Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09), Sklepa o začetku postopka priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko sosesko Zelena terasa v občini Miklavž na Dravskem polju (MUV št. 17/08, 21/09) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS – UPB2, Uradni list RS, št. 94/07, 27/08, 79/09) ter 15. člena Statuta občine Miklavž na Dravskem polju (UPB, MUV št. 14/03) je Občinski svet občine Miklavž na Dravskem polju na svoji 34. redni seji dne 24. junija 2010 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
za stanovanjsko naselje Zelena terasa
v občini Miklavž na Dravskem polju predlog
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt (OPPN v nadaljevanju) za del stanovanjskega naselja Miklavž na Dravskem polju – Zelena terasa, ki vsebuje:
- ureditveno območje OPPN s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji,
- zasnove projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture ter obveznosti priključevanja nanjo,
- rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin,
- rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
- načrt parcelacije,
- etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN,
2. člen
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN)
Z OPPN se načrtuje prostorska ureditev dela stanovanjskega naselja Miklavž na Dravskem polju – Zelena terasa. Znotraj ureditvenega območja OPPN se določijo pogoji glede posegov v obstoječe objekte in pogoji glede nadaljnjega razvoja območja.
Določijo se pogoji za gradnjo novih stavb – stanovanjska dejavnost, pogoji za izvedbo javne gospodarske infrastrukture ter pogoji za ureditev okolice stavb v okviru lastnih parcel.
3. člen
(sestavni deli OPPN)
A. TEKSTUALNI DEL
1. Odlok OPPN
2. Izvleček iz strateškega akta
3 Obrazložitev in utemeljitev OPPN
B. KAZALO VSEBINE KARTOGRAFSKEGA DELA
1. Izsek iz plana
M – 1 : 5000
2. Območje OPPN z obstoječim
parcelnim stanjem
M – 1 : 500
3. Prikaz vplivov in povezav
s sosednjimi območji
4. Zazidalna oziroma ureditvena situacija
4.1 Značilni prerez
M – 1 : 250
5. Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro
Situacija prometnega režima
6. Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro
Situacija komunalne in energetske infrastrukture
7. Načrt parcel
C. SEZNAM PRILOG
1. Povzetek za javnost
2. Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve z njihovimi povzetki
3. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
4. Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri izdelavi OPPN
D. SPLOŠNI DEL:
1. registracija podjetja
2. potrdilo o pridobljenem statusu pooblaščenega prostorskega načrtovalca
3. izjava odgovornega prostorskega načrtovalca
E. SEZNAM NOSILCEV UREJANJA PROSTORA, KI SO SODELOVALI PRI PRIPRAVI PROSTORSKEGA AKTA
4. člen
OPPN za del stanovanjskega naselja Miklavž na Dravskem polju – Zelena terasa, je izdelalo podjetje OSA arhitekti d.o.o., pod številko naloge 08-41-A. Ureditveno območje OPPN predstavlja del ureditvenega območja občine Miklavž na Dravskem polju in je namenjeno stanovanjski zazidavi.
II. UREDITVENO OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
5. člen
(ureditveno območje OPPN)
Ureditveno območje OPPN obsega del območja naselja Miklavž na Dravskem polju. Obsega površine, na katerih so načrtovani trajni objekti, vključno s površinami, potrebnimi za njihovo nemoteno rabo in površine, potrebne v času gradnje.
Meja ureditvenega območja OPPN poteka po parcelah, in sicer na zahodu parcela št. 2047; na jugu parcele št.: 302, 303, 306, 308/2, 308/1; na vzhodu po parceli št.: 2048 ter na severu po parcelni meji št. 285/1, 285/2, 284, 282/2, 282/1, 281. Vse parcele so k. o. Miklavž na Dravskem polju.
Ureditveno območje obsega parcele številka: 286, 287, 288, 291, 292, 293, 294, 297, 298, 300, 301 in 2048 vse k. o. Miklavž na Dravskem polju.
Površina ureditvenega območja OPPN znaša 21.295,30 m2.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(opis vplivov in povezav s sosednjimi območji)
Območje OPPN leži v SV delu ureditvenega območja Miklavž na Dravskem polju.
Območje se bo prometno napajalo iz lokalne dostopne ceste
Na Dobravi in predvidene nove povezovalne ceste.
Javna gospodarska infrastruktura
Predvideni objekti bodo priključeni na javno kanalizacijsko omrežje.
Predvideni objekti bodo priključeni na javno vodovodno omrežje.
Predvideni objekti bodo priključeni na elektro omrežje NN.
Predvideni objekti se bodo priključevali na kabelsko kanalizacijo TK omrežje.
Predvidena gradnja ne bo imela negativnih vplivov na varnost pred požarom ter na higiensko in zdravstveno varstvo okolice.
Prav tako ne bo vplivala na varnost pri uporabi nepremičnin v okolici.
Predvidena gradnja ne bo bistveno vplivala na podobo krajine.
Zelene površine znotraj ureditvenega območja OPPN bodo omilile prehod med intenzivno pozidanim območjem in naravno pokrajino, ki obdaja celotno stanovanjsko naselje.
7. člen
(opis rešitve načrtovanih objektov)
Ureditveno območje OPPN predstavlja zaključeno celoto.
