Na podlagi 12. člena Zakona o urejanju prostora (Ur.l. RS 110/02, 8/03 in 58/03 – Zakon o zemljiški knjigi) in 16. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV št. 27/95, 13/98, 17/89, 23/98, 5/00, 10/02, 6/04, 13/04 in 26/05) je Mestni svet Mestne občine Maribor na svoji 34. seji dne, 6. februarja 2006, sprejel
O D L O K
O LOKACIJSKEM NAČRTU ZA DEL PPE Rt7-S
(v delu med Kočevarjevo, Smetanovo in Kosarjevo ulico ter Koroško cesto)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme Lokacijski načrt za del prostorsko planske enote Rotovž 7 – S Rt 7-S (v delu med Kočevarjevo, Smetanovo, Kosarjevo in Koroško cesto), v nadaljnjem besedilu LN, ki ga je izdelal Komunaprojekt d.d. Maribor pod številko projekta 3058/03 z datumom januar 2006.
1.a člen Sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o lokacijskem načrtu za del PPE Rt7-S - v delu med Kočevarjevo, Smetanovo in Kosarjevo ulico ter Koroško cesto (MUV, št. 4/2006), ki jih je izdelal Urbis d.o.o. Maribor, pod št. proj. 2015/LN-023.
1. b člen
2. člen
Lokacijski načrt iz prejšnjega člena obsega besedilo in kartografski del. Lokacijski načrt je izdelan v digitalni in analogni obliki.
A) BESEDILO
1. obrazložitev pogojev za posege v prostor
2. odlok o lokacijskem načrtu
3. smernice in mnenja k lokacijskemu načrtu
4. izpis lastnikov parcel
B) KARTOGRAFSKI DEL
1. pregledna karta s prikazom območja obdelave M 1: 500
2. izsek iz prostorskih sestavin planskih aktov občine Maribor M 1: 5000
3. rušitvena situacija M 1: 500
4. ureditvena situacija situacija z urbanističnimi pogoji M 1: 500
5. prerez skozi območje M 1: 500
6. načrt komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez M 1: 500
7. načrt prometnih ureditev M 1: 500
8. načrt novi gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč M 1: 500
2.a člen Spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta (v nadaljevanju spremembe in dopolnitve LN) obsegajo odlok, grafične priloge in obrazložitev sprememb in dopolnitev LN.
2.b člen
Spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta iz 1.b člena odloka obsegajo odlok, kartografski del in obrazložitev sprememb in dopolnitev LN.
V kartografskem delu se nadomesti »karta št. 4. ureditvena situacija z urbanističnimi pogoji« iz 2.člena in karta »3.1 ureditvena situacija« iz 2.a člena s spremembo LN iz 1.b člena tega odloka in velja »karta 1.2 - ureditvena situacija z urbanističnimi pogoji v M 1: 500 z datumom januar 2022.
II. OPIS MEJE OBMOČJA
3. člen
Območje lokacijskega načrta omejuje: Kočevarjeva ulica na vzhodu, Smetanova ulica na severu, Kosarjeva ulica na zahodu in Koroška cesta na jugu. V območju obdelave se nahajajo sledeče parc. št. ; 1664, 1665, 1666/1, 1666/2, 1667/1, 1667/2, 1668, 1669, 1670, 1671, 1672, 1673, 1674, 1675, 1676, 1677, 1678/1, 1678/2, 1678/3, 1678/4, 1679, 1680, 1681/1, 1681/2, 1682, 1683, 1744, 1745 in 1746 in del 2165/4 - vse K.O. Koroška vrata.
Velikost ureditvenega območja znotraj opisane meje je cca. 1,82 ha.
3.a člen Območje sprememb in dopolnitev LN zajema del območja ob Smetanovi ulici, številke parcel 1678/1,1678/2, 1678/4-del in 1978-del vse k.o. Koroška vrata.
3.b člen
III. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADNJE
4. člen
Po Odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanistični zasnovi mesta Maribor (MUV, št. 2/2001) je območje poimenovano kot del prostorsko planske enote Rotovž 7 s pretežno stanovanjsko rabo površin (Rt7-S). Lokacijski načrt je izdelan za del območja prostorsko planske enote Rt7-S.
