Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 19. člena Statuta Občine Beltinci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/19) in 87. člen Poslovnika Občinskega sveta Občine Beltinci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/19), je Občinski svet Občine Beltinci na 21. redni seji dne 29.07.2021 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA OBMOČJE OBČINE BELTINCI
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Beltinci (Ur. l. RS, št. 40/01, 41/03, 47/05, 78/05, 102/09, 43/11, 75/11, 37/13, 11/15 in 47/17).
2. člen
V petem odstavku 3. člena se črta besedna zveza »in O«.
3. člen
V drugem odstavku 6. člena se za navedbo parcelne številke »2821/1« doda parcelna številka »2819/1«.
V drugem odstavku 6. člena se črta zadnji stavek.
4. člen
Na koncu prve točke 8. člena se dodata nova druga in tretja alineja, ki glasita:
»
· Odlok za del območja Občine Beltinci območje »Lipovci-vzhod« (Uradni list RS, št. 11/2015),
· Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za območje poslovne cone Lipovci (območje med avtocesto, železniško progo Murska Sobota–Ormož, cesto Murska Sobota–Beltinci in uvozno cesto za ZRNO–VIT in LEK) - Ur. l. RS, št. 51/2008).«
Pred vsako alinejo se doda pomišljaj.
Druga točka 8. člena se črta in se nadomesti z besedilom, ki glasi:
»2. območja v naselju Beltinci
· Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje ob Kmečki ulici v Beltincih (Uradni list RS, št. 67/99, 79/00, 105/06)
· Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje »Kmečka ulica 2« v Beltincih (Uradni list RS, št. 29/17)
· Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje v severovzhodnem delu Beltincev (Uradni list RS, št. 82/2015, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 35/20 in 28/21)
· Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za rastlinjake v Beltincih (Uradni list RS, št. 104/2015)
· Odlok lokacijskega načrta za poslovno-industrijsko cono v Beltincih (Uradni list RS, št.122/06, 11/15).«
Za šesto točko 8. člena se dodajo nova sedma, osma, deveta, deseta, enajsta in dvanajsta točka, ki glasijo:
»7. severni del naselja Melinci
· Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje v Melincih (Uradni list RS, št. 21/2015).
8. daljnovodi
· Uredba o državnem prostorskem načrtu za daljnovod (DV) 2 x 400 kV Cirkovce – Pince (Uradni list RS, št. 55/2012).
9. posamezna območja v naselju Ižakovci (osrednji severni del)
· Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje v Ižakovcih (Uradni list RS, št. 48/2015).
10. visokovodni nasipi
· Uredba o državnem lokacijskem načrtu za sanacijo in izgradnjo visokovodnih nasipov ob reki Muri od Dokležovja do Kučnice (Uradni list RS, št. 73/2004).
11. železniška proga
· Uredba o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko - Hodoš (Uradni list RS, št. 51/2009, 12/2014).
12. območje za Ogradi v Dokležovju
· Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja naselja Dokležovje (Uradni list RS, št. 53/2016).«
5. člen
Peti alineji 9. člena se doda pomišljaj.
Za peto alinejo 9. člena se besedilo alinej črta in se nadomesti z besedilom, ki glasi:
· rastlinjaki v Beltincih (IKr): območje se nameni za fazno postavitev rastlinjakov za pridelavo rastlin, za gradnjo pripadajočih energetskih, skladiščnih objektov s kotlovnico, hladilnico, pakirnico, prodajalno, upravo, gradnjo javne gospodarske infrastrukture (priključek geotermalne vode, transformatorska postaja, električni priključek, priključni plinovod, vodovod, ipd.) ter ureditev površin (prometne in utrjene površine za manipulacijo in parkiranje, ponikalnice za meteorne vode, ipd.). Na območju je možna postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov. Po potrebi se v tretji fazi uredi tudi premostitveni objekt čez potok Dobel.
· posamezna območja v naselju Beltinci (ob PIC, …)
· posamezna območja v naselju Gančani (za Briščem)
· posamezna območja v naselju Ižakovci (Trnje-Sever, Jug, Dolnja Meka-igrišče, rekreacijsko območje Otok ljubezni)
· poslovno – transportna cona v Lipovcih ob avtocesti.
Vsa območja so razvidna iz grafičnih prilog.«
6. člen
11. člen se spremeni tako, da glasi:
»11. člen
A) Poselitvena območja
Poselitvena območja so območja naselij in zaselkov ter posameznih objektov in vključujejo vse dejavnosti, ki so vezane na bivanje in delovanje prebivalstva v območju s pretežno kmetijsko dejavnostjo. Namenjena so predvsem gradnji stanovanjskih in kmetijskih objektov ter gradnji in ureditvam, ki dopolnjujejo stanovanjsko in kmetijsko funkcijo (oskrbni (trgovsko, storitveni, ipd.), poslovni, proizvodni, kmetijski, pisarniški, upravni, družbeni, komunikacijski in servisni objekti, gradbeno inženirski objekti (industrijski kompleksi le na območju I), pokopališča ter rekreacijske površine).