Gradnja je predvidena v fazah, pri čemer prvo fazo predstavlja javna gospodarska infrastruktura ali del le-te ki pripada fazi objektov, ki se izvajajo. Vsaka faza (lahko 1 parcela) je zaključena celota.
8. člen
(opis načrtovane ureditve zunanjih površin)
Krajinska ureditev v okviru posameznih parcel, mora upoštevati krajinske značilnosti prostora, v katerega je ureditveno območje umeščeno.
Zunanji robovi ureditvenega območja OPPN se zasadijo z visokoraslim avtohtonim rastlinjem.
Za zasaditev z avtohtono vegetacijo na zunanjem robu območja se uporabijo naslednje avtohtone rastline:
- avtohtona drevesa: mali jesen, veliki jesen, gaber,
- avtohtone grmovnice: leska, češmin.
Urejanje zunanjih površin zajema:
- cestno telo in ureditev pešpoti.
9. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen:
– Regulacijska linija (RL) razmejuje površine v javni rabi, dostopne vsakomur pod enakimi pogoji, od površin v nejavni rabi.
– Gradbena meja (GM) je linija, ki je novo grajeni objekti ne smejo preseči, lahko pa se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost.
– Dovoljeni so le manjši zamiki fasade ali delov fasade od gradbene meje ali gradbene linije.
Regulacijske linije, gradbene linije in gradbene meje so razvidne iz karte »Zazidalna oziroma ureditvena situacija«.
Lega stavb
Na karti »Načrt parcel«, je s koordinatami v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu natančno določena lega posameznih objektov in velikost ter lega posameznih parcel.
10. člen
Posegi na obstoječih objektih in ob njih
Danes na območju ni obstoječih objektov. V primeru fazne gradnje je potrebno za že zgrajene v tem primeru obstoječe objekte in ob njih upoštevati naslednja določila:
– dovoljena so investicijsko-vzdrževalna dela in rekonstrukcije;
– dovoljene so rušitve in gradnje novih objektov ob upoštevanju regulacijskih elementov in pod pogoji, ki veljajo za novogradnje;
– dovoljene so spremembe namembnosti v skladu z osnovno namembnostjo območja.
11. člen
Vrste posegov na gradbenih parcelah objektov
Na posamezni gradbeni parceli so dovoljeni:
– gradnja individualnih stanovanjskih objektov;
– gradnja shrambe;
– dovoljena je ureditev terase, ki je pokrita s pergolo in ozelenjena;
– postavitev nadstrešnice za avtomobil na mestu, kjer je predviden prostor za parkiranje vozil v okviru lastne parcele;
– talna ureditev – tlakovanje;
– urejanje odprtih površin ob objektu.
V sklopu zunanje ureditve ob objektih je dopustna tudi izvedba odprtih bazenov.
12. člen
Oblikovanje novogradenj
- individualni stanovanjski objekti
Pri oblikovanju novogradenj je treba upoštevati naslednje pogoje:
- Objekti morajo upoštevati regulacijske elemente, določene v 9. členu tega odloka;
- Tlorisni gabarit se lahko razvija znotraj površine, določene z gradbeno linijo (GL), njegova osnovna velikost je 8x12m, možnost tolerance do 9x12m, ali atrijska hiša 13x12m (daljši stranici objekta), dodatna toleranca je možna na posamezni parceli do FSI 0.5 na posamezno parcelo pri vseh parcelah razen FSI 0.6 na posamezno parcelo pri parcelah na skrajnem vzhodnem robu naselja; objekti so lahko tudi manjši od osnovne velikosti;
- Max. etažnost objektov je K+P+1; objekti so lahko brez kleti, objekti so lahko pritlični;
- Če se izvede klet, mora biti le-ta vkopana v celoti. Pri izvedbi kleti je treba upoštevati prisotnost talne vode in stoletne poplavne vode;
- Strehe na vseh objektih so ravne, dvokapnice ali enokapnice;
- Terasa je lahko nadkrita s pergolo in ozelenjena;
- Nadstrešnice in pomožni objekti morajo biti po oblikovanju in materialih skladni z osnovnim objektom. Nadstreški ne smejo imeti zaprtih stranic v linijah pravokotnih na pločnike;
- Na parceli številka 1 je lahko tudi skupni prostor namenjen otroškemu igrišču in prostoru za druženje.
13. člen
Oblikovanje pomožnih objektov
Pri oblikovanju pomožnih objektov je treba upoštevati naslednje pogoje:
– Dodatni pomožni objekti na parcelah so dovoljeni vendar niso obvezni, lopa je lahko priključena objektu, locirana je v nadaljevanju parkirnih mest.
– Nadstrešnice in pomožni objekti morajo biti po oblikovanju in materialih skladni z osnovnim objektom. Nadstreški ne smejo imeti zaprtih stranic v linijah pravokotnih na pločnike, nadstreški so locirani z robom strehe 1.0 m od roba pločnika, nosilni stebri so odmaknjeni 2.0 m od roba pločnika.
– Višina pomožnih objektov ne sme presegati višine 3,00 m nad nivojem urejenega terena ob objektu; toleranca do 0,30 m je dopustna.
– Strehe pomožnih objektov so ravne.