Po namenski rabi površin se obravnavano območje deli na dva dela – severni del je namenjen stanovanjskim dejavnostim, južni pa stanovanjem in dopolnilnim dejavnostim, brez gostinskih dejavnosti odprtega značaja. Meja med rabo prostora poteka po južnem robu parcel 1666/1, 1678/4, 1683 in 1682.
5. člen
Temeljni cilji LN so:
- vzpostavitev možnosti urejene karejske zazidave, ki bo nadomestila stihijsko pozidavo kareja
- odstranitev provizorijev, skladišč in vsebinsko neprimernih objektov
- zagotovitev mirnega bivalnega okolja v notranjosti kareja
- izboljšanje pogojev za pretok pešcev, vzpostavitev kolesarskega prometa in povečanje števila parkirnih
mest
Pogoji za izrabo območja:
Faktor izrabe območja, ki ga izraža razmerje med bruto etažno površino objektov in velikostjo območja, je med 0,7 – 0,9.
Posegi v prostor:
V območju so možni sledeči posegi: gradnja novih objektov, naprav in omrežij, rekonstrukcija, nadomestna gradnja, odstranitev objektov, sprememba namembnosti objekta, sprememba rabe objekta, redna vzdrževalna dela na objektu, investicijska vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist, pomožni objekti in urbana oprema.
6. člen
Urbanistične omejitve
Na območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so predstavljene v grafičnem delu:
-
gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad;
gradbena meja je črta, ki jo novozgrajeni objekti ne smejo presegati več kot za 1 m, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost;
maksimalni horizontalni gabariti je območje, ki ga novozgrajeni objekti ali prizidki ne smejo presegati, lahko pa se dotikajo njegovih meja in gradbene črte;
maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž novogradenj in se izraža kot oznaka pritličja in števila nadstropij in mansardo nad njimi.
regulacijska linija ločuje javne površine od nejavnih
7. člen
Poimenovanje objektov in lega v prostoru
A – objekti ob Smetanovi ulici
B – objekti ob Kosarjevi ulici – severni del
C – stolpič v notranjosti kareja – južno od Smetanove ulice
D – objekti ob Kosarjevi ulici – južni del
E – objekti ob Koroški cesti
F – objekt na vogalu Koroške ceste in Kočevarjeve ulice
G – poslovni objekt
Natančna lega imenovanih objektov je označena v grafični prilogi.
8. člen
Odstranitev objektov
Zaradi izvajanja lokacijskega načrta je predvidena rušitev dotrajanih pomožnih objektov, neustreznih pozidav v notranjosti dvorišč in objektov. Odstranijo se objekti na sledečih parcelnih številkah:
- ob Kosarjevi ulici na parc. št.: 1664, 1665, 1666/2, 1666/1, 1667/1, 1668
- ob Koroški cesti na parc. št.: 1671, 1746, 1745, 1744, 1669
- v notranjosti območja na parc. št.: 1678/3, 1667/2
Rušitve so razvidne iz grafične priloge – rušitvena situacija. Do izvedbe posegov, ki predstavljajo končno stanje ureditve po tem načrtu, se ohrani obstoječe stanje objektov.
9. člen
Prenova
Prenova obstoječih objektov ob Kočevarjevi in Smetanovi ulici je možna v naslednjem obsegu:
nadzidave in dozidave objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov,
rekonstrukcija objektov in naprav brez večjih kapacitetnih, gabaritnih, oblikovnih in namenskih sprememb,
tekoča investicijska vzdrževalna dela na objektih in napravah,
odstranitev obstoječih objektov in delne rušitve stavb zaradi očiščenja stavbnega fonda, nefunkcionalnih oziroma neestetskih sestavin s ciljem ekološke sanacije,
rušenje objektov in naprav in druga vzdrževalna dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,
obstoječi objekti ob Kočevarjevi in Smetanovi ulici so z odlokom razglašeni za urbanistični spomenik, zato je pred posegi v te objekte potrebno pridobiti kulturno varstveno mnenje.
- sprememba namembnosti objektov v skladu z opredeljeno namensko rabo območja.
