cca 130m od obravnavane lokacije. Ogrevanje objekta bo možno vršiti preko izvedbe priključka na plinovodno omrežje ali z lahkim kurilnim oljem preko lastne kotlovnice v objektu oziroma z alternativnimi možnostmi ogrevanja.
17. člen
Odpadki:
Za stanovanjski objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mest, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju občine vojnik.
V. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanja narave in ohranjanje kulturne dediščine
19. člen
Varstvo pred hrupom:
Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.
Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju ( Ur. list RS št. 105/2005 ) razvrščeno v III. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim posegom, menimo, da ne
bodo presežene maksimalno dovoljene ravni hrupa. V primeru suma se izvedejo meritve, na podlagi katerih se izvede protihrupna zaščita.
20. člen
Varstvo zraka:
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. l. RS, št. 31/07, 70/08, 61/09) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Ur. l. RS, št. 34/07, 81/07).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
21. člen
Varstvo voda:
Odvajanje odpadnih voda iz območja oppn mora biti urejeno s pogoji, določenimi v uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (u.l. Rs, št. 47/05 in 45/07) in uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (u.l. rs št. 88/2011) ter pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru
Obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ( u.l. Rs št. 109/07, 33/08).
Izboljšanje okolja oziroma varstvo voda bomo dosegli z:
- izgradnjo kanalizacijskega sistema območja
- rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema
Fekalne vode se preko revizijekega jaška navezujejo na obstoječo fekalno kanalizacijo. Končna dispozicija fekalnih vod je čistilna naprava v škofji vasi.
Meteorne vode se preko revizijskih jaškov in peskolovov odvajajo v meteorno kanalizacijo. Zaradi geologije terena ponikovanje meteornih voda ni mogoče, zato se meteorne vode zbirajo preko požiralnikov v meteorno kanalizacijo, pred izpustom v javno meteorno kanalizacijo pa jih je potrebno zadrževati v pretočno zadrževalnem objektu.
Pri izvedbi meteorne kanalizacije so potrebni ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v kanalizacijo oz. v vodotoke (Zakon v vodah – U.l. RS št. 67/02).
Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin je predvidena izvedba zadrževalnika padavinskih vod na parceli, ter izvedba manipulativnih površin iz tlaka (travnate plošče), ki bodo prepuščale padavinske vode v podtalje.
22. člen
Varstvo kulturne dediščine:
Območje, predvideno za pozidavo individualne stanovanjske hiše s prometno in komunalno infrastrukturo se nahaja izven ediventiranih in zavarovanih območij nepremične kulturne dediščine.
Arhitektura novih objektov naj sledi kontinuiteti obstoječe pozidave na tem območju, tako, da novo nastala gradnja ne bo vplivala negativno na kvaliteto obravnavanega
območja. Arhitekturno oblikovanje zunanjščine naj sloni na tradiciji stavbarstva širšega prostora. Ureditev okolice objektov naj upošteva obstoječe kvalitete kulturne krajine, brez večjih umetnih barier in netipične urbane opreme ter z avtohtono zasaditvijo.
Površine znotraj območja OPPN še niso bile arheološko pregledane. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja, da mora najditelj v primeru odkritja arheološke ostaline, najdbo zavarovati nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvestiti pristojno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki nadalje ukrepa v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
Investitor mora o začetku del vsaj 10 dni prej obvestiti pristojno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno zavodu za varstvo kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
VI. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
23. člen
Potres
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo EC8. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, marec 2006 (Ministrstvo za okolje in prostor – ARSO, Vojkova 1b, Ljubljana) uvrščeno v VII
stopnjo MCS s pospeškom tal 0,150g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološkega – geotehničinega poročilo.
V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
Požar
Za zagotovitev požarne varnosti je zgrajeno hidrantno omrežje. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega materiala.
V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta.
Investitorji objektov, za katere bo ob upoštevanju Priloge 1 iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Ur.I.RS, št. 132/2006) pri pripravi projektne dokumentacije PGD obvezna izdelava študije požarne varnosti, morajo pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje. Za objekte, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta zasnova požarne varnosti.
Obramba in zaščita
Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Ur.l. RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta ni ogroženo s poplavnostjo. Na območju OPPN prav tako ni visoke podtalnice, erozivnosti in plazovitosti terena.
24. člen
Način ravnanja s plodno zemljo:
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, je deponirati na primernem mestu, in uporabiti za ureditev zelenic.
VII. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
25. člen
Ureditveno območje oppn, je mogoče izvajati postopno v takšnem obsegu, da je zagotovljena funkcija posameznih objektov in naprav in da se s tem ne poslabšujejo razmere na celotnem območju.
VII. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
26. člen
Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:
· za lego objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo v sklopu zemljiške parcele z večjim odmikom in odstopanjem kot je določeno v grafičnih prilogah pod pogojem da se upošteva dovoljen odmik ali soglasje soseda od sosednjih gradbenih parcel in cest, upošteva požarna varnost objektov ter da je zagotovljena varnost cestnega prometa.
· za horizontalni gabarit: načrtovani objekti se lahko gradijo večjega ali manjšega tlorisnega gabarita kot je določeno v grafičnih prilogah (v »+1,00m« ali v »-1,00m«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah pod pogojem, da se ne presega faktor zazidanosti in faktor izrabe parcele, ter da je zagotovljena požarna varnost objekta in ustrezno število parkirnih mest.
· za kote kleti in manipulativnih površin so tolerance ± 50cm, vendar kota manipulativnih površin se prilagaja vozišču dovozne ceste. Kota kleti se prilagaja koti manipulativnih površin in geološkemu mnenju.
· dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na gradbeno parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa,
· dovoljena je združitev dveh uvozov pod pogojem navedenih v prejšnji alineji,
· dovoljena je združitev ali delitev gradbenih parcel,
· pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša invensticijska vlaganja ob pogoju, da prestavitev ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.
VIII. Obveznosti investitorja in izvajalcev pri izvajanju OPPN
27. člen
Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
· ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
· po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;
· pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov,
· naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji
IX. Končne določbe
28. člen
OPPN je stalno na vpogled pri pristojni občinski službi v Občini Vojnik in Upravni enoti Celje, Oddelek za okolje in prostor.
29. člen
Nadzor nad izvajanjem OPPN HRASTNIK (VOJNIK) izvajajo pristojne inšpekcijske službe in komunalni nadzornik v občini.
30. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Občina Vojnik
Benedikt Podergajs, župan