– V primeru, da se grajeni pomožni objekti nahajajo ob cesti, so od le te odmaknjeni 4.0 m.
Pomožni infrastrukturni objekti
Na celotnem ureditvenem območju OPPN je dovoljena gradnja tistih pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za priključitev predvidenih objektov na javno gospodarsko infrastrukturo, ali ki dopolnjujejo in izboljšujejo priključitev na javno gospodarsko infrastrukturo obstoječih objektov. Spominska obeležja
Na celotnem ureditvenem območju OPPN je dovoljeno postaviti:
- spominske plošče na zunanjo steno objekta – na fasado.
Urbana oprema
- na gradbiščih v času gradnje montažno sanitarno opremo, ki je lahko tudi v zabojniku, če je njegova tlorisna površina do 20 m2, višina pa do 4.0 m,
- vodnjak oziroma okrasni bazen, arhitektonsko zasnovan in plastični zbiralnik za vodo, če je njegova tlorisna površina do 100 m2,
- klopi na javnih površinah, ob hodnikih namenjenih za pešce,
- izvesne table so dovoljene, če so postavljene v liniji ograj objektov in so najmanj 2.25 m nad hodnikom za pešce ter ne presegajo velikosti 0.5 x 0.8 m.
Oglaševanje na svetilkah javne razsvetljave ni dovoljeno. Postavitev reklam v območju cestnega telesa ni dovoljeno. Postavitev reklamnih panojev na ograjah ni dovoljeno.
14. člen
Zunanja ureditev
Vse zelene površine na obravnavanem območju je treba urediti, zatraviti in ozeleniti z drevjem in/ali grmičevjem. Gradnja opornega zidu višjega od 1,0 m je dovoljena le zaradi geotehničnih pogojev terena.
Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču.
Oporni zidovi (v kolikor so potrebni) morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni.
Ograje ob meji gradbenih parcel so lahko lesene, zidane ali žične. Ograje imajo maksimalno višino 1,20 m. V sklopu ograje ob cesti se na mestih, ki so označena v grafičnih prilogah, izvedejo komunalni otoki, ki so namenjeni javni razsvetljavi.
Niša z nadstrešnico namenjena shranjevanju komunalnih posod je predvidena na lastnih parcelah.
Ograje v območju križišč in dovozov do parkirišč morajo omogočati preglednost.
15. člen
Določanje gradbenih parcel
V grafičnem delu zazidalnega načrta so določene gradbene parcele. Pri parceliranju so možne tolerance do 5% površine parcele.
Tolerance pri določanju gradbenih parcel
Parcelacijo, prikazano v grafičnem delu je možno spreminjati, v smislu združevanja po dve in dve parceli v vseh smereh. Pri parceliranju so možne tolerance do 5% površine parcele v vseh smereh.
Posebna merila in pogoji za oblikovanje objektov
- lega posameznih stavb 1/1 je določena z gradbeno linijo, in je razvidna iz karte »Zazidalna oziroma ureditvena situacija«,
- tolerance tlorisnih dimenzij stavb so razvidne iz karte »Zazidalna oziroma ureditvena situacija« in opisane v 12. Členu odloka,
- najmanjši odmiki objektov od parcelnih mej so 4.0 m in so razvidni iz karte »Zazidalna oziroma ureditvena situacija«.
16. člen
(tolerance)
OPPN v tekstu in grafiki prikazuje okvirne tlorisne in višinske gabarite, ki upoštevajo odmike od prometnic in med objekti.
Kot tolerance so dovoljene:
- spremembe dimenzij tlorisnih in višinskih gabaritov objektov v skladu s prikazano možno širitvijo v grafičnih prilogah oziroma do 1.0 m (max. tlorisni gabarit), gabariti objektov so lahko manjši od osnovne velikosti,
- preureditev internih parkirnih površin skladno s potrebami investitorjev in ob upoštevanju ostalih pogojev OPPN iz zunanjih parkirnih mest v pokrita parkirna mesta ali v garaže ni dovoljeno, dovoljeno je nadkriti po dve parkirni mesti z nadstrešnico pod pogoji, ki so navedeni v 13. členu tega odloka,
- na podlagi ustrezne projektne dokumentacije so dopustne tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju (tudi na omrežju internih cest v območju OPPN), če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, bolj ekonomič- na investicijska vlaganja in v kolikor te spremembe oziroma prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN, oziroma če so za izvedbo toleranc pridobljena soglasja vseh pristojnih soglasodajalcev.
- v kolikor se v času gradnje ugotovijo neskladja v predloženi komunalni karti zaradi nepravilnih katastrov organov in organizacij, ki le-te izdajajo, so možne spremembe pri izvedbi le-teh,
- OPPN se lahko izvaja v več fazah, ki so med seboj časovno neomejene. Posamezna faza se mora izvesti z vsemi elementi zunanje ureditve,
- dovoljena je fazna gradnja komunalne in energetske infrastrukture in objektov.
Spremembe, dovoljene s tolerancami, ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu s predpisi, zakoni, navodili in pravilniki, ki se nanašajo na posege v prostor in na varovanje okolja. Tolerance se lahko izvajajo le na podlagi predhodne prostorske preveritve.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
17. člen
(pogoji za prometno urejanje)
Mirujoči promet
Na območju ureditvenega območja OPPN je predvideno parkiranje v okviru lastnih parcel.