10. člen
Gradnja novih objektov
objekt A: na severnem delu območja je načrtovana izgradnja stanovanjsko-poslovnega objekta ob Smetanovi ulici v navezavi na obstoječi ulični niz
objekt B, D: na zahodni strani območja je načrtovana izgradnja objekta ob Kosarjevi ulici. Severni del objekta je stanovanjski (objekt B), južni del pa stanovanjsko – poslovni(objekt D);
objekt C: v notranjosti območja je načrtovana izgradnja stolpiča; stolpič je stanovanjski objekt
objekt E: ob Koroški cesti je načrtovana izgradnja stanovanjsko – poslovnega objekta
objekt F: ob križišču Koroške ceste in Kočevarjeve ulice je načrtovana izgradnja poslovno – stanovanjskega objekta
objekt G: v podaljšku obstoječega poslovnega objekta vzporednega s Kočevarjevo ulico je načrtovana izgradnja poslovnega objekta.
IV. MERILA IN POGOJI ZA GRADITEV OBJEKTOV
11.člen
Vrste dopustnih objektov:
- več stanovanjske stavbe
- stanovanjske stavbe za posebne namene – na primer študentski ali dijaški dom
- nestanovanjske stavbe - delavnice in skladišča
- nezahtevni in enostavni objekti.
Gradbena linija objektov je poravnana vzporedno z obodnimi ulicami in je razvidna iz grafičnih prilog.
Maksimalna tlorisna velikost objektov in gabariti so podani v ureditveno količbeni situaciji z možnimi odstopanji ±1 m.
12. člen
Vrste dopustnih dejavnosti v objektih:
- dejavnost dijaških, študentskih domov, internatov
- trgovina na drobno z živilskimi in neživilskimi izdelki
- prehrambeno gostinski obrat
- mirne storitvene dejavnosti
- dejavnost salonov za nego telesa
- stanovanja, - Poslovne in izobraževalne dejavnosti.
- dejavnosti za potrebe zdravstva.
V. FUNKCIONALNA IN OBLIKOVNA MERILA IN POGOJI
13. člen
Maksimalna tlorisna velikost objekta in gabariti so razvidni iz karte št. 4 (ureditvena situacija z urbanističnimi pogoji).
Vhodi v objekte in uvozi v podzemne garaže so razvidni iz karte št. 4in , št. 7 in št. 1.2 (sprememba januar 2023) .
Tlorisna velikost garaže v kleti ni odvisna od tlorisne velikosti pritličja, glede na potrebno število parkirnih mest je lahko večja ali manjša; število kletnih etaž ni omejeno.
− Objekt je novogradnja in je z gradbeno linijo poravnan z nizom obstoječih objektov ob Smetanovi ulici. Na južni strani je definiran z gradbeno mejo, kar omogoča fleksibilnejšo zasnovo dvoriščnega dela objekta. − Streha objekta je enokapna ali dvokapna. − Maksimalna etažnost objekta : K+P+4+M ali K+P+4+T. − V objektu je potrebno zagotoviti pasažo za interventni dostop in uvoz v podzemne garaže iz Smetanove ulice. Območje podzemne garaže je zarisano v karti številka 3.1 – Ureditvena situacija.« V šestem odstavku (C – stolpič v notranjosti kareja – južno od Smetanove ulice) se v zadnji alineji za besedama Kosarjeve ulice črta podpičje in doda besedilo, ki se glasi: »oziroma Smetanove ulice;
- V objektu je treba zagotoviti pasažo za interventni dostop. Uvoz v podzemne garaže je iz Smetanove ulice. Območje podzemne garaže je zarisano v karti številka 1.2 – Ureditvena situacija s shematskim prikazom kletne etaže.