Območja obstoječih stavbnih zemljišč so glede na prevladujočo dejavnost razdeljena na območja za:
· stanovanja s storitvenimi in poslovnimi dejavnostmi s pripadajočimi in pomožnimi objekti, razen avtomehaničnih delavnic in avtopralnic (S, Ss),
· mešane dejavnosti s pripadajočimi in pomožnimi objekti in napravami stanovanja, poslovne in upravne stavbe, gostinske stavbe, trgovske stavbe in stavbe storitvenih dejavnosti, stavbe splošnega družbenega pomena, stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, obredne stavbe, druge stavbe, ki niso uvrščene drugje - (M),
· stavbe splošnega družbenega pomena s pripadajočimi in pomožnimi objekti (šola),
· gostinske (razen hotelov), trgovske (razen trgovskih centrov med stanovanjsko gradnjo) ter storitvene dejavnosti, družbene, poslovne in upravne stavbe, obredne stavbe, druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, vse s pripadajočimi in pomožnimi objekti - (SE),
· gostinske (razen hotelov), trgovske (razen trgovskih centrov med stanovanjsko gradnjo) in storitvene dejavnosti (razen avtomehaničnih delavnic in avtopralnic), poslovne in upravne stavbe, obredne stavbe ter druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, vse s pripadajočimi in pomožnimi objekti - (SEa),
· mirna obrt s pripadajočimi in pomožnimi objekti in napravami; industrijske in skladiščne stavbe (razen tovarn) - do 500 m2 - ki ne smejo preseči te površine ne glede na število širitev, stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, stavbe za trgovske in storitvene dejavnosti, poslovne in upravne stavbe, druge nestanovanjske stavbe ter druge obstoječe delavnice ali obrti iz skupine industrijskih stavb s pripadajočimi in pomožnimi objekti in napravami, razen tistih, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje po predpisu, ki ureja vrste posegov v okolje ter tistih, ki bistveno generirajo promet, hrup, imisije, negativno vplivajo na okolje - (Mo),
· industrija s pripadajočimi in pomožnimi objekti in napravami industrijske in skladiščne stavbe, stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, stavbe za trgovske in storitvene dejavnosti, poslovne in upravne stavbe, druge nestanovanjske stavbe. V opredeljenih območjih za industrijo, ki se nahajajo znotraj ali ob stanovanjskih območjih se ne sme umeščati objektov, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje po predpisu, ki ureja vrste posegov v okolje ter tistih, ki bistveno generirajo promet, hrup, imisije, negativno vplivajo na okolje. - (I),
· kmetijska dejavnost s pripadajočimi (kot so poslovne in upravne stavbe, prodajalne in podobno) in pomožnimi objekti in napravami nestanovanjske kmetijske stavbe in stavbe za skladiščenje pridelkov (slednje lahko tudi iz skupine industrijskih stavb) ter stavbe za predelavo lastnih kmetijskih proizvodov (slednje lahko iz skupine industrijskih stavb) - (K),
· rastlinjaki s pripadajočimi in pomožnimi objekti - na območju je možna postavitev rastlinjakov s pripadajočimi in pomožnimi objekti (rastlinjaki),
· kmetijska predelava s pripadajočimi in pomožnimi objekti - poleg posegov iz skupine K in SE je na območju možna postavitev objektov, ki so namenjeni servisnim in kmetijskim objektom (slednje lahko tudi iz skupine industrijskih stavb) ter skladiščenju (rezervoarji, silosi, skladišča, hladilnica, ipd. - slednje lahko tudi iz skupine industrijskih stavb)) s pripadajočimi in pomožnimi objekti vsi v funkciji predelave kmetijskih pridelkov (kmetijska predelava),
· ohranjanje obstoječih kmetijskih objektov in dejavnosti z možnostjo vzdrževanja, rekonstrukcije, nadomestno gradnjo, odstranitve ter spremembo namembnosti. Kot novogradnje le nezahtevni, enostavni in pripadajoči in pomožni kmetijsko gozdarski objekti - (Ko),
· rastlinjaki s pripadajočimi in pomožnimi objekti in napravami (IKr)
· rekreacija s pripadajočimi in pomožnimi objekti - s športnimi objekti, slačilnicami, tribunami, s pripadajočimi in ostalimi objekti in napravami za šport in rekreacijo ter prosti čas. Na območju kulturnega spomenika Beltinci Grad (EŠD 6790) so dovoljena le vzdrževalna dela v soglasju/mnenjem pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Na območju rekreacijskih površin na parcelah 1407/3, 1409/3 in 1409/6 vse k.o. Dokležovje, ki se nahajajo znotraj visokovodnih nasipov in območij Nature 2000 Mura, so prepovedani posegi, ki bi lahko negativno vplivali na habitate kvalifikacijskih in kvalifikacijske habitatne tipe (v nadaljevanju: KHT). Na teh območjih so dovoljeni le posegi za izvajanje rekreacijske dejavnosti in spremljajoči objekti, ki ne bodo spreminjale KHT ter bi zahtevali odstranitev drevja. Za vse posege in objekte je potrebno pridobiti soglasje/mnenje pristojne službe za varstvo narave - (R),
· zdravilišče s pripadajočimi in pomožnimi objekti ter ureditvami na območju se poleg objektov in naprav za šport in rekreacijo ter prosti čas lahko umešča gostinsko/turistične ter zdravstvene objekte (R zdravilišče)
· pokopališče s pripadajočimi in pomožnimi objekti ter ureditve pokopališče in obredne/pokopališke stavbe - (Pk),
· vodna zajetja s pripadajočimi in pomožnimi objekti in napravami objekti in naprave za zajem in zaščito pitne vode - (VZ),
· energetska infrastruktura bioplinarna s pripadajočimi in pomožnimi objekti in napravami - (E),
· območja okoljske infrastrukture in mešanih dejavnosti s pripadajočimi in pomožnimi objekti in napravami - okoljska infrastruktura ter čebelnjaki in objekti za predelavo in prodajo pridelkov in proizvodov iz medu, objekti storitvenih dejavnosti za namene čebelarstva in apiterapije. Na območju je možno izvajanje dejavnosti le v dnevnem času - (ČN-M).
· območja okoljske infrastrukture (ČN) s pripadajočimi in pomožnimi objekti - okoljska infrastruktura - namenjena za izvajanje gospodarske službe s področja oskrbe z vodo, čiščenja komunalnih odplak ter ravnanja z odpadki. Na parceli 2819/1 in 2817/2 obe k.o. Melinci je poleg okoljske infrastrukture možna postavitev čebelnjakov ter dostopne poti do območja ČN-M.
Posamezna območja z navedenimi oznakami so razvidna iz grafičnih prilog.«
7. člen
V drugi točki 12. člena se v prvem odstavku črta tretji stavek.