Na celotnem ureditvenem območju OPPN je zagotovljeno parkiranje po naslednjem izračunu:
- 4 PM / hišo.
Ceste
Območje načrtovane ureditve je vzhodno od ceste na Dobravi, ki je tudi glavna dostopna cesta na območje pozidave. Na severu pozidave je predvidena povezovalna cesta, katere del je predmet obdelave in bo predstavljala v perspektivi povezavo med Ptujskocesto in Ulico Kirbiševih. Za cesto se pusti rezervat. Obstoječ teren je raven,vendar v rahli depresiji, zato je potrebno predhodno izvesti nivelacijo terena.
Za potrebe dovozov, dostopov, intervencije in komunalne službe, je potrebno zgraditi interno cestno omrežje, ki smo ga poimenovali z oznako cesta »B«.
Predmet obdelave je tudi del ulice na Dobravi.
Ulica na Dobravi je predvidena kot dvosmerna cesta, ki poteka v smeri sever jug na zahodnem delu pozidave. Na naše območje se zajeda s svojim vzhodnim robom.
Predviden profil ulice na Dobravi je:
2x2,75m=5,50m vozišče
2x1,25m=2,50m pločnik
Skupaj =8,00m
Cesta »B« je notranja dvosmerna cesta, dostopna cesta do vseh predvidenih objektov.
Predviden profil ulice »B« je:
2x2,75m =5,50m vozišče
2x1,25m= 2,5m obojestranski pločnik
Predviden profil nove povezovalne ceste je:
2x 3,0 m = 6,0 m vozišče
2,5 m dvosmerna kolesarska cesta
1,6 m pločnik
0,75 m varovalni pas
Skupaj = 10,85 m
Vozišča imajo strešni ali enostranski naklon, pločniki pa enostranskega, ki je nagnjen proti vozišču. Pločniki so od vozišča ločeni z betonsko obrobo. Vse prometne površine se izvedejo v proti prašni izvedbi (asfalt, tlak).
V primeru, da so robovi bankine, morajo biti le-te povozne.
Ugotavljamo, da prometno napajanje že v obstoječem stanju omogoča poljubne fazne in delne izvedbe ureditve območja, pri čemer je potrebno upoštevati, da je v sklopu ene faze potrebno poleg objektov izvesti tudi javno gospodarsko infrastrukturo, ki se nanaša na posamezno fazo.
Cestni sistem širšega območja je nastavljen tako, da je primarna cesta, ki se naveže na širši mestni sistem, cesta Na Dobravi.
Na njo se navezuje sekundarni cestni sistem, ki je predviden za napajanje območja naselja; cesta »B«.
Dostava oziroma parkiranje vozil je pri objektih predvideno na površini gradbenih zemljišč (lastna parcela) v obliki nivojskega parkiranja (nadstrešnice), po kriteriju 4PM/na objekt. Intervenca, komunalna služba in dostava so zagotovljeni v sklopu zasnovanih cest.
Pešci so vodeni ločeno od vozišča po pločnikih širine po 1,25 m znotraj območja naselja in po pločniku 1,25 m ob cesti Na Dobravi.
Kolesarji so vodeni po vozišču skupaj s prometom motornih vozil. Javni prevozi potnikov (avtobus) na predmetni zasnovi cest niso predvideni. Predvidena nova povezovalna cesta ima dvosmerno kolesarsko stezo, ločeno od vozišča.
Vse ceste bodo javne in omogočajo dostop za osebna, tovorna in intervencijska vozila.
18. člen
(pogoji za komunalno in energetsko infrastrukturo)
Predvideni objekti bodo priključeni na obstoječo in projektirano komunalno in energetsko infrastrukturo. OPPN obravnava komunalne in energetske priključke do priključnega mesta na komunalno in energetsko infrastrukturo, četudi le ti segajo izven ureditvenega območja OPPN.
Potek posameznih vodov komunalne in energetske infrastrukture je razviden iz karte »Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – Situacija komunalne in energetske infrastrukture«.
Komunalni priključki so predvideni za vse parcele v ureditvenem območju OPPN. Komunalni red je povzet iz posameznih izdelanih zasnov, ki so narejene za potrebe izdelave predmetnega OPPN.
Predvideni objekti bodo priključeni na:
- vodovodno omrežje,
- kanalizacijsko omrežje (urejen je odtok fekalne in meteorne kanalizacije),
- električno omrežje,
- TK in KTV omrežje.
Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev. Pred izvedbo je potrebno na terenu natančno določiti lego posameznih obstoječih vodov in jih zakoličiti ter po potrebi zaščititi.
Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati pogoje posameznih upravljavcev in usmeritve tega OPPN. Zaradi tega so dopustna odstopanja od rešitve v lokacijskem načrtu (trase, zasnove), ki so strokovno in ekonomsko utemeljena in se z njimi strinjajo posamezni upravljavci.
Vodooskrba
Na zahodnem delu območja obdelave po cesti Na Dobravi poteka obstoječi vodovodni cevovod PVC DN 160, ki je dotrajan. Potrebno ga je zamenjati s kvaliteto LŽ.