Objekt je novogradnja in je definiran z gradbeno linijo, ki poteka vzporedno s Kosarjevo ulico. Na zahodni strani je definiran z gradbeno mejo, kar omogoča fleksibilnejšo zasnovo dvoriščnega dela objekta;
Streha objekta je ravna, vogal ob križišču Smetanove in Kosarjeve ulice se oblikuje poudarjeno in je višji;
Maksimalna etažnost objekta : K+P+4, v vogalu K+P+5. V kletnih etažah je predvidena izgradnja podzemne garaže za potrebe stanovalcev;
Objekt je novogradnja in je definiran z maksimalnim gabaritom. Lociran je v severnem delu notranjosti območja in tvori z objektoma A in B funkcionalno zaključeno celoto;
Streha objekta je ravna;
Maksimalna etažnost objekta : K+P+4. V kletnih etažah je predvidena izgradnja podzemne garaže za potrebe stanovalcev, ki ima skupni uvoz iz Kosarjeve ulice;
Streha objekta je ravna, vogal ob križišču Koroške ceste in Kosarjeve ulice se oblikuje poudarjeno;
Maksimalna etažnost objekta : K+P+4. V kletnih etažah je predvidena izgradnja podzemne garaže za potrebe stanovalcev in uporabnikov poslovnih prostorov;
Objekt je novogradnja in je definiran z gradbeno linijo, ki poteka vzporedno s projektom nove Koroške ceste in je od nje odmaknjen v širini 4 metre. Na severni strani je definiran z gradbeno mejo, kar omogoča fleksibilnejšo zasnovo dvoriščnega dela objekta;
F – Objekt na vogalu Koroške ceste in Kočevarjeve ulice
Objekt je novogradnja in je definiran z gradbeno linijo, ki poteka vzporedno s projektom nove Koroške ceste in je od nje odmaknjena v širini 4 metre. Gradbena linija ob Kočevarjevi ulici je v črta uličnega niza obstoječih objektov. Objekt je vogalni in zapira kare, vogal objekta je posnet in se oblikuje kot dominanta v prostoru. Na dvoriščni strani je objekt omejen z maksimalnim gabaritom;
Maksimalna etažnost objekta : K+P+4. Objekt je možno podkletiti ali predvideti izgradnjo podzemne garaže za potrebe stanovalcev in uporabnikov poslovnih prostorov;
Objekt je novogradnja v podaljšku obstoječega poslovnega objekta vzporednega z nizom ob Kočevarjevi ulici, definiran z maksimalnim gabaritom, ki je vzporeden liniji obstoječega objekta. Ob objektu je na vzhodni strani objekta predvidena nadstrešnica;
Objekt se nameni poslovni dejavnosti;
Streha objekta je ravna ali v minimalnem naklonu;
Maksimalna etažnost objekta: K+P+1. V kletnih etažah je predvidena izgradnja podzemne garaže za potrebe uporabnikov poslovnih prostorov, ki ima skupni uvoz iz Kočevarjeve ulice.
VI. FAZNOST GRADNJE
14. člen
Lokacijski načrt je možno realizirati v sledečem poteku gradnje ali v drugačnem zaporedju, kjer vsaka navedena gradnja predstavlja zaključeno celoto:
izgradnja niza ob Smetanovi ulici (objekt A) s pripadajočo podzemno garažo;
izgradnja severnega dela niza ob Kosarjevi ulici (objekt B) s
spremljajočim dvoriščnim objektom (objekt C) in pripadajočo podzemno garažo;
izgradnja južnega dela niza ob Kosarjevi ulici (objekt D) s pripadajočo podzemno garažo;
izgradnja niza ob Koroški cesti ( objekt E) s pripadajočo podzemno garažo;
izgradnja objekta ob križišču Koroške ceste in Kočevarjeve ulice (objekt F) s pripadajočo podzemno garažo;
izgradnja poslovnega objekta (objekt G) s pripadajočo podzemno garažo.
Za objekta A in C je dopustna fazna gradnja posameznega niza objekta v skladu z lastništvom parcel (do parcelne meje) s pripadajočo podzemno garažo in ureditvijo okolja. V primeru fazne gradnje se mora omogočit povezava podzemnih garažnih objektov pod celotnim območjem in navezava nadzemnih objektov v skladu z lokacijskim načrtom.
VII. OBLIKOVANJE ODPRTEGA PROSTORA
15. člen
Odprti prostori se oblikujejo kot zelene površine, ploščadi ali peš poti. Finalne obdelave tlakov, izbor ter razporeditev grmovnic in dreves ter mikrourbane opreme na celotnem območju bodo določeni v projektni dokumentaciji za ureditev prostih in zelenih površin.