V tretji točki 12. člena se na koncu besedila doda stavek, ki glasi:
»Ob reki Muri so na mestih urejeni visokovodni nasipi, ki imajo v naseljih priobalni pas 15 m.«
V četrti točki 12. člena, se na koncu četrtega odstavka, za besedno zvezo »I. reda«, doda besedilo, ki glasi:
», ki je elektrificirana z enosmerno napetostjo 3kV«.
V peti točki 12. člena se za besedno zvezo »Opuščene gramoznice« doda besedilo, ki glasi:
», ki se naj sanirajo,«.
8. člen
V drugi točki 13. člena se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki glasi:
»Na posameznih območjih varovanja narave se upoštevajo naslednje usmeritve:
· Gramoznice v Dokležovju in Ižakovcih: zaradi ohranjanja gnezditvenega območja zavarovanih vrst ptic kulturne krajine in razmnoževalnega habitata zavarovanih vrst dvoživk, ter lastnosti, zaradi katerih je bila opredeljena naravna vrednota, naj se ohranjajo brežine in lesna obrežna zarast. S posegi (košnja, sečnja,…) in objekti naj se ne posega v območje vodnih površin in brežin.
· Gramoznica v Melincih: zaradi ohranjanja razmnoževalnega habitata zavarovanih vrst dvoživk in lastnosti, zaradi katerih je bila opredeljena naravna vrednota, naj se ohranja južna brežina gramoznice z naravno obrežno zarastjo, ter mirna cona za gnezdenje breguljk. V mirno cono se naj ne posega z objekti in dejavnostmi. Objekte naj se umešča v severovzhodni del gramoznice.
· Gramoznice izven območij z naravovarstvenim statusom: zaradi ohranjanja gnezditvenega območja zavarovanih vrst ptic kulturne krajine in razmnoževalnega habitata dvoživk priporočilo, da se naj ohranja vsaj ena brežina s položnim naklonom (manjši od 1:3) in naravno obrežno zarastjo (trstika, rogoz, šaši, itd.).
· Na območjih kmetijskih zemljišč znotraj varovalnih območij (Natura 2000 Mura) se ohranjajo mejice, depresije in mokrišča.«
Dosedanji drugi odstavek druge točke 13. člena postane tretji odstavek.
V prvi alineji četrte točke 13. člena se črta besedna zveza »za glavno cesto 25 m«.
Tretja alineja četrte točke 13. člena se črta in se nadomesti z besedilom, ki glasi:
· varovalni progovni pas znaša 106 metrov od osi skrajnega železniškega tira v naselju in 108 metrov od osi železniškega tira izven naselja. Varovalni progovni pas ob industrijskem tiru znaša 50 metrov, progovni pas pa 4,5 metra od osi skrajnega železniškega tira. V varovalnem progovnem pasu je dovoljeno graditi objekte in postavljati naprave skladno z določili 3. člena Pravilnika o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87, Uradni list RS, št. 85/00 – ZVZP, 61/07 – ZVZelP in 30/18 – ZVZelP-1).
V peti točki 13. člena se za besedno zvezo »Občine Beltinci« doda beseda:
»bilo«.
9. člen
Prva alineja prve točke drugega odstavka 14. člena se dopolni tako, da se za besedo »adaptacije«, doda besedilo, ki glasi:
», legalizacije, rekonstrukcije, nadomestne gradnje«.
V prvi točki 14. člena se črta štirinajsta alineja in nadomesti z besedilom, ki glasi:
· gradbenih inženirskih objektov in naprav (industrijski kompleksi le na oznaki I),«
V prvi točki 14. člena se za petnajsto oz. zadnjo alinejo doda nova šestnajsta alineja, ki glasi:
· samostojna gradnja lope, nadstreška na parceli, kot nezahtevnega ali enostavnega objekta v 20 m odmiku od ceste.«
10. člen
V poimenovanju člena se pri 15. členu ob oznaki »OPPN« doda črka »p«.
V prvem odstavku 15. člena se črta beseda »predvidenih« in pred »OPPN-jev« doda črka »p«.
Četrta alineja 15. člena se črta in nadomesti z besedilom , ki glasi:
· dograditve, rekonstrukcije, vzdrževanja, odstranitve ter legalizacije obstoječih objektov in naprav, novogradnje samostojnih objektov kot dopolnitev k obstoječi dejavnosti ob pogoju, da je do novogradnje urejena minimalna komunalna oprema;«.
11. člen
V prvem odstavku 17. člena se na koncu prve alineje doda nov stavek, ki glasi:
»Novogradnja objektov, njihova rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev za ribiško dejavnost oz. ribiško društvo pritlični izvedbi na območju parc. št. 2210 in 2219/1 k.o. Beltinci.«
V prvem odstavku 17. člena se črta druga alineja in nadomesti z besedilom, ki glasi:
· novogradnje, dograditve, rekonstrukcije in vzdrževanja gradbeno inženirskih objektov, naprav in omrežij (razen: objekti iz skupine 23, zahtevni objekti iz skupine 2412, objekti iz skupine 24203 ter pogojno objekti iz skupine 22232 - čistilne naprave, ki se lahko postavljajo na robu gozdnega zemljišča) – pod pogojem, da je za potrebe vodovoda možna novogradnja le za namene izgradnje sekundarnega vodovoda iz prve faze Predinvesticijske zasnove za Oskrbo s pitno vodo Pomurja – sistem B, za potrebe občine Beltinci, iz skupine 3 so dovoljeni posegi za objekte; nepokrita prezentirana arheološka najdišča in ruševine, merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja, spominska obeležja, nasipi, grajene gozdne vlake.«
Za tretjim odstavkom 17. člena se dodata nov četrti in peti odstavek, ki glasita:
»Pri umestitvi novih objektov v vplivno območje gozda (pas ene sestojne višine odraslega gozda) se priporoča odmik objekta od roba gozda najmanj za višino odraslih dreves sosednjega gozda.
Na območju občine se varujejo varovalni gozdovi v skladu z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom.«
Četrti odstavek 17. člena postane šesti odstavek.
12. člen
Napačno označen 2. a člen se spremeni v 20. a člen.