Novi objekti se priključijo na obnovljeni vodovodni cevovod po izgradnji vodovodnih cevovodov LŽ DN 100 v krožno zankasti zasnovi v novi dovozni cesti z navezavo na vodovodni cevovod v cesti Na Dobravi na zahodu območja in na obstoječ vodovodni cevovod LŽ DN 100 v podaljšku ulice Na Preloge na vzhodu območja.
Iz vidika priključevanja novih porabnikov se omogoči možnost nadgradnje in ekonomičnost izvedbe trase. Istočasno se uskladi komunalni red.
Elektrika
Območje, ki ga ureja predmetni OPPN križa oziroma se približuje naslednjim elektroenergetskim vodom, ki so v lasti Elektro Maribor:
- 20 kV kablovod RTP Dobrava – Duplek (k-294),
- 10 kV kablovod TP 306 – TP 344 (k – 523),
- lokacije tras so razvidne iz priložene situacije.
Končna moč za stanovanjsko naselje »Zelena terasa« je ocenjena in znaša 170 kW.
Za napajanje stanovanjskega naselja »Zelena terasa« z električno energijo bo skladno s projektom PGD št. 212/08 – MO potrebno:
Za napajanje stanovanjskega naselja »Zelena terasa« z električno energijo bo potrebno:
- zgraditi novo transformatorsko postajo 10(20)/0,4 kV ustrezne izvedbene moči,
- vključiti novo transformatorsko postajo v 10 (20) kV v omrežje,
- zgraditi nizkonapetostne izvode od nove TP do objektov novega stanovanjskega naselja,
- pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za izgradnjo nove TP in njeno vključitev v 10(20) kV in 0,4 kV omrežje ter za NN elektro vode,
- prestaviti obstoječi 10 kV SN kablovod k-523 v predvideni pločnik in ga mehansko zaščititi (položiti v cevi) pri poteku v predvidenem pločniku in pri križanju dovozne ceste,
- zaščititi obstoječi 20 kV KBV k-294 pri poteku v predvidenem pločniku in pri križanju dovozne ceste.
Objekti se priključijo na TP 10(20)/0,4 kV, 1000 KVA tip TEN 10/24 TP 536 Na Dobravi, ki se nahaja izven predmetnega OPPN.
Dovodni NN KBV za naselje Zelena Terasa iz TP 536 Na Dobravi (predvideni v strokovnih podlagah za OPPN 696/08MO) bodo potekali v predvidenem pločniku v skupni trasi z SN kablovodoma in bodo mehansko zaščiteni.
Električne instalacije v objektih bodo izpolnjevale pogoje TN sistema. Objekti bodo imeli izvedena ozemljila ter glavna izenačenja potencialov. Priključno merilne omarice so predvidene na meji parcele ob pločniku v sklopu ograje, tako da je nemoteno odčitavanje.
Javna razsvetljava
Znotraj naselja »Zelena terasa« je predvidena javna razsvetljava, ki poteka ob pločniku po celotnem naselju.
Odvod odpadnih voda - sistem
Predviden je ločen sistem odvodnjavanja odpadnih voda. Kanalizacija je zasnovana tako, da poteka vzdolž ceste B ter se priključi na obstoječi vod, ki poteka v cesti Na Dobravi. Tako fekalna kot meteorna kanalizacija se priključita na mešani kolektor v obstoječi cesti.
Čiste meteorne vode iz strešin je potrebno odvajati v posebne ponikovalnice na parceli.
Meteorna kanalizacija:
Novo nastale asfaltne površine odvodnjavamo v prečni in vzdolžni smeri z nagibi. Zbrana meteorna voda iz cest se preko požiralnikov s peskolovi odvaja v predvideno meteorno kanalizacijo, ki vodi v mešani kolektor, ki poteka v obstoječi cesti. Ker območje ni na vodovarstvenem območju, lovilec olj ni potreben.
Vhodni podatki za dimenzioniranje meteorne kanalizacije
Površina obravnavanega območja je cca. 20.000 m2, od tega je 3.300 m2 manipulativnih površin. Skupna količina meteorne odpadne vode pri 15 minutnem nalivu 190 l/sha in s koeficientom hipnega odtoka k=0,9 znaša 56,5 l/s. Meteorna voda se preko predvidene meteorne kanalizacije odvaja v obstoječo mešano kanalizacijo BC 100.
Kanalske cevi se polagajo na globino cca. 0,80 – 2.60 m in padcem 0,3% v izvedbi PVC cevi DN 300 (SN-8). Meteorna kanalizacija mora biti izvedena nepropustno.
Vsi jaški so PEHD O 80, opremljeni z litoželeznim pokrovom 25 Mp na povoznih površinah in z litoželeznim pokrovom 15 Mp v zelenicah.
Fekalna kanalizacija
Na obravnavanem območju se nahaja obstoječi mešani kolektor, na katerega se priključi fekalna kanlizacija predvidene zazidave.
Fekalna kanalizacija je locirana v cesti B. Priključek na fekalno kanalizacijo se izvede preko hišnega jaška globine od 90 – 120 cm.
Fekalna kanalizacija se izvede iz PVC cevi DN 200 (SN–8) v vzdolžnem naklonu 0,3%.
