Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20-ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB,14/13-POPR., 101/13, 55/15-ZFisP, 96/15-ZIPRS1617, 13/18, 195/20-odl.US, 18/23-ZDU-1O in 76/23) in 19. člena Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/16) je Občinski svet Občine Vojnik na 9. seji dne, 21.12.2023 sprejel
ODLOK
O PRORAČUNU
OBČINE VOJNIK ZA LETO 2025
1. Splošna določba
1. člen
(vsebina odloka)
S tem odlokom se za Občino Vojnik za leto 2025 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna
2. člen
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
Konto
Naziv
Znesek v EUR
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
I.
SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)
11.062.469
TEKOČI PRIHODKI (70+71)
8.773.642
70
DAVČNI PRIHODKI
7.367.264
700
Davki na dohodek in dobiček
6.809.664
703
Davki na premoženje
413.500
704
Domači davki na blago in storitve
144.100
706
Drugi davki
0
71
NEDAVČNI PRIHODKI
1.406.378
710
Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja
1.130.127
711
Takse in pristojbine
12.000
712
Globe in druge denarne kazni
14.000
713
Prihodki od prodaje blaga in storitev
4.000
714
Drugi nedavčni prihodki
246.250
72
KAPITALSKI PRIHODKI
80.000
720
Prihodki od prodaje osnovnih sredstev
50.000
722
Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev
30.000
74
TRANSFERNI PRIHODKI
2.208.827
740
Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij
1.935.338
741
Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije
273.489
II.
SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)
11.371.982
40
TEKOČI ODHODKI
3.442.978
400
Plače in drugi izdatki zaposlenim
1.218.688
401
Prispevki delodajalcev za socialno varnost
172.384
402
Izdatki za blago in storitve
1.678.906
403
Plačila domačih obresti
409
Rezerve
323.000
41
TEKOČI TRANSFERI
4.143.522
410
Subvencije
93.400
411
Transferi posameznikom in gospodinjstvom
1.845.030
412
Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam
344.422
413
Drugi tekoči domači transferi
1.860.670
42
INVESTICIJSKI ODHODKI
3.685.983
420
Nakup in gradnja osnovnih sredstev
43
INVESTICIJSKI TRANSFERI
99.500
431
Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki
29.500
432
Investicijski transferi proračunskim uporabnikom
70.000
III.
PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.)
-309.514
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
IV.
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)
75
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV
750
Prejeta vračila danih posojil
751
Prodaja kapitalskih deležev
V.
DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)
44
DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV
440
Dana posojila
441
Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb
VI.
PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)
C. RAČUN FINANCIRANJA
VII.
ZADOLŽEVANJE (500)
50
ZADOLŽEVANJE
500
Domače zadolževanje
VIII.
ODPLAČILA DOLGA (550)
363.000
55
ODPLAČILA DOLGA
550
Odplačila domačega dolga
IX.
SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)
-672.514
X.
NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)
-363.000
XI.
NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)
309.514
XII.
STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA
675.230
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov (Občinski svet, Nadzorni odbor, Župan in Podžupan, Občinska uprava – splošne zadeve, Občinska uprava – finance, Občinska uprava – družbene dejavnosti, Občinska uprava – komunala, Občinska uprava – urejanje prostora in varstvo okolja, Občinska uprava – občinsko premoženje, Občinska uprava – požarna varnost, zaščita in reševanje, CZ, Občinska uprava – kmetijstvo, Občinska uprava – gospodarstvo s turizmom, Občinska uprava – elementar, Skupna občinska uprava, Režijski obrat, Upravljanje športne in kulturne infrastrukture, KS Vojnik, KS Nova Cerkev, KS Frankolovo), ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Vojnik. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. Postopki izvrševanja proračuna
3. člen
(izvrševanje proračuna)
V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba.
Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti so odgovorni predsedniki svetov krajevnih skupnosti, ki so tudi odredbodajalci; odredbodajalec je lahko tudi od predsednika pooblaščena oseba. Predsednik krajevne skupnosti je odgovoren, da se finančni načrt krajevne skupnosti uskladi s sprejetim proračunom občine v roku 45 dni od sprejetja proračuna.
Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.
4. člen
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF in prvem odstavku 80. člena ZJF, tudi, tudi naslednji prihodki:
· požarna taksa po 58. členu Zakona o varstvu pred požarom, ki se uporablja za namene, določene v tem zakonu,
· turistična taksa, ki se uporablja v skladu z Zakonom o spodbujanju razvoja turizma in letnim proračunom občine,
· lastna sredstva krajevnih skupnosti, ki se uporabljajo za namene, določene v finančnem načrtu posamezne krajevne skupnosti,
· prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja,
· komunalni prispevek, ki se nameni za gradnjo komunalne opreme,
· okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, za vlaganje v novo infrastrukturo,
· pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, se uporablja v skladu s 5. členom Uredbe o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest,
· najemnina, ki jo občina zaračuna javnemu podjetju za gospodarsko javno infrastrukturo, se nameni za vlaganje v komunalno infrastrukturo,
· koncesijske dajatve od upravljanja pokopališč in trajnostno gospodarjenje z divjadjo se uporabijo v skladu z odloki za to področje.
Če so namenski prihodki vplačani v proračun v nižjem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu občine, občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih prejemkov. Če so namenski prihodki vplačani v proračun v večjem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu občine, občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu občine.
Namenski prejemki, ki v tekočem letu ne bodo porabljeni, se bodo prenesli v naslednje leto, za namene za katere so opredeljeni.
5. člen
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika župan.
Župan lahko med letom odpre novo proračunsko postavko iz sredstev proračunske rezervacije.
Župan s polletnim poročilom o izvrševanju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2025 in njegovi realizaciji.
6. člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 80% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1. v letu 2026 50 % navedenih pravic porabe in
2. v ostalih prihodnjih letih 30 % navedenih pravic porabe.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
7. člen
(spreminjanje načrta razvojnih programov)
Predstojnik neposrednega uporabnika (župan) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.
8. člen
(proračunski skladi)
Proračunski skladi so:
1. Proračunska rezerva, oblikovana po ZJF
Proračunska rezerva se v letu 2025 oblikuje v višini 103.000 €. Na podlagi za finance pristojnega organa občinske uprave o porabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
2. Rezervni sklad neprofitnih stanovanj se v letu 2025 oblikuje v višini v višini 20.000 €, oblikovan po 119. členu stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/2003).
4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države
9. člen
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 400 € odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga.
Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroškov dveh evrov, v poslovnih knjigah razknjiži.
5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja
10. člen
(obseg zadolževanja občine)
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila, vendar le do višine 5% sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine za sredstva sofinanciranja investicij iz proračuna Evropske unije – zanje se občina lahko likvidnostno zadolži največ do višine odobrenih sredstev.
Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. Pravni posli, ki jih sklepajo krajevne skupnosti nad 2.000 €, so brez soglasja župana nični. Podpisovanje pravnih poslov krajevnih skupnosti, ki bi imeli finančne posledice pri upravljanju premoženja, so brez soglasja nični.
11. člen
(poroštva občine)
Občina sme izdajati poroštva za obveznosti iz naslova zadolževanja javnega podjetja ali javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, v obsegu in pod pogoji, ki jih določi odlok, in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana poroštva občine se vštevajo v največji obseg možnega zadolževanja občine.
Občina poroštev iz prejšnjega odstavka v letu 2025 ne izda.
12. člen
( zadolževanje in izdajanje poroštev javnega sektorja na ravni občine)
Javno podjetje in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati in izdajati poroštva le s soglasjem ustanovitelja, pod pogoji, ki jih določi občinski svet, in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana soglasja se ne vštevajo v največji obseg možnega zadolževanja občine.
Občina soglasji iz prejšnjega odstavka v letu 2025 ne izda.
6. Prehodne in končne določbe
13. člen
(začasno financiranje v letu 2026)
V obdobju začasnega financiranja Občine Vojnik v letu 2026, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
14. člen
(uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 410-0016/2023-14
Datum: 21.12.2023
Občina Vojnik
Branko Petre, župan