Na podlagi 30. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07-UPB2), 3., 7. in 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98-ZZLPPO in 127/06-ZJZP), 2. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Radlje ob Dravi (MUV, št. 3/98 in …) in 16. člena Statuta Občine Radlje ob Dravi (MUV, št. 25/06) je Občinski svet Občine Radlje ob Dravi na 10. redni seji, dne 12. novembra 2007 sprejel
O NAČINU IZVAJANJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE SISTEMSKEGA OPERATERJA DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA ZEMELJSKEGA PLINA IN O PODELITVI KONCESIJE V OBČINI RADLJE OB DRAVI
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
Ta odlok ureja način izvajanja izbirne lokalne gospodarske javne službe (v nadaljevanju: javna služba) dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljevanju tudi: dejavnost sistemskega operaterja).
Ta odlok predstavlja tudi koncesijski akt, s katerim se določijo pogoji za podelitev koncesije.
Izrazi v tem odloku imajo enak pomen, kot so definirani v predpisih, ki urejajo energetsko dejavnost.
Za opravljanje javne službe po tem odloku se podeli koncesija za celotno območje Občine Radlje ob Dravi.
Koncesionar pridobi izključno pravico opravljanja te javne službe.
4. člen
(opredelitev javne službe)
Gospodarska javna služba dejavnost sistemskega operaterja obsega:
- izvajanje distribucije zemeljskega plina,
- obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja zemeljskega plina,
- ohranjanje ustrezne povezave s prenosnim omrežjem zemeljskega plina,
- zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti in zanesljivosti omrežja, ki omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja ter zanesljivo oskrbo z zemeljskim plinom,
- omogočanje priključitve in dostopa do omrežja z nediskriminatornim obravnavanjem uporabnikov omrežja,
- zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem omrežij, s katerimi je omrežje, ki ga upravlja izvajalec te javne službe, povezano,
- zagotavljanje potrebnih podatkov upravičenim odjemalcem, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja zemeljskega plina in
- napoved porabe zemeljskega plina z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih.
Sistemski operater ima pri izvajanju javne službe naslednja javna pooblastila:
- določa omrežnino,
- izda sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina,
- daje smernice in mnenja na prostorske akte skladno s predpisi o urejanju prostora,
- določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja,
- daje soglasja k projektnim rešitvam skladno s predpisi o graditvi objektov za posege, ki se nanašajo ali imajo vpliv na omrežje, s katerim upravlja,
- opravlja programe, ki zmanjšujejo rabo energije iz distribucijskega omrežja zemeljskega plina oziroma povečujejo učinkovitost njene rabe in izrabo obnovljivih virov energije,
- sprejme splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja in
- odloča o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje.
Vse naloge in dejavnosti, ki predstavljajo javno službo dejavnost sistemskega operaterja se financirajo iz omrežnine, ki jo plačujejo uporabniki omrežja sistemskemu operaterju.
Omrežnino za distribucijsko omrežje zemeljskega plina določi sistemski operater z Aktom o določitvi omrežnine skladno z metodologijo, ki jo s splošnim aktom določi Agencija za energijo s soglasjem vlade.
Akt o določitvi omrežnine sistemski operater objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, pred objavo pa mora pridobiti soglasje Agencije za energijo.
Sistemski operater pridobiva prihodke tudi od priključitev in ostalih prihodkov, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti sistemskega operaterja.
(upravljavski in organizacijski ukrepi sistemskega operaterja)
Sistemski operater mora zagotoviti izvajanje upravljavskih in organizacijskih ukrepov iz 31.b člena Energetskega zakona, razen v primeru, da ima manj kot 100.000 priključenih odjemalcev.
(sistemska obratovalna navodila)
Sistemska obratovalna navodila, ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega omrežja za zemeljski plin, izda sistemski operater in jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, pred njihovo objavo pa mora pridobiti soglasje Agencije za energijo.
Sistemska obratovalna navodila morajo biti pregledna, objektivna in nediskriminatorna in obsegajo predvsem:
- tehnične in druge pogoje za varno obratovanje omrežja z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe z zemeljskim plinom,
- način zagotavljanja sistemskih storitev,
- postopke za obratovanje omrežja v kriznih stanjih,
- tehnične in druge pogoje za priključitev na omrežje,
- tehnične pogoje za medsebojno priključitev in delovanje omrežij različnih upravljavcev.
Splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja sprejme sistemski operater s soglasjem koncedenta, pred njihovo izdajo pa mora sistemski operater pridobiti soglasje Agencije za energijo.
Splošni pogoji za dobavo in odjem morajo biti skladni z metodologijo, ki jo določi Agencija za energijo po predhodnem soglasju vlade.
Splošnih pogoji za dobavo in odjem morajo obsegati zlasti:
- ukrepe varstva potrošnikov, ki se nanašajo na vsebino pogodbe med dobaviteljem in odjemalcem,
- zagotavljanje ustreznega vnaprejšnjega opozorila o spremembi pogodbe in podatkov o tarifi in cenah,
- pravico odjemalcev do zamenjave dobavitelja brez plačila stroškov,
- različne možnosti plačila dobave zemeljskega plina,
- postopke odločanja o pritožbah odjemalcev in
- ukrepe, ki jih mora izvesti sistemski operater pred ustavitvijo dobave gospodinjskemu odjemalcu, če ta ne plača odstopanj ali cene za uporabo omrežij v roku, določenem v skladu s splošnimi pogoji za dobavo in odjem.
(dolžnost obveščanja odjemalcev)
Sistemski operater mora najmanj enkrat letno informirati odjemalce o gibanjih in značilnostih porabe zemeljskega plina na distribucijskem omrežju.
Sistemski operater je dolžan pred priključitvijo pisno seznaniti odjemalce z nevarnostmi zemeljskega plina in ravnanjem s plinskimi trošili v okviru njegovih pristojnosti.
Sistemski operater obvešča odjemalce, o vseh zanje pomembnih informacijah, na krajevno običajen način.
Objekti, naprave in omrežje za distribucijo zemeljskega plina so infrastruktura.
Sistemski operater je dolžan pod pogoji, ki bodo določeni s koncesijsko pogodbo, zgraditi distribucijsko omrežje za zemeljski plin in preostalo potrebno infrastrukturo oziroma z lastnikom infrastrukture skleniti pogodbo v skladu z določili Energetskega zakona, s katero se uredijo vsa vprašanja uporabe infrastrukture za opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja.
Sistemski operater je dolžan vzdrževati in graditi infrastrukturo tako, da ves čas ohranja njeno nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja, v skladu z obveznostmi, določenimi v koncesijski pogodbi, ter pod pogojem, da mu višina omrežnine to omogoča.
Sistemski operater je dolžan infrastrukturo ustrezno škodno zavarovati.
(kataster omrežja in infrastrukture)
Sistemski operater je dolžan voditi kataster omrežij in infrastrukture, ki jih upravlja, vključno z zbirko podatkov o uporabnikih ter te podatke posredovati koncedentu na njegovo zahtevo.
Sistemski operater mora varovati zaupnost poslovno občutljivih podatkov, ki jih pridobi od svojih strank, pri opravljanju svoje dejavnosti in jih ne sme zlorabiti pri zagotavljanju ali pogajanju o dostopu do omrežja.
Sistemski operater mora kataster z vsemi zbirkami podatkov izročiti koncedentu po prenehanju koncesijskega razmerja na način in po postopku, ki se podrobneje uredi s koncesijsko pogodbo.
(priključitev na distribucijsko omrežje)
Sistemski operater mora na primeren način, skladno s predpisi o graditvi objektov, obvestiti potencialne uporabnike o možnosti priključitve na distribucijsko omrežje.
Priključitev na distribucijsko omrežje se opravi na način in pod pogoji, določenimi z Energetskim zakonom, s tem odlokom, splošnimi pogoji za dobavo in odjem in sistemskimi obratovalnimi navodili.
Priključitev uporabnika na omrežje lahko izvede le sistemski operater.
(vloga za priključitev)
Sistemski operater mora na podlagi popolne pisne vloge odločiti o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje zemeljskega plina v roku, določenem s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek.
Pogoje za soglasje za priključitev določajo splošni pogoji za dobavo in odjem.
O pritožbi zoper odločbo o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča Agencija za energijo.
Po dokončnosti odločbe o soglasju je dolžan sistemski operater priključiti uporabnika na distribucijsko omrežje, če priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili.