Besedilo prvega odstavka 20. a člena se vključno s prvo alinejo črta in nadomesti z besedilom tako, da glasi:
»Na območjih čistilnih naprav, objektov, ki so namenjeni izvajanju dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki, z izjemo vodnih in priobalnih zemljišč, so dopustni posegi:
· gradnja, rekonstrukcija, dograditev, odstranitve in vzdrževanje cevovodov za odpadno vodo, objektov za črpanje, filtriranje in zajem vode, objektov za ravnanje z odpadki, čistilnih naprav in ostalih objektov in naprav okoljske infrastrukture s spremljajočimi objekti in napravami,«
V drugi alineji 20. a člena se za besedo »dograditve« doda beseda », odstranitve«.
13. člen
Za tretjim odstavkom 21. člena se doda nov četrti odstavek, ki glasi:
»Za eventualne širitve vodovarstvenih območjih (VVO) in zajetij vodnih virov pitne vode, je potrebno dolgoročno upoštevati omejitve v skladu s predpisi.«.
14. člen
V prvem odstavku 23. člena se za številko Uradnega lista »62/12« doda številka », 27/13«.
15. člen
Za tretjim odstavkom 32. člena se na koncu stavka doda besedilo, ki glasi:
», lahko je manj, če s tem soglaša sosed.«.
Peti odstavek 32. člena se črta in se ga nadomesti z besedilom, ki glasi:
»Kot obstoječi objekti se štejejo objekti, ki so bili zgrajeni do sprejetja akta, ki je bil objavljen v Ur. l. RS, št. 11/15).«.
V desetem odstavku 32. člena se za prvim stavkom doda nov stavek, ki glasi:
» Minimalni odmik od vodnega zemljišča Črnec v naselju Beltinci mora biti 2,5 m«.
16. člen
Tretji odstavek 40. člena se črta in se ga nadomesti z besedilom, ki glasi:
»Strehe objektov na območju z oznako Ss morajo biti dvokapne. Ravne strehe so možne na eno stanovanjskih objektih, pod pogojem, da je min. 2/3 objekta dvokapna streha ter max. 1/3 objekta ravna streha, ki mora biti nižje od slemena dvokapnice. To razmerje se upošteva tudi pri prizidkih k osnovnemu stanovanjskemu objektu. Enokapne in ravne strehe so možne tudi na enostavnih in nezahtevnih objektih.
Strehe objektov v vseh naseljih morajo biti dvokapne. Nad deli objekta, ki so vcepljeni ali dodani k osnovnim tlorisom z dvokapno streho, so dopustne tudi enokapne in ravne strehe (max. do 1/3), ki morajo biti nižje od slemena dvokapnice. To razmerje se upošteva tudi pri prizidkih k osnovnemu stanovanjskemu objektu, razen v primeru gradnje nezahtevnih, enostavnih in pomožnih objektov.
Enokapne in ravne strehe ter strehe z manjšimi nakloni so možne tudi na večstanovanjskih in nestanovanjskih objektih ter na vseh enostavnih in nezahtevnih objektih. Ne glede določila prejšnjega stavka, morajo kmetijski objekti imeti dvokapno streho, ki je lahko izvedena z manjšim naklonom od predpisanega, z izjemo streh stolpastih silosov, ki se oblikovno prilagodijo namenu. Štirikapne, ravne in enokapne strehe so dopustne na območju obstoječih tovrstnih stavb, v primerih zapolnitve vrzeli oz. kontinuitete obstoječe tipologije pozidave. Strehe na skladiščnih, proizvodnih stavbah ter strehe na rastlinjakih, zimskih vrtovih, avtomobilskih nadstrešnicah, paviljonih ipd. se oblikovno prilagodijo namenu oz. tehnologiji.«
17. člen
Za tretjim odstavkom 44. člena se doda nov četrti odstavek, ki glasi:
»Na vseh območjih poselitve je potrebno zagotoviti redno ločeno zbiranje odpadkov ter njihovo predelavo in ustrezno odlaganje. Občina naj pristopi k projektom večjega ozaveščanja prebivalstva glede zmanjšanja količin nastalih odpadkov.«.
18. člen
Za petim odstavkom 46. člena se doda nov šesti odstavek, ki glasi:
»Vso novo kanalizacijsko omrežje je potrebno načrtovati in graditi v ločenem sistemu. Za novogradnje je potrebno načrtovati ponikanje padavinske vode s streh in utrjenih površin na zemljišču investitorja. Potrebno je upoštevati:
· Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 64/12, 64/14, 98/15),
· Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. l. RS, št. 98/15, 76/17, 81/19),
· Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Beltinci (Ur. l. RS, št. 69/13).«
19. člen
Na koncu četrtega odstavka 49. člena se črta besedilo »v skladu z uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št 70/96)«.
Za četrtim odstavkom 49. člena se dodajo nov peti, šesti in sedmi odstavek, ki glasijo:
»Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oz. zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:
· za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV – 40 m;
· za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400kV - 10 m;
· za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 15 m,
· za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 3 m,
· za nadzemni večsistemski daljnovod nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 10 m,
· za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti do vključno 20 kV – 1 m in
· za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti – 2 m.
Za vsak poseg v koridorje elektroenergetskega omrežja je potrebno pri obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodih pridobiti pisne projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam. Pri načrtovanju se upošteva prilogo (tabela 1 in 2) Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/2010 in 17/14 – EZ-1) označene z "-" prepovedana gradnja v varovalnem pasu obstoječih in predvidenih daljnovodov. Dovoljena osnovna namenska raba prostora znotraj 80 m širokega pasu je: območje brez stanovanj, brez športnih, zdravstvenih, izobraževalnih ipd. objektov, namenjeno le industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni in skladiščni dejavnosti.
Lokalne skupnosti so pri svojem načrtovanju dolžne upoštevati lokalni energetski koncept.«
20. člen
50. člen se spremeni tako, da glasi:
»50. člen
Elektronske komunikacije
Omrežje elektronskih komunikacij, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli in to praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.