Vsi jaški so PEHD O 80, opremljeni z litoželeznim pokrovom
25 Mp na povoznih površinah in z litoželeznim pokrovom 15 Mp v zelenicah.
TK in KTV omrežje
Predvidena je izvedba poteka TK in KTV instalacije po celotnem naselju. Na območju se zgradi TK kabelska kanalizacija:
- po glavni cesti vsaj dve cevi fi 110 s pripadajočimi kabelskimi jaški dimenzije 1,2x1,2x1,2m. Do posameznih objektov se izvede ena cev fi 50. Prenosni medij bo določen pred izdelavo projektne dokumentacije PGD, glede na potrebe investitorja,
- obstoječe TK omrežje glede na pozidavo ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. KRS:
Obstoječa KRS kabelska kanalizacija poteka po cesti Na Dobravi na katero se bo navezovala predvidena KRS kanalizacija. Na glavni trasi se naj predvidi cev 1 x fi 110 mm z jaški fi 800 mm. Iz jaškov se predvidijo cevi 1x fi 40 mm do vseh objektov. Pri izkopih je potrebno predhodno zakoličiti vse obstoječe vode na terenu ter jih primerno zaščititi.
Ogrevanje
Objekti se bodo ogrevali na UNP ali alternativni vir (toplotna črpalka, bio masa,…). Predvidena je možna lokacija cistern za UNP (skupna za celotno naselje) na parceli št. 1. V primeru ogrevanja z UNP je možno izvesti oskrbo s postavitvijo potrebnega števila nadzemnih rezervoarjev z UNP s pripadajočo izparilno postajo tip Zimmer, pri čemer mora biti plinovodna instalacija izvedena skladno z veljavnimi predpisi. Vsa plinovodna instalacija mora biti dimenzionirana tako, da je možna kasnejša priključitev na zemeljski plin, ko bo le to na tem območju zgrajeno.
Za ogrevanje vode je možno na strešine namestiti sončne kolektorje.
Faznost gradnje komunalne in energetske infrastrukture
Naselje »Zelena terasa« se lahko izvaja fazno. Skladno s fazo izgradnje naselja se mora izvesti tudi vsa pripadajoča javna gospodarska infrastruktura (ceste, komunalna in energetska infrastruktura); razen komunalne in energetske infrastrukture, kjer faznost ni možna. Faze niso v naprej določene
Odstopanja pri izvedbi komunalnih in energetskih vodov
Odstopanja pri trasah komunalnih in energetskih vodov ter naprav so dovoljena s soglasjem upravljavcev. Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih in energetskih vodov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe komunalnih vodov, ki jih v fazi priprave OPPN ni bilo mogoče predvideti.
Vsi vodi komunalne in energetske infrastrukture naj se izvedejo v cestnem telesu ali pločniku.
V. REŠITVE, UKREPI IN USMERITVE ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
19. člen
(varstvo zraka)
Med izvajanjem del na ureditvenem območju OPPN je potrebno upoštevati naslednje ukrepe:
- vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin v suhem in vetrovnem vremenu,
- preprečevanje nekontroliranega raznašanja materialov z območja urejanja na javne prometne površine,
- upoštevanje emisijskih norm za gradbeno mehanizacijo in vse naprave, ki se uporabljajo pri izvajanju del,
- prepovedano je sežiganje odpadnih materialov, ki nastanejo med gradnjo.
Vse naprave, ki so predvidene za uporabo, naj ustrezajo predpisanim tehničnim in varnostnim zahtevam.
Vsi izpusti iz objekta (klimatski, ostali zračniki) naj se namestijo na strehe objektov (če je to mogoče). Vsi izpusti snovi v zrak morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
Utrjene manipulativne površine na območju OPPN je treba ohraniti v čistem stanju.
Prevozna sredstva naj bodo v stanju mirovanja na območju OPPN ugasnjena.
Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati določila veljavnih predpisov s področja varovanja zraka, tako da ne bodo presežene posamezne dovoljene vrednosti.
20. člen
(varovanje tal)
Parkirišča in manipulativne površine ter cestne površine je potrebno izvesti vodotesno tako, da ni možen iztok v podtalje. Kanalizacija in priključki, lovilci olj in maščob morajo biti izvedeni vodotesno. Pri ravnanju v času gradnje je potrebno upoštevati predpise s področja varovanja okolja.
Z rodovitno prstjo tal, ki se odstrani z matične podloge, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje.
Prst se mora odstraniti tako, da se ohranja njena plodnost in količina.
Preprečiti je potrebno mešanje živice in mrtvice. Rodovitna zemlja se začasno odlaga na največ 1.2 m visoke nasipe.
Površine, ki bodo med urejanjem območja OPPN razgaljene, je treba ponovno zasuti, površinsko komprimirati, humusirati in zatraviti, če na teh površinah ni predvidena zazidava (zelene površine).
V primeru razlitja nevarnih snovi v času gradnje, naj se izvedejo sanacijski ukrepi s takojšnjim izkopom onesnažene zemljine in z deponiranjem na ustrezno lokacijo.
21. člen
(varstvo kmetijskih površin)
Poseganja na kmetijska zemljišča v okolici OPPN ne pričakujemo.
Glede na to, da ureditveno območje OPPN neposredno meji na kmetijske površine na severni strani, je v primeru posega v kmetijska zemljišča potrebno zagotoviti sodelovanje z lastniki teh zemljišč.
