Na podlagi 23. in 34. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek, 58/03 – ZZK-1) in 16. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 41/99 in 91/01) je Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah na 10. redni seji dne 29. 11. 2007 sprejel
O D L O K
o Občinskem lokacijskem načrtu za stanovanjsko sosesko Š12S1 – Dobrava
1. člen
(podlaga za občinski lokacijski načrt)
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 88/04) in Odlokom o dopolnitvah in spremembah prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 118/04) sprejme Občinski lokacijski načrt za stanovanjsko sosesko Š12S1 – Dobrava (v nadaljevanju občinski lokacijski načrt oziroma OLN), ki ga je pod št. 231/06 izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje.
2. člen
(vsebina odloka)
(1) Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za stanovanjsko sosesko Š12S1 – Dobrava (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje, vodnogospodarskih ureditev, zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, teleprenosne, vodovodne, kanalizacijske in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem tega odloka.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v občinskem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled pri pristojni službi Občine Šmarje pri Jelšah, Oddelku za okolje in prostor.
I. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje OPPN obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti (območje objektov in naprav) in parcele oziroma dele parcel, ki so potrebni za izvedbo OPPN (območja vodnogospodarskih ureditev, območja za izgradnjo in prestavitve prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez).
(2) Meja območja OPPN poteka preko ali po mejah parcel številka:
– na vzhodu – po vzhodnem robu parcel št. 123/1, *179/0, seka parcelo št. 980/1, vse k.o. Šmarje pri Jelšah ter po vzhodnem in zahodnem robu parcele 681/3, k.o. Bobovo;
– na severu – v smeri vzhod zahod seka parcele št. 22/0, k.o. Bobovo, po severozahodnem robu parcel št. 4/4, 11/5, 12/2, 18/5, 18/7, 18/8, 18/9, 11/4, vse k.o. Bobovo ter seka parcelo št. 11/3, k.o. Bobovo;
– na zahodu – po vzhodnem robu parcel 893/11, 893/7, 90/6, 893/9, 893/6, vse k.o. Dvor in 14/3, k.o. Bobovo (Dvorski potok);
– na jugu – po severnem robu parcele št. 999/1, k.o. Šmarje pri Jelšah (železnica).
(3) Ureditveno območja obsega naslednje parcele oziroma dele parcel navedene po katastrskih občinah (d – pomeni del parcele):
– parc. št. 133/0, 137/0, 123/1, *179, 129/1, 134/1, 123/4, *204, *205, 999/3, 990/3, *288, 999/2, 134/2, d-980/1, d-999/1, vse v k.o. Šmarje pri Jelšah;
– parc. št. 14/1, 694/0, 16/1, 18/6, 11/6, 11/3, 11/4, 16/2, 18/3, *116/0, 18/2, *102/0, 18/5, 12/2, 11/5, *117/0, 4/4, *73/0, 23/3, 19/0, *118/0, 23/1,*72/0, 681/3, 14/2, 14/4, 893/10, 89/8, 18/10, 18/9 in 18/8, 694, 22, 18/7, 20/2, vse v k.o. Bobovo.
(4) Površina ureditvenega območja OPPN znaša 68.600 m² oziroma ca 6,86 ha.
(5) Meja ureditvenega območja OPPN je določena s karto Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije v merilu M 1:1000, ki je sestavni del OPPN.
(6) Območje predvidene spremembe in dopolnitve predstavlja del območja Šmarje pri Jelšah v prostorski enoti EUP ŠM 26/1 in predstavljajo spremembe in dopolnitve za del območja OLN za stanovanjsko sosesko Š12S1 – Dobrava (Uradni list št. 113/07, 60/14) v območju karejev K5 in K6.
Območje prostorske ureditve zajema spremembe in dopolnitve v delu zemljišč kareja K5: parcele št. 123/4-del, 123/5-del, 122/2-del, 1386-del, 123/6, 123/7, 123/8, 123/9, 134/1-del, 133/4, 133/5, 137/7, 137/8 in 137/9 vse k.o. 1200 – Šmarje pri Jelšah ter 22/6-del k.o. 1189 Bobovo in v delu zemljišč kareja K6: parcele št. 16/9 – del in 694 k.o. 1189 Bobovo, ki so v naravi travnik.
