Na podlagi 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07) in na podlagi 30. člena Statuta občine Duplek (MUV, št. 17/2007) je župan občine Duplek dne 5. februarja 2008 sprejel
SKLEP
O ZAČETKU PRIPRAVE
OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
OBČINE DUPLEK
1. člen
(splošno)
S tem sklepom začenja župan občine Duplek pripravo Občinskega prostorskega načrta občine Duplek (v nadaljnjem besedilu: OPN) in določa način, postopek in roke priprave ter sprejemanja OPN, nosilce urejanja prostora, ki sodelujejo v postopku ter druge vidike priprave OPN.
Pravna podlaga za pripravo OPN je Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07; v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt).
2. člen
(ocena stanja in razlogi za pripravo OPN)
Občina Duplek je bila ustanovljena leta 1994. Meri 40 km2. Občinsko središče je naselje Spodnji Duplek s cca 1.200 prebivalci (20 % vsega prebivalstva v občini).
V občini je ob popisu prebivalstva leta 2002 živelo 5.938 prebivalcev, 460 več kot leta 1991. K porastu števila prebivalcev je prispeval tako naravni prirastek, kot pozitiven migracijski saldo. Oboje kaže, da je območje občine demografsko stabilno, kamor se prebivalstvo priseljuje in kjer živi veliko mladih ljudi. Vendar je demografski razvoj po naseljih diferenciran.
39 % vsega prebivalstva v občini je zaposlena, in sicer pretežno v neagrarnih dejavnostih. Od delovno aktivnega prebivalstva je le 2,7 % kmetov, okoli 30 % pa je gospodinjstev, ki se dopolnilno ukvarjajo s kmetijstvom.
Ker je delovnih mest v občini malo, večina aktivnih dnevno migrira v druga naselja, največ v Maribor.
Občino sestavlja 10 naselij, organiziranih v 6 vaških skupnosti. Nekatera naselja (Dvorjane, Spodnja Korena, Spodnji Duplek, Vurberk, Zgornji Duplek in Zimica) imajo svoje »centre« oziroma strnjeno pozidana območja, zaokrožena v ureditvena območja naselij; v ostalih naseljih je prisotna le poselitev oz. pozidanost na večjih ali manjših posamičnih stavbnih zemljiščih.
Na območju občine se pojavljata dve obliki avtohtone poselitve, in sicer razložena naselja in strnjena obcestna naselja panonskega tipa. Za oba tipa velja, da so topografski položaj, zasnova naselja in oblika objektov prilagojena naravnim razmeram in varovanju kvalitetnih kmetijskih zemljišč.
Razložena naselja so avtohtona oblika poselitve v gričevnatih predelih občine. Zanje je značilna razprostranjenost kmečkih gospodarstev po večjem območju, tako da posamezne stavbne enote med seboj ločujejo kmetijska zemljišča. Naselje ni strnjeno zazidano, temveč je sestavljeno iz posameznih kmetij in majhnih zaselkov, ki so v glavnem razmeščeni po slemenu ali na položnejših delih pobočij nad dnom doline. Središča teh naselij so majhna, imajo pa razpoznavno središče, locirano na vizualno izpostavljenih mestih, kjer delujejo kot dominante v pejsažu pokrajine.
Strnjena obcestna naselja so avtohtona poselitev na ravnini ob Dravi. Objekti so razmeščeni v t.i. gručastem nizu. Ta naselja imajo jasno razpoznavno središče, ki ga tvori v trg razširjena prometnica, sakralni objekt in mogočno drevo. Naselja so postavljena ob ježi dravske terase oziroma na stiku prodnih in glinastih nanosov, na rodovitni del ravnine se niso širila.
V času urbanizacije podeželja se je zasnova agrarnih naselij zelo spremenila. Nekdanje naravne meje naselij in specifičnost topografskega položaja so se pričele izgubljati. Kmetijska zemljišča niso več dejavnik, ki vpliva na izbor lokacije. Bolj pomembni so položaj ob prometnici, dostopnost, razglednost lokacije, možnost priključitve na komunalno infrastrukturo. Stavbe največkrat niso prilagojene naselbinski zasnovi in obliki stanovanjske hiše. Naselje sestavlja staro vaško jedro, kmečka gospodarstva in številne novogradnje, največkrat postavljene ob naselju (običajno ob osnovni prometnici), ob kmečki hiši (na njenem funkcionalnem zemljišču), v novem delu naselja (običajno na robu stare vasi) ali v bližini naselja, na samem.
Občina leži v širšem območju mariborske urbane regije, kar pomembno vpliva na njen pretekli in bodoči razvoj zaradi naslednjih trendov:
- suburbanizacija je prevladujoča oblika prostorskega razvoja velikih in srednje velikih mest v Sloveniji,
- v neposredno okolico mesta se selijo ne le ljudje, temveč tudi delovna mesta, predvsem iz oskrbnih in storitvenih dejavnosti,
- v obmestje in v obmestna naselja se seli vse več regionalnih funkcij.