Pred priključitvijo skleneta sistemski operater in uporabnik omrežja pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi z morebitnim plačilom priključka, njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmerja, ki zadevajo priključek in priključitev.
Uporabnik omrežja nosi povprečne in morebitne nesorazmerne stroške priključitve na distribucijsko omrežje zemeljskega plina.
(pogodba o dostopu do omrežja)
Sistemski operater in uporabnik omrežja skleneta pogodbo o dostopu do omrežja na zahtevo uporabnika omrežja, skladno z Energetskim zakonom, sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji za dobavo in odjem, največ za čas trajanja prodaje, dogovorjen v pogodbi o dobavi zemeljskega plina.
Dostop do omrežja lahko po pooblastilu odjemalca uveljavlja tudi dobavitelj zemeljskega plina.
S pogodbo o dostopu do omrežja pridobi uporabnik omrežja dostop do distribucijskega omrežja zemeljskega plina za določeno zmogljivost in smer prenosa.
Uporaba dostopa do distribucijskega omrežja je odvisna od tehničnih in obratovalnih omejitev v distribucijskem omrežju.
(ostale obveznosti koncesionarja)
Koncesionar mora v javnem interesu izvajati obveznost javne službe, zlasti varnost obratovanja, zanesljivost dobave zemeljskega plina, zagotavljanje dobave zemeljskega plina in storitev pod splošnimi pogoji vsakomur, redno in trajno obratovanje, zagotavljanje predpisane kvalitete in razumne cene dobavljenega zemeljskega plina oziroma storitev ter varovanje okolja, kar vključuje skrb za energetsko učinkovitost in ohranjanje podnebnih razmer.
(nadzor nad izvajanjem javnih služb)
Poleg inšpekcijskega in drugega s predpisi določenega nadzora, predvsem s strani Agencije za energijo, ima tudi koncedent pravico neposredno pri koncesionarju nadzirati izvajanje javne službe in drugih obveznosti koncesionarja, določenih s koncesijsko pogodbo.
Podrobnejši način izvajanja nadzora s strani koncedenta oziroma njegovih pristojnih organov se določi v koncesijski pogodbi.
(pravice in obveznosti uporabnikov javne službe)
Uporabnik ima od koncesionarja zlasti pravico:
- do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev javne službe,
- pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
- pravico do zagotovljenih cen storitev in pravico do vpogleda v evidence – zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj.
Uporabnik distribucijskega omrežja mora imeti s koncesionarjem sklenjeno pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
21. člen
(oblika zagotavljanja javnih služb)
Javno službo zagotavlja Občina Radlje ob Dravi (koncedent) z dajanjem koncesije.
(pogoji za pridobitev koncesije)
Koncesionar mora imeti v času vložitve ponudbe za pridobitev koncesije in tudi v času postopka podelitve koncesije ter trajanja koncesijskega razmerja veljavno licenco Agencije za energijo za dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in za dobavo zemeljskega plina.
Poleg pogoja iz prejšnjega odstavka mora koncesionar izkazati za verjetno, da bo na območju koncesije zgradil distribucijsko omrežje za zemeljski plin.
Koncesionar mora za opravljanje koncesije izpolnjevati morebitne dodatne pogoje, vsebovane v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(postopek izbire koncesionarja)
Koncedent izbere koncesionarja skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe in tega odloka.
(javni razpis in strokovna komisija)
Koncesionar se izbere na javnem razpisu, ki ga koncedent objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani koncedenta.
Javni razpis vodi petčlanska komisija, sestavljena iz treh občinskih svetnikov, strokovnjaka s področja urejanja javnih služb in upravnega delavca občinske uprave. Strokovno komisijo imenuje župan.
Strokovna komisija odloča z glasovanjem. Odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh članov komisije.
Javni razpis vsebuje najmanj:
- predmet javnega razpisa,
- območje koncesije,
- začetek in trajanje koncesije,
- pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati in dokazila o njihovem izpolnjevanju,
- zahtevane strokovne podlage, ki jih zagotovi kandidat,
- merila za izbor najugodnejšega kandidata,
- kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
- podatke o odgovorni osebi za dajanje informacij,
- kraj, rok in način predložitev vlog,
- naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog,
- rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa.