V primeru poseganja v kmetijska zemljišča, se po končanem urejanju zemljišče povrne v stanje, primerno za kmetijske namene.
22. člen
(varovanje voda)
Pri načrtovanju in opredelitvi posameznih dejavnosti je potrebno upoštevati določila vseh veljavnih predpisov s področja varstva voda.
Pri urejanju območja se morajo uporabljati transportna sredstva, ki so brezhibna, stroji in naprave, ki so tehnično brezhibni.
Pri urejanju prostora je dovoljena uporaba samo tistih materialov, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje.
Vozne in parkirne površine na gradbenih parcelah naj bodo izvedene z vodotesno utrditvijo, ograjene z betonskimi robniki in nagnjenimi proti iztokom, ki naj bodo opremljeni s peskolovi in lovilci olj.
Nevarnih tekočin ni dovoljeno hraniti nad neutrjenimi površinami.
Nevarne tekočine v objektih in nad utrjenimi površinami je treba hraniti nad lovilnimi posodami oziroma nad lovilniki razlitih tekočin.
Morebitni nadzemni rezervoarji morajo biti izdelani, postavljeni in opremljeni tako, da je vedno in brez posebnih priprav mogoča kontrola tesnosti.
Padavinske odpadne vode naj se prednostno odvajajo na ponikovanje. Padavinske odpadne vode, ki odtekajo z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin, je treba speljati v ponikanje ali naravni odvodnik preko lovilca olj, ki ga je treba redno vzdrževati in po potrebi čistiti.
23. člen
(varstvo pred hrupom)
Skladno z veljavno zakonodajo s področja varstva pred hrupom se zagotovijo vsi potrebni ukrepi, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene.
Območje ureditvenega območja OPPN se nahaja v II. stopnji varstva pred hrupom.
Pred začetkom urejanja območja OPPN, naj se pripravi načrt izvajanja del. Načrt mora biti pripravljen tako, da bo ob njegovem upoštevanju začasna obremenitev s hrupom na sprejemljivi ravni.
24. člen
(ravnanje z odpadki)
Zbiranje, skladiščenje, prevoz in predelava odpadkov morajo biti izvedeni tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in da niso uporabljeni postopki in metode, ki bi čezmerno obremenjevali okolje, zlasti pa:
- čezmerno obremenili vode, zrak, tla,
- čezmerno obremenili s hrupom ali vonjavami,
- bistveno poslabšali življenjske razmere za živali in rastline, ali
- škodljivo vplivati na krajino ali območja, zavarovana po predpisih o varstvu narave in predpisih o varstvu kulturne dediščine.
Odpadki se zbirajo na gradbenih parcelah objektov. Pri obratovanju objektov v ureditvenem območju OPPN bodo nastajali komunalni odpadki, ki se bodo zbirali v za to namenjenih posodah in jih bo odvažalo javno podjetje na krajevno značilen način.
Dostop za komunalna vozila je zagotovljen po vseh javnih dovoznih cestah. Na gradbeni parceli je predvideno odjemno mesto tako, da bo mogoč dostop s komunalnim vozilom.
25. člen
(varstvo naravne dediščine)
Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotskih raznovrstnosti.
26. člen
(varstvo kulturne dediščine)
Na obravnavanem območju ni objektov nepremične kulturne dediščine.
27. člen
(varstvo vidne krajine)
Znotraj ureditvenega območja OPPN se morajo pojavljati območja z višinsko razgibano vegetacijo, s katero bo doseženo biotsko ravnotežje.
Znotraj OPPN naj se poleg zatravitev na parcelah predvidi zasaditev drevesnih in grmovnih vrst.
Krajinska ureditev območja OPPN mora upoštevati krajinske značilnosti prostora, v katerega je ureditveno območje umeščeno.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
28. člen
(rešitve in ukrepi za varstvo pred požarom)
V okviru varstva pred požarom se izvedejo naslednji ukrepi:
- intervencijske poti in površine,
- požarna voda in hidrantno omrežje,
- potrebni odmiki med objekti,
- poti za evakuacijo.
Intervencijske poti in površine:
Vsa zemljišča v ureditvenem območju OPPN so v primeru požara dostopna po javnih dostopnih cestah. Uvozi na posamezne funkcionalne enote morajo ustrezati širinam in radijem glede na SIST DIN 14090.
Vse dostopne ceste ustrezajo standardu SIST DIN 14090. Javne ceste in tudi notranje ceste so dovolj široke, da je na njih mogoče zagotoviti delovne površine za intervencijska vozila. Na vseh dostopnih cestah ni dovoljeno ustavljanje in parkiranje vozil na vozišču, s čimer bi bil otežen ali onemogočen dostop za interventna vozila.
V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za nove objekte na gradbenih parcelah v ureditvenem območju je treba zagotoviti utrjene intervencijske poti in dostope do stavb, če to zahtevajo požarni predpisi. Ti morajo biti široki najmanj 3.0 m s potrebnimi rešitvami v območju radijev.
Vse povozne površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti dimenzionirane na osni pritisk 10 ton.