Gradnja objektov v liniji brezžičnih komunikacijskih povezav oddajnikov kot so oddajniki RTV Slovenije in Telekoma Slovenije je dopustna na način, ki ne prekinja teh povezav.
Pri načrtovanju objektov in naprav elektronskega omrežja mobilnih komunikacij (baznih postaj) je treba upoštevati predpise s področja graditve, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
· baznih postaj ni dopustno umeščati na stavbe varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov, na stanovanjske stavbe, na otroška igrišča in pokopališča;
· bazne postaje s samostoječimi atenskimi stolpi je dopustno umeščati na območja, namenjena proizvodnji, trgovini, komunalni in prometni dejavnosti, na kmetijske in gozdne površine pa tako, da je čim manj okrnjena njihova raba;
· na varovalnih območjih, kjer se varuje posebna vrednota in na območjih v varovalnem pasu infrastrukture je dopustno bazne postaje postaviti le ob predhodni odobritvi pristojnega soglasodajalca.«.
21. člen
V prvem odstavku 51. člena se na začetku prvega stavka doda beseda »Distribucijsko«. V nadaljevanju se »Plinovodno« izpiše z malo začetnico »plinovodno«.
V drugem odstavku 51. člena se za besedo »obstoječega« doda beseda »distribucijskega«
Za četrtim odstavkom 51. člena se doda nov peti odstavek, ki glasi:
»Pri projektiranju nove komunalne infrastrukture za omenjeno območje je potrebno upoštevati predpisane odmike med plinovodom in drugimi komunalnimi vodi.«
22. člen
V prvem odstavku 52. člena se za prvim stavkom doda nov stavek, ki glasi:
»Zagotovljeno mora biti varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prostoru, opremljenost s prometno signalizacijo in prometno opremo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa, načrtovanje, usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve. «
V četrtem odstavku 52. člena se črta beseda »lokacijske«.
V petem odstavku 52. člena se na koncu prvega stavka doda besedilo , ki glasi:
»ter jih na državne ceste načrtovati v skladu z določbami Pravilnika o cestnih priključkih na javne ceste (Ur. l. RS, št. 86/2009 in 109/10 – ZCes-1) ter na podlagi podatkov o prometu na državnih cestah in predvidenega prometa iz načrtovanega območja«.
V šestem odstavku 52. člena se za prvim stavkom doda nov stavek, ki glasi:
»Spodbuja naj se razvoj mreže urejenih in varnih kolesarskih poti znotraj naselij in med njimi, ki se bo ustrezno navezovala na prometna vozlišča.«
Trinajsti odstavek 52. člena se črta in se ga nadomesti z besedilom, ki glasi:
»S posegi v varovalni pas državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste idr. Pri posegih v cestni svet in parcele državne ceste so dolžni investitorji oz. upravljavci komunalnih vodov, za vse komunalne vode, ki se bodo prestavljali ali na novo polagali v cestni svet, cestno telo, zračni prostor, parcelo državne ceste, z DRSI skleniti pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice ter za nove cestne priključke, pa pogodbo ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z ureditvijo priključkov na državno cesto, skladno s 3. odstavkom 3. člena Zakona o cestah ter 70. in 71. člena Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18).«
Šestnajsti odstavek 52. člena se črta in se ga nadomesti z besedilom, ki glasi:
»Posegi ne smejo negativno vplivati na območje državnih cest in prometa na njih. Predvideni posegi morajo biti usklajeni z obstoječo in bodočo ureditvijo državnih cest (utemeljiti v strokovnih podlagah, priložiti izjavo projektantov o medsebojni usklajenosti in ustreznosti posegov…). V primeru rekonstrukcije državne ceste ali v primeru, da bi to zahtevale prometno varnostne razmere, je posamezni investitor posegov oz. naročnik (pripravljavec) prostorskih aktov, dolžan posege tangiranem območju uskladiti s projektom rekonstrukcije ceste in zahtevami upravljavca državne ceste. Zaradi posegov ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega telesa; prav tako ne sme biti ovirana kasnejša rekonstrukcija ceste, vzdrževanje ceste, odvodnjavanje ceste, preglednost idr.; rešitve morajo zagotavljati prometno varnosti – utemeljiti. Vsi posegi morajo biti usklajeni z morebitno izdelano prometno dokumentacijo ureditve državne ceste. Vse rešitve je treba predhodno uskladiti z upravljavcem državnih cest – pogoje in zahteve upravljavca ceste je treba upoštevati pri načrtovanju posegov na obravnavanem območju.«
Za enaindvajsetim odstavkom 52. člena se dodajo nov dvaindvajseti, triindvajseti in štiriindvajseti odstavek, ki glasijo:
»Pri načrtovanju vseh gradenj v območju železniške proge mora investitor novih posegov predvideti ukrepe za varovanje pred hrupom zaradi odvijanja železniškega prometa. Odmik objektov in naprav mora biti min 12,00 m od osi skrajnega tira, odmik infrastrukturnih in komunalnih vodov pa mora biti min. 8,00 m od osi skrajnega tira železniške proge. Globina križanj z železniško progo pa mora biti min. 2,20 m pod ZRT. V primeru gradnje objektov v bližini elektrificirane proge s 3 kV DC električnim sistemom je potrebno izvesti ukrepe proti učinkom blodečih tokov, ki jih povzročajo enosmerni vlečni sistemi. Upravljalec železniške infrastrukture ne odgovarja za morebitne posledice in poškodbe zaradi vpliva blodečih tokov na kovinskih napravah in objektih investitorjev v bližini tirov.
Pri morebitnem načrtovanju gradenj nadvozov in nadhodov naj bo višina spodnjega roba nadvoza minimalno 6200 mm nad gornjim robom tirnice.