Poleg spodbujevalcev so za razvoj dejavnosti v prostoru občine pomembne tudi omejitve, ki jih tvorijo območja varovanja narave in zavarovana območja kulturne dediščine ter ki izhajajo iz drugih omejitev v prostoru (območja koridorjev elektroprenosnega omrežja, območja nahajališč gramoza, območja, ogrožena zaradi poplavnih vod, območja, ogrožena zaradi erozije idr.).
Razlogi za pripravo OPN so:
- vsebinski;
- formalno – pravni oz. zakonski.
Vsebinski razlogi izhajajo iz potreb občine po preveritvi in dopolnitvi zasnov prostorskega razvoja za posamezna področja, kot jih opredeljujejo veljavni prostorski akti za območje občine. V zadnjih letih so se na določenih področjih pojavile potrebe po revidiranju in prilagoditvi nekaterih sprejetih odločitev o nekaterih prostorskih rešitvah in ureditvah. Potrebe in nove razmere zahtevajo proučitev in ustrezne prostorske odločitve zlasti v zvezi z:
· omrežjem naselij in poselitvenim vzorcem;
· občinskim središčem – ureditvenim območjem naselja Spodnji Duplek;
· ureditvenimi območji drugih naselij, in sicer Korena, Dvorjane, Zgornji Duplek, Vurberk
· opredelitvijo območij razpršene poselitve ter opredelitvijo območij sanacije razpršene gradnje vključno z opredelitvijo do pobud za določitev novih stavbnih zemljišč za različne namene v odprtem prostoru občine;
· opredelitvijo območij za različne druge namene v odprtem prostoru (šport, turizem, rekreacija, sanacija območij izkoriščanja mineralnih surovin idr.);
· vzpostavitvijo novih razmerij med območji varovanja naravnih virov in naravnih dobrin ter načinom gospodarjenja z njimi;
· odnosom do kvalitetnih prvin krajine;
· zasnovo infrastrukturnih omrežij in povezav ter komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč;
· drugimi dejavnostmi in prostorskimi strukturami, ki so že oz. še bodo prisotne v občinskem prostoru.
Poleg vsebinskih razlogov, ki terjajo pripravo novim občinskim potrebam prilagojenega prostorskega akta, je razlog za njegovo pripravo tudi formalno – pravne narave gre za novi zakon za področje prostorskega načrtovanja, ki med drugim določa, da morajo občine sprejeti OPN najkasneje do 14. novembra 2009.
3. člen
(način pridobitve strokovnih rešitev)
Pri pripravi OPN se upoštevajo relevantne vsebine veljavnih prostorskih aktov za območje občine Duplek, v kolikor so:
- vsebinsko skladne z razvojnimi usmeritvami občine;
- skladne z določili ZPNačrt in državnimi prostorskimi akti;
- skladne s smernicami nosilcev urejanja prostora.
Za OPN se pripravijo strokovne podlage za poselitev v občini, v katerih se podrobneje prouči in pripravi z ZPNačrt usklajeni predlog poselitvenega sistema v občini ter podrobnejše usmeritve, predlogi in izvedbeni pogoji za razvoj in urejanje posameznih sestavin poselitvenega sistema (območja naselij z njihovo funkcijo in povezavami v sistem, območja razpršene poselitve z usmeritvami za razvoj in urejanje, območja razpršene gradnje z usmeritvami za sanacijo in podrobno urejanje).
Obvezna strokovna podlaga za pripravo OPN je urbanistični načrt, ki se izdela za občinsko središče Spodnji Duplek, za naselja Zgornji Duplek, Dvorjane, Korena in Vurberk. V urbanističnem načrtu bodo na strateški ravni proučena vprašanja nadaljnjega razvoja posameznega naselja, razvoj dejavnosti v prostoru, idr. V kolikor se v fazi priprave načrta pokažejo drugačni potenciali in potrebe občine, se naselja, za katera se pripravlja urbanistični načrt spremenijo. V izvedbenem delu bodo analizirana zlasti področja namenske rabe prostora ter urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja, oblikovan pa bo tudi predlog prostorskih izvedbenih pogojev.
Po potrebi bodo pripravljene tudi druge strokovne podlage, če bo taka obveza izhajala:
- iz vsebinskih potreb pri reševanju prostorskih razvojnih vprašanj občine v teku priprave OPN;
- iz priprave rešitev na podlagi zahtev pravilnika, s katerim je minister predpisal vsebino, obliko in način priprave občinskega prostorskega načrta ter pogoje za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij;
- smernic nosilcev urejanja prostora.
4. člen
(vsebina in oblika OPN)
OPN se pripravi kot enovit dokument, ki vsebuje strateški in izvedbeni del.
OPN se izdela v digitalni in analogni obliki ter vsebuje:
- tekstualni del (besedilo oz. odlok z ustrezno obrazložitvijo);
- grafični del;
- priloge OPN.
OPN obsega naslednje vsebinske sklope:
- izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine;
- usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena;
- območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana;
- območja razpršene poselitve;
- koncept opredeljevanja in zasnovo enot urejanja prostora.
b. Izvedbeni del OPN po posameznih enotah urejanja prostora določa:
- območja namenske rabe prostora;
- prostorske izvedbene pogoje;
- območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.