Požarna voda in hidrantna mreža
V primeru požara se bo za gašenje požara uporabljala voda iz javnega vodovodnega omrežja, na katero se bo navezalo interno hidrantno omrežje.
Če se v fazi projektiranja izkaže, da javno vodovodno omrežje ne zadošča za potrebe gašenja, si mora investitor na lastni gradbeni parceli zagotoviti ustrezno požarno varnost v skladu s požarnimi predpisi.
Intervencijske poti so nakazane v karti »Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom«.
Odmiki
Z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji za posamezno stavbo v ureditvenem območju OPPN v skladu s požarnimi predpisi.
V času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne ukrepe, da se zmanjša možnost za nastanek požara in preprečitev širitve na sosednje zemljišče.
Evakuacijske poti
V projektni dokumentaciji je potrebno predvideti način varne evakuacije iz objektov na proste površine ob njih. Dalje je evakuacija možna po sistemu javnih cest v ureditvenem območju OPPN. Evakuacijske poti ne smejo biti predvidene preko privatnih zemljišč, če to niso javne površine.
29. člen
(drugi ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Obravnavana lokacija se nahaja v seizmičnem območju z intenziteto VII. Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost.
Za ureditveno območje OPPN niso predvideni ukrepi za obrambo.
VII. NAČRT PARCELACIJE
30. člen
(načrt parcelacije)
Parcelacija zemljišč je razvidna iz karte »Načrt parcelacije –tehnični elementi za zakoličenje novih gradbenih parcel in objektov«.
Dovoljeno je združevanje parcel po dve in dve v vseh smereh. Dovoljene so tolerance pri oblikovanju parcel do 5% površine posamezne parcele.
Javno dobro
Zemljišče, ki predstavlja javno dobro je površina na katerem so ceste, pločniki in peš poti.
Podatki za zakoličbo parcel
Površine in podatki za zakoličbo parcel so prikazani v karti »Načrt parcelacije – tehnični elementi za zakoličenje novih gradbenih parcel in objektov«.
Mejne točke parcel in objektov so opredeljene po Gauss- Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so priloga tega odloka.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
31. člen
(etapnost izvedbe prostorske ureditve)
Območje naselja »Zelena Terasa« je možno graditi fazno na dva načina:
- prvo etapo izvedbe OPPN predstavlja gradnja javne gospodarske infrastrukture, naslednjo pa posamezni objekti po fazah; ali
- oblikovaje smiselnih sklopov, kjer se javna gospodarska infrastruktura in objekti gradijo vzporedno v posameznih fazah. Možno je več variant fazne gradnje, zato posamezne faze v OPPN niso natančno opredeljene.
V primeru gradnje javne gospodarske infrastrukture po fazah je za vsako posamezno fazo potrebno pridobiti soglasje občine Miklavž na Dravskem polju.
32. člen
(drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN)
Pred pripravo projektne dokumentacije je potrebno naročiti geotehnično poročilo o sestavi tal in pogojih gradnje ter temeljenja objektov v kolikor le to zahteva izdelovalec načrta gradbenih konstrukcij.
Gradnjo je potrebno načrtovati tako, da območje gradbišča in njegove ureditve ne bo posegalo na zemljišča zunaj ureditvenega območja OPPN. Kadar se bo v času gradnje poseglo na sosednja zemljišča, si mora investitor pridobiti soglasje lastnikov teh zemljišč. Investitorji sodelujejo pri izvedbi tiste javne gospodarske infrastrukture, ki je potrebna za realizacijo objektov v ureditvenem območju OPPN.
Krajinske ureditve v sklopu gradbenih parcel izvede vsak investitor na svoji gradbeni parceli najpozneje do dograditve objekta in jih v času obratovanja objekta redno vzdržuje.
IX. ROKI ZA IZVEDBO PROSTORSKE UREDITVE IN ZA PRIDOBITEV ZEMLJIŠČ
33. člen
(roki za izvedbo prostorske ureditve in za pridobitev zemljišč)
Gradbena dovoljenja za gradnjo objektov v območju urejanja OPPN se lahko začnejo izdajati po sprejetju, oziroma pravnomočnosti OPPN. Gradbena dovoljenja se lahko izdajajo po plačilu komunalnega prispevka.
Parcelacija zemljišč mora biti izvedena skladno z načrtom parcelacije.
Predvidena zazidava se začne izvajati po sklenitvi pogodbe o opremljanju z investitorjem ali uveljavitvi Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo za območje predmetnega OPPN.
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
34. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
Odlok OPPN velja do preklica oziroma do takrat, ko ga nadomesti neki drugi izvedbeni akt, oziroma do izvedbe. Po prenehanju veljavnosti OPPN so na zgrajenih objektih dovoljena investicijsko – vzdrževalna dela, rekonstrukcije, rušitve objektov ter novogradnje na mestu porušenih objektov.
XI. KONČNE DOLOČBE
35. člen
OPPN je stalno na vpogled na Občini Miklavž na Dravskem polju.
36. člen
Odlok začne veljati 15. dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. Izvajati se prične po sklenitvi pogodbe o opremljanju z investitorjem ali uveljavitvi Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo za območje predmetnega OPPN.
Številka: 35001-1/2008 2\13
Datum: 24. junij 2010
Župan
Leo Kremžar, univ. dipl. nov., s. r.