Velikost območja sprememb in dopolnitev prostorske ureditve v območju karejev K5 in K6 znaša cca 7700,00 m2.
4. člen
(funkcija ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje iz prejšnjega člena je namenjeno gradnji stanovanjskih objektov, prometnih površin za dostop, dovoz in parkiranje ter zunanjim, zelenim površinam, ki vključujejo tudi otroško igrišče. Ureditveno območje je namenjeno gradnji individualnih stanovanjski hiš z eno ali dvema bivalnima enotama (CC-SI 1 11 111 1110 11100), tri in večstanovanjskih stavb (CC-SI 1 11 112 1122 11220), prometnih površin za dostop, dovoz in parkiranje ter zunanjim in zelenim površinam.
(2) Na ureditvenem območju je v obstoječih in predvidenih objektih možna tudi gospodarska neproizvodna dejavnost, ki pa ne sme negativno vplivati na kvaliteto bivalnega okolja v smislu povečanja hrupa, neprijetnih vonjav ter prometne obremenitve ulic in parkirišč znotraj soseske, po predhodnem soglasju pristojne službe Občine Šmarje pri Jelšah, Oddelka za okolje in prostor.
(3) V kareju 6 kjer je predvidena gradnja večstanovanjskega objekta se lahko poleg večstanovanjske dejavnosti v objektu umestijo druge poslovne dejavnosti (CC-SI 1 12 122 1220 12203) in trgovske in storitvene dejavnosti (CC-SI 1 12 123 1230 12301 in CC-SI 1 12 123 1230 12304).
II. URBANISTIČNI IN ARHITEKTONSKI POGOJI ZA UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
5. člen
(opis urbanistične zasnove, vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje obravnave se nahaja na severnem robu naselja Šmarje pri Jelšah, obdano z dovoznimi cestami, železniško progo in obstoječo pozidavo. Na vzhodnem delu je osnovna šola. Območje Š12S1 predstavlja nadaljevanje stanovanjske pozidave. Dovoz na kompleks je preko obstoječih cest in ulic z vzhodne strani ter preko predvidene cestne povezave z zahodne strani.
(2) Izgradnja novega stanovanjskega območja na doslej nezazidanem stavbnem zemljišču bo posledično izražena z dodatno obremenitvijo na cestno in komunalno omrežje. Z izgradnjo oziroma rekonstrukcijo obstoječega cestnega omrežja je prometna pretočnost ustrezno rešena. Z izgradnjo in ustrezno ureditvijo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je ustrezno rešena vodooskrba in odvodnjavanje meteornih vod. Z umestitvijo objekta v prostor in ustreznim arhitekturnim oblikovanjem bo podana nova urbanistična kvaliteta območja.
6. člen
(merila in pogoji za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko urejanje)
(1) V okviru obravnavanega območja OLN so dovoljeni naslednji posegi:
– predvidena gradnja več individualnih prostostoječih in vrstnih stanovanjskih objektov,
– predvidena gradnja več večstanovanjskih objektov,
– predvidene rušitve in nadomestne gradnje,
– zasnovana zunanjih površin, zelenic in otroškega igrišča,
– zasnova prometne, energetske, komunalne in teleprenosne infrastrukture,
– izvajanje vseh potrebnih ukrepov za varovanje bivalnega okolja in narave.
(2) Pri posegih v prostor je potrebno kot obvezno izhodišče upoštevati Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04).
(3) Tabela: Faktor izrabe in faktor zazidanosti
+-------------------------------------+------------------------+
|Faktor zazidanosti (z) | 0,09 |
|Faktor izrabe (i) | 0,23 |
Faktor zazidanosti (z)
max 0,4
Faktor izrabe (i)
max 2
Zelene površine
minimalno 10 %
7. člen
(gradbena parcela in lega objektov)
(1) V ureditvenem območju so gradbene parcele objekta, ceste, poti in zelenih površin.