Zaradi ureditve cest na območju ob železniški progi se v sklopu urejanja nivojskih prehodov upošteva naslednje usmeritve:
· dovoljena je rekonstrukcija lokalnih cest, javnih poti, nekategoriziranih cest in gozdnih cest;
· dovoljena je gradnja dovozov (kot hišnih priključkov) do obstoječih legalno zgrajenih objektov;
· dovoljena je nadomestna gradnja cest in poti za potrebe ureditve nivojskih križanj s železniško progo,
· v primeru ukinitve NPr je dovoljeno investitorju umeščanje nadomestnih cest v varovalnem progovnem pasu;
· pred izdajo pozitivnega mnenja gradnja v železniškem varovalnem progovnem in progovnem pasu ni dovoljena.
Pri projektiranju je treba upoštevati Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZeUIP-1, Ur. l. RS št. 30/18, 54/21) ter Pravilnik o nivojskih prehodih (Ur. l. RS, št. 55/19).«
V naslovu XI. poglavja se na koncu naslova doda besedilo »TER ZDRAVJA«.
23. člen
Za četrtim odstavkom 56. člena se dodajo nov peti, šesti, sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek, ki glasijo:
»Za vse prebivalce občine je potrebno zagotoviti nemoteno oskrbo z zdravstveno ustrezno pitno vodo.
Za vsa območja poselitve je potrebno predvideti trajno in učinkovito odvajanje in čiščenje odpadnih voda in kratkoročno predvideti izgradnjo ustreznih čistilnih naprav za OV. Na komunalnih čistilnih napravah se naj zagotovijo zadostne kapacitete ter ustrezen učinek in stopnja čiščenja odpadnih voda.
V vplivno območje virov elektromagnetnega sevanja ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori. Vplivna območja virov elektromagnetnega sevanja segajo od središčne osi daljnovoda na višini 1 metra od tal v odvisnosti od nazivne napetosti in geometrij (tipa) daljnovoda, in sicer za:
· nadzemni daljnovod nazivne napetosti 400 kV:
tip ipsilon 46 m na vsako stran osi,
tip sod 42 m na vsako stran osi,
· nadzemni daljnovod nazivne napetosti 200 kV:
tip jelka 24 m na vsako stran osi
tip sod 18 m na vsako stran osi
· nadzemni daljnovod nazivne napetosti 110 kV:
tip jelka, portal in donau 14 m na vsako stran osi
tip sod 11 m na vsako stran osi
· zunanjo ograjo razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV 15 m.
Baznih postaj mobilne telefonije ni dovoljeno umeščati na stavbe varstvenih, zdravstvenih
in izobraževalnih ustanov.
Vse okoljsko neustrezne svetilke javne razsvetljave se naj zamenja z okoljsko ustreznimi.
Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine Beltinci vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja,
izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, se naj zmanjša
pod ciljno vrednost 44,5 kWh. V ta namen se naj izvede energetski pregled javne
razsvetljave, s katerim se ugotovijo možnosti učinkovite rabe električne energije.
Učinkovita raba električne energije za javno razsvetljavo se zagotovi z ukrepi, kot so
zamenjava energetsko potratnih svetil z energetsko varčnimi svetili, vgradnja šibkejših
(npr. 5 W LED) sijalk v manjših oz. stranskih ulicah, vgradnja regulatorjev osvetljevanja, avtomatičen izklop svetilk ob določenih urah (npr. ob 22 uri v redkeje poseljenih območjih oz. po 24. uri v drugih območjih), optimizacija razporeditve svetilk javne razsvetljave ipd.«
24. člen
V drugem odstavku 58. člena se zamenja predpis »uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95)« s predpisom, ki glasi:
»Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19)«.
25. člen
Za prvim odstavkom 59. člena se dodajo nov drugi, tretji in četrti odstavek, ki glasijo:
»Naprave, objekte in dejavnosti, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja zraka je dovoljeno umeščati samo v območja, namenjena proizvodnim dejavnostim, kjer ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori. Objekti oz. naprave ne smejo prekomerno onesnaževati zunanjega zraka z emisijami v zrak. Upravljavci naprav oz. stavb morajo izvajati prve meritve in obratovalni monitoring emisij snovi v zrak v skladu s predpisi.
Pri vseh novogradnjah in prenovi objektov se prednostno uporabijo obnovljivi viri energije in pogoji glede učinkovite rabe energije v stavbah. Namesto individualnih kurišč na lesno biomaso se predvidevajo skupne kotlovnice (ki pa so lahko tudi na lesno biomaso).
Za nove dejavnosti in širitve obstoječih dejavnosti, ki bi lahko bile večji vir neprijetnih
vonjav (npr. večji hlevi, proizvodni objekti, bioplinarne ipd.) se naj izdela strokovna ocena, na podlagi katere se ugotovi dopustnost njene umestitve v prostor ter določi vplivno območje. Zagotovljeni morajo biti ustrezni odmiki večjih virov neprijetnih vonjav od območij s stanovanji. Neprijetne vonjave iz teh objektov ne smejo motiti bivanja v stanovanjskih območjih.«.
26. člen
Za prvim odstavkom 61. člena se dodajo nov drugi, tretji, četrti, peti in šesti odstavek, ki glasijo:
»V okviru Hidrološko hidravlična študija za območje občine Beltinci, št. proj.3792/18, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o, Maribor, april 2019, dopol. sept. 2020, dopol. december 2020, dopol. marec 2021 (HHŠ), ki je priloga predmetnega akta in služi kot podlaga za pripravo projektne dokumentacije, projektnih pogojev, mnenj in soglasij, so bili predlagani naslednji ukrepi:
1. Individualni ukrep nadvišanja kote pritličja objektov na območjih z visoko podtalnico
Ukrepi za zmanjšanje poplavljanja podtalnice je prilagoditev načina gradnje. Za gradnje na območjih visoke podtalnice je potrebno upoštevati naslednje omilitvene ukrepe:
· podkletitev objektov ni dovoljena;
· kota pritličja se načrtuje nad gladino podtalnice, ki nastopi pri Q25 Mure z min 0,5 m nadvišanja. Znotraj varnostne višine bodo objekti varni tudi pred podtalnico, ki bi nastopila pri Q100 Mure. Q100 je razvidna iz grafične priloge št. 2 »Gladina vode Q 100«, ki je priloga Prikaza stanja prostora.