Koncedent mora v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, določene v zakonih in tem odloku, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, vključno z zahtevanimi podatki o kandidatu.
Koncedent v razpisni dokumentaciji navede pomen in težo vsakega merila, na podlagi katerega bo izbrana najugodnejša vloga.
V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno vlogo.
Na predlog strokovne komisije izda upravno odločbo o izbiri koncesionarja tajnik občinske uprave koncedenta.
O pritožbi zoper odločbo o izbiri koncesionarja odloča župan koncedenta.
(sklenitev koncesijske pogodbe)
Z izbranim koncesionarjem se na podlagi dokončne odločbe o izbiri sklene koncesijska pogodba, ki jo v imenu koncedenta sklene župan po predhodnem soglasju občinskega sveta.
V koncesijski pogodbi se podrobneje uredijo vsa razmerja med koncesionarjem in koncedentom.
V primeru neskladja med tem odlokom in koncesijsko pogodbo veljajo določila tega odloka.
(začetek in trajanje koncesije)
S sklenitvijo koncesijske pogodben nastane koncesijsko razmerje za dejavnost sistemskega operaterja, koncesionar pa pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja.
Trajanje koncesijskega razmerja za dejavnost sistemskega operaterja je 35 let po sklenitvi koncesijske pogodbe (rok koncesije).
Koncesionar mora začeti izvajati koncesijo z dnem, določenim v koncesijski pogodbi.
Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta koncesionar ne more izvajati bistvenega dela koncesijskega razmerja.
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
- s prenehanjem koncesijske pogodbe,
- z odvzemom koncesije,
- s prenehanjem koncesionarja in
- v drugih primerih določenih z zakonom.
V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar pod enakimi pogoji nepretrgoma opravljati javno službo, do dneva, ko opravljanje javne službe prevzame drug izvajalec, če je to objektivno mogoče ali če zakon ne določa drugače, vendar najdlje 1 leto.
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
- s potekom časa, za katerega je bila sklenjena,
- z razdrtjem,
- s sporazumno razvezo.
(razdrtje koncesijske pogodbe)
Razlogi in pogoji za razdrtje in druge medsebojne pravice in obveznosti ob razdrtju se določijo v koncesijski pogodbi.
Koncedent in koncesionar lahko med trajanjem koncesije kadarkoli tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
Koncedent in koncesionar se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe zlasti, če ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
(prehod lastninske pravice na infrastrukturi ob prenehanju koncesijskega razmerja)
Ob prenehanju koncesijskega razmerja iz kateregakoli razloga postane infrastruktura last koncedenta.
S koncesijsko pogodbo se podrobneje uredi obveznost koncedenta iz prejšnjega odstavka in postopek prevzema infrastrukture.
(višja sila in spremenjene okoliščine)
Koncesionar je dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati javno službo tudi v primeru višje sile in/ali ob nastopu spremenjenih okoliščin.
Za višjo silo se šteje tudi sprememba pogojev izvajanja javne službe, ki nastanejo na podlagi spremembe zakonov in drugih predpisov.
V primeru iz prejšnjih dveh odstavkov tega člena ima koncesionar pravico zahtevati od koncesionarja povračilo stroškov, ki so nastali koncesionarju zaradi višje sile in/ali spremenjenih okoliščin.
Koncesionar brez soglasja koncedenta ne sme prenesti podeljene koncesije na nobeno tretjo pravno ali fizično osebo.
Za prenos koncesije ne gre v primerih statusnega preoblikovanja koncesionarja. Koncesionar je dolžan koncedenta predhodno obvestiti o nameravanem statusnem preoblikovanju.
36. člen
(dobava zemeljskega plina)
Odjemalci, ki ne bodo izbrali drugega dobavitelja zemeljskega plina, dobavlja zemeljski plin koncesionar.
Akt o določitvi omrežnine iz 6. člena tega odloga, sistemska obratovalna navodila iz 8. člena tega odloka ter splošne pogoje za dobavo in odjem iz 9. člena tega odloka pripravi koncesionar najkasneje do pričetka obratovanja omrežja.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
Številka: 007-0004/2007-09
Datum: 12. november 2007
Župan Občine Radlje ob Dravi
Alan Bukovnik, dipl. upr. org., s. r.