Poti med objekti so javno dostopne in prehodne. Peš površine naj bodo pretežno tlakovane iz naravnih materialov – kamnite plošče, granitne kocke. Tlaki naj bodo položeni v enostavnem paralelnem rastru. Povozne in parkirne površine so pretežno asfaltirane in primerne nosilnosti.
Ureditev zelenih površin
Med peš povezavo sever – jug se predvidi intenzivna zazelenitev ob zahodnem robu poslovnih objektov (G), kot ločnica med stanovanjskim delom in delom kareja, ki je namenjen poslovni dejavnosti.
V notranjosti kareja, ki namenjene stanovalcem, se uredi dvorišče, ki je pretežno zazelenjeno, polja zelenic so predvidena predvsem nad podzemnimi garažami, v predelih, kjer le teh ni, pa se predvidi zasaditev dreves.V pritličju objektov v notranjosti kareja je na dvoriščno stran k stanovanjem dopustna ureditev atrijev.
Ob obodnih ulicah potekata dva obstoječa drevoreda – v Smetanovi in v Kočevarjevi ulici. Ob Koroški cesti in Kosarjevi ulici se predvidi zasaditev novih drevoredov.
16. člen
Parcelacija
Funkcionalni deli gradbenih parcel pripadajo posameznim objektom in so po potrebi tudi ograjene. Posamezni objekti imajo svoja funkcionalna zemljišča, ki so potrebna za vzdrževanje objekta. Skupna funkcionalna zemljišča so javno dostopna in prehodna.
Gradbene parcele so razvidne iz načrta gradbenih parcel.
Dopustno je preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel v večje ali manjše, skladno s potrebami in dopustnimi odstopanji od tlorisnih gabaritov ter faznosti gradnje. Možna je izvedba podrobnejše parcelacije znotraj območja.
VIII. MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO PROMETNEGA OMREŽJA
17. člen
Motorni promet
Prometno je območje dostopno iz vseh obodnih ulic, kjer poteka dvosmerni promet. Izjema je Kočevarjeva ulica, kjer se uvede enosmerni promet.
Priključke novogradenj na obstoječe cestno omrežje je potrebno maksimalno odmakniti od obstoječih križišč in zagotoviti potrebno preglednost. Dostop v notranjost območja je dovoljen le za intervencijo in dostavo. Vse prometne ureditve na območju se izvedejo v skladu s smernicami MOM Sektorja za komunalo in promet. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji.
V LN je povzet projekt ureditve nove Koroške ceste, ki cestišče precej razširja, predvideva dodatna parkirna mesta, ureditev zelenice in kolesarske steze.
Mirujoči promet
Parkiranje vozil za novogradnje je potrebno zagotoviti na njihovih zemljiščih, v skladu z normativi, ki so določeni v odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Maribor za območje mestne občine Maribor v letu 2000 zaradi urbanistične zasnove mesta Maribor (MUV št. 2/2001). Parkiranje vozil za novogradnje je treba zagotoviti na lastniških zemljiščih, v skladu z normativi, ki so določeni v nadrejenih prostorskih aktih mestne občine Maribor.
Podzemne garaže se lahko gradijo fazno, sočasno s fazo izgradnje posamičnega objekta pod katerim se nahaja. Uvoz v podzemne garaže je lahko preko ramp ali dvigal, s pripadajočimi nadzemnimi objekti iz Smetanove oziroma Kosarjeve ulice. Podzemne garaže morajo biti medsebojno povezane v celotnem območju.
Ob Kosarjevi ulici se na novo uredijo parkirišča, ki so namenjena obiskovalcem in stanovalcem predvidenih objektov. Obstoječa parkirišča v Smetanovi in Kočevarjevi ulici se na novo uredijo kot vzdolžna parkirna mesta.
Ob Koroški cesti se na novo uredijo parkirišča, ki so namenjena obiskovalcem in stanovalcem predvidenih objektov . Do izgradnje objekta C in pripadajočih podzemnih parkirišč je na lastniški parceli dopustna začasna raba (parkiranje).