(2) Gradbena parcela je določena z načrtom gradbenih parcel, ki je sestavni del občinskega lokacijskega načrta. Zaokrožitve ali delitev gradbenih parcel se lahko določi tudi naknadno na podlagi preveritve posega v prostor. Gradbena parcela je lahko drugačna od prikazane, kolikor pride skladno s tolerancami do drugačne lege in oblike objekta in prometnih površin.
(3) Lega objektov in drugih ureditev ter infrastrukturnih objektov (cestnega omrežja ter komunalnega in energetskega omrežja) so prikazani v grafičnih situacijah.
(4) Objekti so umeščeni v prostor s fasado vzporedno z linijo cest. Od cest so objekti odmaknjen min. 5,00 m. Napajanje objektov in dovoz osebnih vozil je iz lokalnega cestnega omrežja. Dovoljena so večja odstopanje glede lege objektov v smeri sever–jug in vzhod–zahod s spremembami uvozov pod pogojem, da se ne posega v cono preglednosti, da so zagotovljeni odmiki od sosednjih zemljišč in odmiki od komunalnih vodov v skladu s pogoji upravljalcev komunalnih vodov. Od ceste so osnovni in pomožni objekti oddaljeni minimalno 5,00 m. V primeru odprte nadstrešnice je le ta lahko oddaljena od ceste minimalno 2,00 m pri čemer je potrebno upoštevati cono preglednosti.
8. člen
(pogoji za arhitektonsko oblikovanje objekta)
(1) Gabariti objektov so določeni z regulacijskimi pogoji ter razvidni iz tabele in grafičnega prikaza. Maksimalni gabariti objektov so podani z gradbeno mejo, znotraj katere morajo biti vsi izzidki, kot so vetrolovi, nadstreški, balkoni in podobno.
(2) Individualni objekti so dvo oziroma tri etažni:
– v celoti ali delno vkopana klet (opcija), pritličje, nadstropje in podstrešje ali
– v celoti ali delno vkopana klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje (mansarda).
(2) »Etažnosti individualnih stanovanjskih objektov so lahko KL (v celoti ali delno vkopana) + PR + M (z višino kolenčnega zidu do 1,40 m) ali KL (v celoti vkopana) + PR + N. Objekti se lahko gradijo tudi kot pritličen objekt brez kleti, če dopušča teren.
(3) Večstanovanjski objekti so tri do štiri etažni:
– v celoti ali delno vkopana klet (opcija), pritličje, 2 nadstropji in podstrešje ali
– v celoti ali delno vkopana klet, pritličje, 1 nadstropje in izkoriščeno podstrešje (mansarda).
(3) Večstanovanjski objekti v kareju 5:
– maksimalna etažnost – v celoti ali delno vkopana klet, pritličje in 2 nadstropji.
Večstanovanjski objekt v kareju 6:
– maksimalna etažnost – pritličje in 2 nadstropji.
(4) Individualni prosto stoječi objekti so tlorisno zasnovani pravokotno, z daljšo stranico vzporedno s plastnicami. Dimenzije objektov so 12,00–15,00 x 8,00–10,00 m. Večstanovanjski objekti so tlorisno zasnovani okvirnih dimenzij 17,00 x 17,00 m (+/-10 %).
(4) Individualni prosto stoječi objekti so tlorisno zasnovani pravokotno, dimenzij (8,00 m–10,00 m) x (12,00 m–15,00 m). Daljša stranica objekta je vzporedna s plastnicami terena. Na osnovno stavbo je dovoljena gradnja sekundarnih kubusov do 40 % površine osnovnega volumna (L, T in druge oblike). Sekundarni kubusi se lahko dodajajo ali odvzamejo na čelnih in vzdolžnih fasadah. Višina sekundarnega kubusa ne sme presegati višine slemena osnovnega objekta.
(5) Z izgradnjo individualnih prosto stoječih objektov je priporočljiva gradnja tipskih objektov najmanj za območje enega kareja.