· nadvišanja terena se naj izvaja le pri tistih izjemah, kjer bi bila drugače ovirana funkcionalnost objekta. Nasutje je potrebno izvesti iz prepustnega gramoznega materiala. Niveleta nadvišanja nasutja se izvede 0,5 m nad koto gladine podtalnice, ki bi nastopila pri Q25 Mure;
· Na poplavnem območju podtalnice niso dovoljene dejavnosti, zaradi katerih bi lahko prišlo do večjega onesnaženja podtalne vode.
2. Lokalni ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti pred lastnimi visokimi vodami Črnca, Dobla in Mure
2.1 Zamenjava prepusta na Črncu
2.2 Izvedba novega levobrežnega visokovodnega nasipa/zidu ob Črncu
2.3 Protipoplavni paneli za objekt na parc. št. 1720/23, 1712 in 1216, k.o. Beltinci
2.4 Novi visokovodni nasip Mure na območju Melincev
2.5 Ostali ukrepi
Večjo zajezbo, ki povzroča obstoječi prepust fi 80 na stac. km 3+950 (C62A) se zamenja z ustrezno premostitvijo Črnca, ki ne bo več poplavljal obstoječih objektov in nepozidanih stavbnih zemljišč na desnem bregu. Po zamenjavi prepusta bodo manj poplavno ogroženi obstoječi objekti predvsem na desnem bregu neposredno gorvodno od prepusta, prav tako se zmanjša poplavna nevarnost na še nepozidanih stavbnih zemljiščih. Dolvodno je vpliv na gladine majhen, in sicer v rangu 2 cm. Obseg poplav se bistveno ne spremeni, poplavljeno ostaja območje desnega brega neposredno ob strugi v širini ca 20 m na odseku med stac. km 3+510 (C57) in km 3+951 (C62). Na tem območju se naj nova pozidava umakne iz območja dosega Q100 lastnih vod Črnca.
Za zagotavljanje poplavne varnosti pred lastnimi visokimi vodami Črnca (ob nizki podtalnici) se naj izvede levobrežni visokovodni nasip oz. zidu v naselju Beltinci, in sicer v dolžini 400 m gorvodno od mostu Kmečke ulice oziroma od stacionaže km 2+675 (C36) do km 3+077 (C46). Predlagan ukrep je namenjen varovanju obstoječih objektov in območij nepozidanih stavbnih zemljišč pred poplavami Črnca, medtem ko bo območje še vedno poplavljeno ob visokovodnem dogodku z visoko podtalnico.
Na desnem bregu Črnca, ki je na tej lokaciji tudi delno poplavljen, se naj objekti umestijo izven dosega poplav. Izvedba protipoplavnega nasipa oziroma zidu na tej lokaciji ni priporočljiva, saj bi le-ta lahko oviral tok poplavne vode Dobla in Črnca ob visoki podtalnici.
Na levem bregu Črnca se za obstoječa objekta na parceli 1720/23 in 1712, do katerih sega poplava že v obstoječem stanju, predvidijo individualni ukrepi (protipoplavni paneli), za vse odprtine stavbe, ki so nižje od gladine Q100 Črnca, ki je na koti 177.6 m n.m. (ob visoki podtalnici je gladina na koti 178,3 m n.m.).
Za obstoječi objekt na desnem bregu na naslovu Gubčeva ul. 4 (parcela št. 1216) se predvidijo individualni omilitveni ukrepi (protipoplavni paneli), ki se namestijo na vstopne odprtine, ki se nahajajo nižje od gladine Q100 Črnca, ki je na koti 176,5 m n.m. (ob visoki podtalnici je kota 177.2 m n.m.).
2. 4 Novi visokovodni nasip Mure na območju Melincev
Novi visokovodni nasip Mure na območju Melincev bo služil za zagotavljanje poplavne varnosti naselja Melinci v občini Beltinci, zato je potrebno izvesti manjkajoči del nasipa na visoki terasi pri gramoznici na zahodu naselja Melinci. V modelu je upoštevana izvedba nasipa dolžine 690 m. Kota gladine Q100 Mure je na območju izgradnje nasipa med 178.5 na dolvodnem in 178,9 m n.m. na gorvodnem robu. Nasip se naj načrtuje z minimalnimi gabariti:
· Širina krone: 4m
· Naklon brežin: min 1:x=1:3
· Varnostno nadvišanje = 1 nad gladino Q100.
· Na zračni strani nasipa je predvidena ureditev vzdrževalne poti.
Seznam lokalnih ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti v občini Beltinci
Ukrepi
Stacionaža
Dolžina ukrepa - L
Višina - h z varnostnim nadvišanjem
Karakteristike
1
MURA – Levobrežni nasip
od km 41+662 do km 42+180
690 m
1,1-1,65
Nasip: širina krone nasipa = 4 m, naklon brežin - 1:3. varnostno nadvišanje – 1.0 m
2
ČRNEC – Levobrežni nasip/zid gorvodno od Kmečke ulice
od km 2+675
do km 3+077
Nasip=245 m;
Zid = 155 m
0,2-0,9 m
Nasip: širina krone nasipa = 1 m, naklon brežin - 1:2. varnostno nadvišanje -0.5 m;
zid: širina - 0.5 m, varnostno nadvišanje - 0.5 m
3
ČRNEC – zamenjava prepusta
km 3+951
/
Minimalni gabariti svetle odprtine novega prepusta:
B x h= 2,8 x 1,3 m
Ukrepi iz točke 2.1, 2.2, 2.4 so razvidni iz Prikaza stanja prostora »Prikaz lokalnih ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti pred lastnimi visokimi vodami Črnca, Dobla in Mure«.