Peš in kolesarski promet
Pešcem so namenjeni pločniki, ki potekajo ob robu vseh obodnih ulic in so z dvignjenim robnikom ločeni od cestišča. Omogočeno jim je tudi prehajanje skozi notranjost kareja – v smeri sever – jug je vzpostavljena peš povezava, možno je prehajati iz notranjosti območja tudi na Kosarjevo ulico skozi dve pasaži.
Za potrebe kolesarskega prometa se ob Koroški cesti in ob Kosarjevi ulici predvidi izgradnja kolesarske steze. Ob Koroški in Kosarjevi ulici se omogoči kolesarski promet.
IX. VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE
18. člen
Ureditveno območje se nahaja v zavarovanem območju enote Maribor – Mestno jedro – cona B (EŠD 424), ki je z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Maribor (MUV, št. 5/1992) razglašeno kot urbanistični spomenik. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati varstveni režim, opredeljen v razglasitvenem aktu. Za poseg v območje kulturnega spomenika je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasja za posege po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Tekom gradbeno-zemeljskih del mora investitor zaradi vpogleda v zemeljske plasti in evidentiranja eventualnih arheoloških ostalin, omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega konservatorskega nadzora nad posegi. V primeru najdb in pozitivne kulturne plasti bodo gradbeno – zemeljska dela lahko začasno ustavljena, znotraj gradbenega okvira pa bodo izvedene ustrezne predhodne arheološke raziskave, ki jih opravi ustrezno usposobljen izvajalec. Pričetek del mora biti pisno prijavljen Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Maribor vsaj 10 dni prej, da bo lahko pravočasno zagotovljen strokovni nadzor, ki ga pristojna javna služba izvaja v okviru svoje redne dejavnosti. Ob vseh posegih v zemeljske plasti pa velja tudi splošen arheološki varstveni režim, ki tudi najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj, najpozneje pa naslednji delovni dan obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.
X. VARSTVO OKOLJA
19. člen
Varstvo zraka
Upoštevati je potrebno Uredbo o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje zunanjega zraka ( Ur. l. RS, št. 52/02) in Odlok o varstvu zraka na območju mestne občine Maribor (MUV, št. 13/98).
V skladu z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Maribor za območje mestne občine Maribor v letu 2000 zaradi urbanistične zasnove mesta Maribor (MUV št. 2/2001), je za objekte predvideno daljinsko ogrevanje. Objekte je potrebno priključiti na kotlovnico Pristan.
20. člen
Varstvo pred požarom Območje sprememb in dopolnite LN se nahaja na območju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja srednje velika. Načrtovane stavbe se uvrščajo med požarno zahtevne objekte. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti. Kadar izdelava študije požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta Zasnova požarne varnosti, ki na kratek in pregleden način določa potrebne ukrepe, povezane s/z: − širjenjem požara na sosednje objekte, − nosilnostjo konstrukcije ter širjenjem požara po stavbah, −evakuacijskimi potmi in sistemi za javljanje in alarmiranje, −napravami za gašenje in dostopom gasilcev. Študija oziroma zasnova požarne varnosti sta sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Povzetek vsebine študije požarne varnosti oziroma zasnove požarne varnosti, mora biti naveden v obrazcu Izkaz požarne varnosti stavbe. Izkaz požarne varnosti stavbe je obvezna priloga dokazila o zanesljivosti objekta. Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 10 l/sekundo vode za gašenje. Za sprememb in dopolnitev LN bodo požarni ukrepi opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik. Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko vseh prometnih, manipulativnih in interventnih poti znotraj območja sprememb in dopolnitev LN. Kinematični elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Območje sprememb in dopolnitev LN se nahaja izven vseh naravnih omejitev kot so poplavna ogroženost, visoki nivoji podzemnih voda, erozivnost ter plazovitost terena. V širšem ureditvenem območju sprememb in dopolnite LN so zadostni običajni zaščitni ukrepi pred erozijo. Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,100 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju srednje. Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega: − nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije, − nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj, − nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov ter − nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče skladno z veljavnimi predpisi.