(6) Tabela: Okvirne bruto površine stanovanj in skupnih prostorov
+-----------+------------------------------+
| |bruto stanovanjska površina |
| | (m2) |
+-----------+------------+-----------------+
| |individualni| večstanovanjski |
| | objekti | objekti |
|klet | 96–120 | 256 |
|pritličje | 96–120 | 256 |
|etaža 1 | / | 256–512 |
|mansarda | 60–80 | 179 |
|skupaj | 256–320 | 947–1203 |
(7) Kote pritličnih etaž so na koti terena, dvignjene za max. 1/3 etaže. V primeru dostopa z južne strani, je na terenu kota kleti. Kote posameznih objektov so prikazane v grafični prilogi. Kote kleti in pritličnih etaž objektov se prilagodijo koti zunanjih manipulativnih površin in se določijo z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(8) Strehe objektov so praviloma dvokapnice, smer slemena vzporedno s smerjo plastnic. Možna je tudi izgradnja enokapnic. Nakloni streh so ca. 25–30°, v primeru enokapnice tudi manj (10–20°).
Strehe individualnih stanovanjskih objektov v kareju 1, 2, 3, 4 in 5 so lahko oblikovane dvokapnice, enokapnice ali ravne strehe z minimalnimi napušči ali brez. Dvokapnice so brez čopov. Naklonom streh je od 25°–30°, enokapnice pa so lahko tudi minimalnega naklona. Sleme strehe poteka z daljšo stranico objekta. Nad izzidanimi kubusi in frčadami se lahko oblikujejo enokapne in ravne strehe.
Strehe nad večstanovanjskimi objekti se izvedejo kot enokapne ali ravne strehe.
Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe.
(9) Fasade objektov so ometi svetle barve, možna je uporaba namenskih fasadnih plošč, lesenih elementov itd. Pritlični oziroma kletni deli fasad so finalno obdelani s kamnito oblogo ali podobno oblogo. Vsa okna in vrata so lesena ali PVC. Balkonske ograje in stavbno pohištvo je barvo usklajeno s fasado. Objekti morajo izpolnjevati zahteve standardov glede toplotne izolacije in energetske učinkovitosti. Fasade objektov so lahko klasično ometane ali obložene z namenskimi fasadnimi ploščami iz armiranega betona, vlaknasto cementnih plošč, pločevine, kamna, lesa ali stekla. Možna je kombinacija navedenih oblog. Barva fasade je bela ali v umirjenih pastelnih barvah zemeljskih tonov. Dopusti se da so posamezni deli objekta tudi temnejših umirjenih barvnih tonov, ki pa ne smejo presegati 20 % celotne površine fasadnega ovoja stavbe. Osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja.
8.a člen
(nezahtevni in enostavni objekti)
(1) Na celotnem ureditvenem območju se dovoli postavitev objektov za lastne potrebe v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje pod pogojem, da je minimalni odmik najbližje točke objekta od sosednje parcele 1,50 m. Manjši odmik ali gradnja objekta na parcelno mejo je dovoljen ob pisnem soglasju soseda, ki je v vplivnem območju objekta. Odmik pomožnega objekta od javnih cest mora biti enak ali večji kot je odmik osnovnega objekta.
(2) Pri pomožnih objektih se streha oblikuje v skladu s streho osnovnega objekta. Dovoli se tudi oblikovanje strešine kot ravna streha ali streha v minimalnem naklonu. Dovoljena je gradnja največ enega pritličnega pomožnega objekta ene vrste na območju gradbene parcele. Skupna zazidana površina pomožnih objektov skupaj z osnovnim objektom ne sme presegati faktorja zazidanosti, ki je 0,4.
9. člen
(pomožni objekti)
(1) Na območju OPPN je dopustna gradnja nekaterih novih, obnova in preoblikovanje (rekonstrukcija) nekaterih obstoječih nezahtevnih in enostavnih objektov. Vrsta pomožnih objektov, dopustna velikost, način gradnje in rabe ter drugi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se objekt lahko šteje za pomožni objekt, je določena z veljavnimi predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost. Poleg tega morajo biti za postavitev pomožnih objektov upoštevani še pogoji iz veljavnega občinskega prostorskega načrta (OPN).
(2) Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov sledi oblikovanju stanovanjskih objektov, fasade objektov so ometi svetle barve, možna je uporaba namenskih fasadnih plošč, lesenih elementov. Strehe objektov so praviloma dvokapnice z naklonom cca 25°–30°, možna je tudi izgradnja enokapnic z naklonom strešin cca 10°–20° ali ravnih streh.