2.5.1 Črnec v naselju Bratonci poplavlja razmeroma ozko ob strugi, poplava pa je posledica neustreznih prepustov in premajhne struge. Ker gre le še za nekaj območij nepozidanih stavbnih zemljišč, se naj gradnja, če je le mogoče umešča izven dosega poplave Črnca oziroma se naj na teh območjih načrtovani objekti varujejo z nadvišanjem kote pritličja nad gladino Q100 Črnca in podtalnice, ki bi nastopila pri Q25 Mure. V fazi priprave prostorskih aktov še niso znani gabariti in položaj umestitve novih objektov v prostor, zato njihovega vpliva na gladine visokih vod ni mogoče računati, zato e naj v fazi priprave projektne dokumentacije za gradnjo oziroma v fazi izdaje mnenja DRSV izdela hidrološko hidravlična študija vpliva načrtovane gradnje na vodni režim.
So pa bila poplavljena območja nepozidanih stavbnih zemljišč v naselju Bratonci v celoti upoštevana v izračunu izločenega volumna poplavnih retencij v postopku ocene skupnega vpliva načrtovanih posegov na vodni režim, ki je prikazano v Prikazu stanja prostora: »Prikaz nepozidanih stavbnih zemljišč v naselju Bratonci, ki so bila upoštevana v izračunu skupnega volumna izločenih retencij«. Izločitev volumna v naselju Bratonci je upoštevana na naslednjih parcelah št.: 1731, 1730, 1468, 1465, 1470, 1471, 1472, 1461/4 in 1462 vse k.o. Bratonci, iz tega izhaja, da je gradnja možna na vseh navedenih parcelah. Na ostalih zemljiščih ocenjujemo, da so parcele dovolj velike, da se lahko gradnja umesti izven dosega poplavne vode.
2.5.2 Tudi v naselju Beltinci se v območju centralnega dela naselja nahajata na levem bregu Črnca dve obstoječi nepozidani stavbni parceli ter parcela v sklopu stanovanjskih površin na desnem bregu Črnca, ki so ob nastopu lastnih visokih vod Črnca poplavno ogrožene in se ne varujejo z nasipi ali zidovi. To so parcele št. 1703, 1712 in 1716 vse k.o. Beltinci, ki se nahajajo v razredu majhne poplavne nevarnosti, poplava pa je lokalne narave in sega le na območje predmetnih parcel. Načrtovane gradnje se na teh parcelah, če je mogoče, umaknejo izven dosega poplave Q100, v nasprotnem primeru pa je potrebno pritličje objekta načrtovati z 0,5 m varnostne višine nad gladino Q100 Črnca oz. nad gladino podtalnice pri Q25 Mure, pri tem pa ne sme priti do poslabšanja obstoječe poplavne ogroženosti in nevarnosti na sosednjih zemljiščih.
Nepozidano območje neposredno gorvodno od Beltinškega gradu (parcele št. 1672/1, 1672/2 in 1681 vse k.o. Beltinci), ki so po obstoječi namenski rabi opredeljene kot površine za rekreacijo in šport, je poplavljeno v ozkem pasu neposredno ob Črncu. Prav tako je v manjšem obsegu zaradi poplav lastnih vod Q100 Dobla poplavljen južni rob območja (parcela št. 1671/3). Zato se naj pozidava umakne iz območja dosega gladine Q100 lastnih vod Črnca in Dobla.
Ukrepi iz točke 2.5.2 so razvidni iz Prikaza stanja prostora »Prikaz nepozidanih stavbnih zemljišč v naselju Beltinci, ki so bila upoštevana v izračunu skupnega volumna izločenih retencij«
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo »Karte poplavne nevarnosti in razredov poplavne nevarnosti«, ki so prikazane v Prikazu stanja prostora. Določene so na podlagi meril iz 11. člena Pravilnika o metodologiji za določanje območij ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. l. RS, št. 60/07), se določajo naslednji razredi:
· razred velike nevarnosti, kjer je pri pretoku Q(100) ali gladini G(100) globina vode enaka ali večja od 1,5 m oziroma zmnožek globine in hitrosti vode enak ali večji od 1,5 m2/s,
· razred srednje nevarnosti, kjer je pri pretoku Q(100) ali gladini G(100) globina vode enaka ali večja od 0,5 m in manjša od 1,5 m oziroma zmnožek globine in hitrosti vode enak ali večji od 0,5 m2/s in manjši od 1,5 m2/s oziroma, kjer je pri pretoku Q(10) ali gladini G(10) globina vode večja od 0,0 m,
· razred majhne nevarnosti, kjer je pri pretoku Q(100) ali gladini G(100) globina vode manjša od 0,5 m oziroma zmnožek globine in hitrosti vode manjši od 0,5 m2/s, in
· razred preostale nevarnosti, kjer poplava nastane zaradi izrednih naravnih ali od človeka povzročenih dogodkov (npr. izredni meteorološki pojavi ali poškodbe ali porušitve proti poplavnih objektov ali drugih vodnih objektov).
Ker je poplave ob istočasnem nastopu površinskih in podzemnih poplav skoraj nemogoče natančno ločiti, smo za izris kart poplavne nevarnosti in razredov poplavne nevarnosti upoštevali doseg, ki ga predstavlja sklenjena linija (poligon) površinskih in podzemnih vod. Poplave, ki so posledica le podzemne vode na kartah poplavne nevarnosti in razredov poplavne nevarnosti niso prikazane.
Za vsak poseg v prostor je potrebno preveriti, ko je podana konkretna vloga o posegu, če je predvidena dejavnost na območju v skladu s Prilogo 2 Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. l. RS, št. 89/08 in 49/20).
Karta poplavne ogroženosti na območju Občine Beltinci je razvidna iz grafične priloge št. 1 »Pregledna karta poplavne ogroženosti«, ki je priloga Prikaza stanja prostora.«.
27. člen
62. člen se črta
28. člen
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega prostorskega akta, se nadaljujejo in končajo po določbah prejšnjih prostorskih izvedbenih aktov občine, pri čemer se za začetek postopka šteje datum vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja pri pristojni upravni enoti.
29. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-6/2021-21-235/VII
Datum: 29.07.2021
Občina Beltinci
Marko Virag, župan