21. člen
Predmetna lokacija se nahaja v ožjem (VVO II) vodovarstvenem območju zajetja pitne vode, ki je zavarovana z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Ur.l. RS št. 24/07, 32/11, 22/13), zato je potrebno dosledno upoštevati ukrepe, prepovedi in omejitve iz omenjenega predpisa. Potrebno je upoštevati sledeče: - Vsi objekti se morajo priključiti na javno kanalizacijo. - Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno in sicer v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih voda. - Dno izkopa za kletne etaže in podzemne garaže mora biti izvedena 2,0 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Posegi v podzemne vode niso dovoljeni. - Prepovedana je gradnja rezervoarjev, silosov in skladišč nevarnih snovi, prav tako je prepovedana raba podzemne vode za namestitev toplotne črpalke tipa voda-voda, zemlja-voda oziroma geosonde. - V kolikor posamezni predvideni objekti (oz. legalizacije obstoječih objektov) v skladu z veljavno zakonodajo pod objekte za katere je potrebna izdelava presoje vplivov na podzemne vode, je v fazi pridobivanja vodnega soglasja za te objekte, potrebno izdelati revidirano analizo tveganja za onesnaženje, v skladu z veljavnimi predpisi. - Za objekte je potrebno pred izgradnjo pridobiti vodno soglasje.
22. člen
Varstvo pred hrupom
Za območje je določena III.stopnja varstva pred hrupom po Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 45/95, 66/96).
V kolikor je v objektih predvidena gostinska dejavnost, se obratovalni čas omeji v skladu s pravilnikom.
23. člen
Ravnanje s komunalnimi odpadki
V skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki (MUV, št. 15/2003) se uredijo zbirna in prevzemna mesta za ločene frakcije ter lokacije za zbiralnice ločenih frakcij komunalnih odpadkov.
Lokacije za odlaganje komunalnih odpadkov se zagotovijo v objektih
XI. MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
24. člen
Kanalizacija:
Predvidi se mešan sistem kanalizacije, ki se bo priključeval na obstoječe kanalsko omrežje, ki poteka po obodnih ulicah. V Smetanovi ulici poteka BC Ø 40, v Kočevarjevi BC Ø 60/90 v Koroški cesti BC 50/75 in BC Ø 40.
Celotna kanalizacija se izvede vodotesno.
Vodovod:
Novo predvideni objekti se bodo priključevali na obstoječe vodovodno omrežje, ki ga je potrebno predhodno rekonstruirati in sicer: Smetanova ulica LŽ DN 80 od Kočevarjeve do Kosarjeve, Kočevarjeva ulica LŽ DN 80 od Koroške do Smetanove in Kosarjeva ulica PVC DN 160 od Koroške ceste do Smetanove.
Za potrebe požarne zaščite se izvede zunanje hidrantno omrežje znotraj ureditvenega območja.
Plinovod:
Obstoječe nizkotlačno plinovodno omrežje zemeljskega plina poteka po obodnih ulicah. Predvidene objekte je možno priključiti na obstoječe plinovodno omrežje oz. je po potrebi plinovodni sistem dograditi.
Ogrevanje:
V skladu z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Maribor za območje mestne občine Maribor v letu 2000 zaradi urbanistične zasnove mesta Maribor (MUV št. 2/2001), je za objekte predvideno daljinsko ogrevanje. Pri fazni gradnji je dopustna tudi uporaba zemeljskega plina, toplotnih črpalk, lesne biomase in vseh ostalih obnovljivih virov ogrevanja.
Elektrika:
Oskrba zazidalnega območja z električno energijo je v skladu z idejno rešitvijo napajanja območja z električno energijo, ki jo izdela Elektro Maribor d.d. Lokacija nove TP je ob obstoječem poslovnem objektu H. Maksimalna tlorisna velikost objekta je podana v ureditveni situaciji z urbanističnimi pogoji z možnimi odstopanji ±1 m. Maksimalna etažnost objekta je P. Zgradi se ustrezen NN razvod od TP do objektov. Do izgradnje nove TP se lahko posamezni objekti priključujejo na obstoječe elektroenergetsko omrežje iz TP Kočevarjeva ulica.
Javna razsvetljava:
Javna razsvetljava se uredi na vseh odprtih površinah v območju obdelave, za posege v javno razsvetljavo je potrebno ob projektiranju pripraviti projektno dokumentacijo, ki jo potrdi upravljavec.