(hidrogeološko urejanje)
(1) Za stabilnost površin, je potrebno izvesti izdaten drenažni sistem, sestavljen iz drenažnih vej in odvodnih kanalov. Meteorna kanalizacija, ki bo hkrati služila za odvodnjo drenažnih voda, mora biti položena na globino vsaj 2.30 m glede na sedanjo koto površja. Drenaža, ki naj poteka čim bolj vzporedno s plastnicami površja, mora biti vkopana vsaj 30 cm v lapor. Pri načrtovanju drenažnega sistema naj sodeluje tudi geomehanik. Ureditveno območje je erozijsko in potencialno plazljivo. Pred nadaljnjim načrtovanjem objektov je potrebno upoštevati pridobljeno geološko – geomehansko poročilo za celotno območje OLN (Blan d.o.o. št. GM-54/2022, marec 2022). Iz poročila sledi, da je zaradi geoloških razmer ter zaradi neznanega načina temeljenja ter umestitve objekta v prostor za vsak posamezni objekt potrebno izvesti geološko/geomehanski pregled tal ter izvesti poročilo, kjer se definira način izvedbe izkopov, določi način temeljenja objektov ter določiti potrebo po izvedbi opornih/podpornih konstrukcij in poročilo dosledno upoštevati med projektiranjem in gradnjo. Za večstanovanjske objekte A, B, C, D, E se upošteva pridobljeno geološko mnenje (GEOMET d.o.o. št. 267-8/2021, avgust 2021, marec 2022). Vsa zemeljska dela, ki se bodo izvajala pri gradnji objektov, se morajo izvajati pod stalnim nadzorom geomehanika, ki bo podajal potrebna dodatna navodila za doseganje projektnih zahtev.
(2) Pri dimenzioniranju povoznih površin je potrebno upoštevati zmrzlinski kriterij.
(3) Temeljenje objektov bo na plitvih pasovnih temeljih ali na temeljni plošči, pri čemer morajo biti podkleteni objekti temeljeni na temeljni plošči, ki skupaj z obodnimi kletnimi stenami sestavljajo kesonski del kleti. Vsi vkopani objekti morajo biti zaščiteni z drenažami, ki so priključene na meteorno kanalizacijo. Vsi vkopani objekti morajo biti zaščiteni z drenažami, ki so priključene na meteorno kanalizacijo.
10. člen
(urejanje odprtega prostora)
(1) Ob večstanovanjskih objektih so zasnovane pol javne zelene površine, ob katerih so urejeni prostori za bivanje na prostem (posedanje, igra).
(2) Zunanje površine ob individualnih so zasnovane kot okrasni vrtovi, ograjeni z živimi mejami ali ograjami. Žive meje in ograje morajo biti odmaknjene od prometnih površin (cest in kolesarskih stez) najmanj 2,00 m, oziroma 0,50 m od zunanjega roba pločnika, na priključkih in dovozih pa po potrebi tudi več, da ne ovirajo preglednosti. Višina živih mej in ograj je od 1,00 do največ 1,50 m, na mestih križišč, cestnih dovozov in priključkov pa največ 0,90 m, minimalno 5,00 m na vsako stran od ceste, dovoza ali priključka. Oblikovanje ograj naj bo prilagojeno oblikovanju na celotnem območju ter oblikovanju objektov, v čim večji meri se uporabi les. Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi brežinami. Podporni zidovi in škarpe so praviloma dovoljeni le do višine 1,5 metra. Gradnja višjih podpornih zidov je na podlagi geomehanske preveritve možna, kjer zaradi terenskih razmer ni možna drugačna izvedba. Podporni zidovi in škarpe morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni, pri čemer je potrebno upoštevati kakovostne principe gradnje in oblikovanja. Minimalni odmik najbližje točke podpornega zidu in škarpe od sosednje parcele je 1,50 m. Manjši odmik ali gradnja podpornega zidu in škarpe na parcelno mejo je dovoljen ob pisnem soglasju soseda, ki je v vplivnem območju objekta. Oporni zidovi morajo biti oddaljeni od prometnih površin 2,00 m oziroma 0,50 m od zunanjega roba pločnika, na priključkih in dovozih pa po potrebi tudi več, da ne ovira preglednosti. Ob meji z cestnim telesom mora biti ograja oddaljeni od zunanjega roba bankine najmanj 0,50 m, višina pa mora zagotavljati varno odvijanje prometa. Vstopna in uvozna vrata ograje se ne smejo odpirati na cesto.