Vsebina strateškega in izvedbenega dela OPN bo za občinsko središče Spodnji Duplek, za naselja Zgornji Duplek, Korena, Vurberk in Dvorjane določena na podlagi urbanističnega načrta.
5. člen
(Nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice in mnenja)
Ministrstvo za okolje in prostor pridobi smernice za načrtovane prostorske ureditve na podlagi osnutka OPN in mnenja na predlog OPN od naslednjih nosilcev urejanja prostora po področjih:
- Ministrstvo za okolje in prostor za področja: poselitev; okolje; raba in upravljanje z vodami; ohranjanje narave;
- Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor za področje: ohranjanje narave;
- Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami za področje: upravljanje z vodami;
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za področja: kmetijstvo; gozdarstvo; lovstvo; ribištvo;
- Zavod za gozdove Slovenije, OE Maribor za področje: gozdarstvo;
- Ministrstvo za gospodarstvo za področja: mineralne surovine; energetika; blagovne rezerve;
- Ministrstvo za kulturo za področji: kultura; varstvo kulturne dediščine;
- Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Maribor za področje: varstvo kulturne dediščine;
- Ministrstvo za promet za področje: državne ceste;
- Direkcija RS za ceste za področje: državne ceste;
- Ministrstvo za obrambo za področji: obramba; zaščita in reševanje;
- Ministrstvo za zunanje zadeve, Prešernova cesta 25, Ljubljana;
- Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova 2, Ljubljana;
- ELES PE d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana;
- Geoplin plinovodi d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11, Ljubljana;
- Elektro Maribor, d.d., JP za distribucijo električne energije, Vetrinjska ul. 2, Maribor;
- Telekom Slovenije, Titova cesta 38, Maribor
- Mariborski vodovod, javno podjetje d.d., Jadranska c. 24, Maribor;
- Nigrad d.d., javno komunalno podjetje, Zagrebška c. 30, Maribor
- Čisto mesto Ptuj d.o.o., podjetje za gospodarjenje z odpadki, Rogozniška cesta 33, 2250 Ptuj, za področje: gospodarjenje z odpadki
- Občina Duplek, Cesta 4. julija 106, 2241 Spodnji Duplek, za področja: lokalne ceste; druga komunalna oprema.
V primeru, da se v postopku priprave OPN ugotovi, da je potrebno smernice oz. mnenja pridobiti še od drugih nosilcev urejanja prostora, ki v tem sklepu niso navedeni, se tangirane nosilce urejanja prostora ali druge udeležence ustrezno vključi v postopek priprave OPN.
Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v postopku pridobivanja smernic sporoči tudi, ali je za OPN potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja oz. presojo sprejemljivosti vplivov OPN na naravo na podlagi zakona, ki ureja ohranjanje narave.
6. člen
(postopek in roki za pripravo OPN)
OPN se pripravi in sprejme po postopku, določenem v ZPNačrt (46. do 52. člen) v naslednjih rokih:
z.š.
Aktivnost
Trajanje
1
Priprava strokovnih podlag za poselitev, urbanističnega načrta za občinsko središče Spodnji Duplek, za naselja Zgornji Duplek, Korena, Vurberk in Dvorjane
8 mesecev po sprejemu sklepa
2
Priprava osnutka OPN
4 mesece
3
Pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora in sporočila, ali je potrebno za OPN izvesti celovito presojo vplivov na okolje – izvede MOP
1 mesec
4
Priprava dopolnjenega osnutka OPN
2 meseca
5
Priprava okoljskega poročila, v kolikor bo potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje
sočasno s pripravo dop. Osnutka OPN
6
Preveritev kakovosti izdelanega okoljskega poročila
15 dni
7
Obravnava dopolnjenega osnutka OPN na občinskem svetu, po potrebi dopolnitve gradiva pred javno razgrnitvijo
8
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPN in okoljskega poročila, javna obravnava
9
Ureditev in proučitev pripomb in predlogov javnosti na dopolnjeni osnutek OPN
3 mesece
10
potrditev stališč do pripomb in predlogov, pisna seznanitev predlagateljev s stališči
11
priprava predloga OPN
12
Pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora in odločbe o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPN na okolje – izvede MOP
13
Potrditev predloga OPN - sklep ministra na podlagi 5. odst. 51. člena ZPNačrt
14
Sprejem OPN na občinskem svetu občine Duplek
15
Objava sprejetega OPN v Uradnem glasilu Slovenskih občin
15 dni po sprejemu
7. člen
(obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPN)
Izdelavo OPN financira Občina Duplek iz proračunov za leta 2008, 2009 in 2010.
8. člen
(začetek veljavnosti sklepa)
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani občine http://www.duplek.si ter začne veljati naslednji dan po objavi.
Občina Duplek pošlje sklep Ministrstvu RS za okolje in prostor ter sosednjim občinam Lenart, Maribor, Starše in Ptuj.
Številka: 350-4/2008
Datum: 5. februar 2008
Občina Duplek
Župan Janez RIBIČ