Telekomunikacije:
Objekti se bodo napajali iz obstoječega Telekom omrežja.
CATV
Objekti se priključijo na obstoječe kabelsko omrežje.
Odstranjevanje odpadkov:
Za predvidene stanovanjsko poslovne objekte se predvidi ustrezni prostor za odpadke v vsakem objektu - zbirno in prevzemno mesto za odpadke (ločene frakcije).
XII. TOLERANCE PRI LEGI, VELIKOSTI IN FUNKCIJI OBJEKTOV IN NAPRAV
25. člen
Tolerance so dopustne zgolj pri spremembah namembnosti in rekonstrukcijah objektov v okviru drugih urbanističnih omejitev, pod pogojem, da se ne povečuje vpliv objekta na okolico.
Preseganje urbanističnih omejitev (FIZ, maksimalna etažnost, gradbena črta, maksimalni horizontalni gabarit, izključna namenska raba) in okoljskih obremenitev (hrup, emisije v ozračje in podtalje) ni dovoljeno.
XIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
26. člen
Investitorji morajo izvesti ali zagotoviti financiranje za izdelavo programa opremljanja stavbnih zemljišč in vseh posegov, ki so predvideni v spremembah in dopolnitvah tega ureditvenega načrta.
Zraven obveznosti, navedenih v vseh členih tega odloka, so obveznosti investitorjev in izvajalcev med gradnjo in po njej:
promet med gradnjo organizirati tako, da ne bo večjih zastojev na obstoječem prometnem omrežju;
pred pričetkom gradnje izdelati načrt organizacije gradbišča in prometa v času gradnje in ga uskladiti z mestno četrtjo;
pred pričetkom gradnje skupaj z upravljalci evidentirati stanje obstoječe infrastrukture
omogočiti dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej.
Izvajalci so dolžni upoštevati določila ureditvenega načrta, projektne dokumentacije za posege ter določila veljavnih predpisov in standardov.
XIV. KONČNE DOLOČBE
27. člen
Lokacijski načrt je v času uradnih ur na vpogled pri Mestni upravi Mestne občine Maribor, Zavod za prostorsko načrtovanje ter Mestni četrti Koroška vrata in na spletni strani »www.maribor.si«. Lokacijski načrt je skupaj s spremembami in dopolnitvami v času uradnih ur na vpogled na Mestni občini Maribor - Urad za komunalo, promet in prostor, na Sektorju za urejanje prostora, Grajska ulica 7, na Mestni četrti Koroška vrata in na spletni strani https://prostor.maribor.si/prostorski-akti/javne-objave/ .
28. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka na območju lokacijskega načrta iz 3. člena preneha veljati Zazidalni načrt za sosesko S-8 (MUV, št. 4/83).
29. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
Številka: 35005 - 42/01 0901 ST Župan
Datum: 14. februar 2006 Boris Sovič, univ. dipl. inž. el., s. r.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu za del PPE Rt7-S (v delu med Kočevarjevo, Smetanovo in Kosarjevo ulico ter Koroško cesto) (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 8/2016) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: 16. člen Spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta iz 1.a člena tega odloka so v času uradnih ur na vpogled v Mestni občini Maribor na Uradu za komunalo, promet in prostor – Sektor za urejanje prostora, na Mestni četrti Koroška vrata in delno na spletni strani www.maribor.si . 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
Tehnični popravek Odloka o lokacijskem načrtu za del PPE Rt7-S v delu med Kočevarjevo, Smetanovo in Kosarjevo ulico ter med Koroško cesto (MUV št. 4/2006 in 8/2016) v Mestni občini Maribor (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 26/2016) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: II. Ta tehnični popravek je sestavni del Odloka o lokacijskem načrtu za PPE Rt7-S – vdelu med Kočevarjevo, Smetanovo in Kosarjevo ulico ter med Koroško cesto(MUV št. 4/2006 in 8/2016) in velja naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu za del PPE Rt7-S (v delu med Kočevarjevo, Smetanovo in Kosarjevo ulico ter Koroško cesto) v Mestni občini Maribor (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 7/2024) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
11. člen