(3) Na jugozahodnem delu ureditvenega območja je večnamensko otroško igrišče. Na zahodnem delu ureditvenega območja je urejena večnamenska parkovna površina namenjena bivanju na prostem.
(4) Ob dovoznih cestah so zasajeni drevoredi. Brežine na vzhodnem delu ureditvenega območja so zasajene s pokrovnicami in grmovnicami.
(5) Urbana oprema – predvidena je postavitev svetilk javne razsvetljave, klopi in košev za smeti. Tip opreme bo določen v projektu zunanje ureditve ter bo enoten za celotno območje.
11. člen
(rušenje objektov)
Zaradi rekonstrukcije obstoječe ceste in izgradnje novih cest se objekta na parcelah št. 123/1 in *179, k.o. Šmarje pri Jelšah, porušita. Z nastalimi gradbenimi odpadki se ravna, kot je določeno v 26. členu tega odloka. Zaradi rekonstrukcije obstoječe ceste in izgradnje novih cest se objekta na parcelah 123/5 in 1386 k.o. 1200 Šmarje pri Jelšah, porušita. Z nastalimi gradbenimi odpadki se ravna, kot je določeno v 26. členu tega odloka.
III. USMERITVE ZA PROMETNE UREDITVE
12. člen
(cestno omrežje)
(1) Obravnavano območje je navezano na javno cestno omrežje. Predvidena je delna rekonstrukcija dela Vegove in Kolodvorske ulice, ostale ceste pa bodo v celoti nove.
(2) Kot glavna napajalna cesta je predvidena cesta ''A'', ki poteka v smeri zahod–vzhod in povezuje načrtovano povezovalno cesto Kolodvorska ulica–Grajski log–Dvor in Vegovo ulico pri šoli. Cesta je širine 5,50 m, z obojestranskim kolesarskim pasom širine 1,00 m in enostranskim pločnikom širine 1,60 m (skupna širina ceste 9,10 m + 2 x 0,50 m bankine).
(3) Ostale napajalne ceste znotraj območja bodo širine 4,00 m–5,00 m z obojestranskimi bankinami 0,50 m.
(4) Ceste bodo asfaltne in obrobničene. Cestni objekti in oprema morajo biti oblikovani skladno s sodobnimi načeli oblikovanja ter v sozvočju z urbano in arhitektonsko podobo prostora.
(5) Prometno se bo območje OPPN v kareju K5 priključevalo na glavno povezovalno cesto Dobrava (cesta »A«). Napajalne cesta za več stanovanjska objekta A in B bo skupaj z možnostjo izvedbe enostranskega pločnika širine 6,00 m. Napajalna cesta »C« za večstanovanjska objekta C in D bo širine 4,00 m–5,00 m z obojestranskimi bankinami 0,50 m.
Območje OPPN v kareju K6 – večstanovanjsko poslovni objekt, se bo prometno navezoval preko predvidenih priključkov na obstoječo javno cesto JP 907931 – Križišče Grajski log–Kolodvorska ulica, ki se ohranja.
(6) Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati varovalni pas javne ceste. V varovalnih pasovih ni dovoljena gradnja visokih objektov in ograj, ki bi ovirale preglednost vključevanja prometa na javno cesto. Pri trasiranju cestnega priključka in izkopov za komunalne vode, morajo projektirane rešitve spoštovati lokalne razmere obstoječe cestne in komunalne opreme soseske. Vsa prometna infrastruktura (cestni priključki, možnosti prehodov na šolski kompleks) se označi s horizontalno in vertikalno prometno signalizacijo.
13. člen
(parkirne površine)
(1) V kareju K5 so ob stanovanjskih objektih tipa vila blok ob dovozni cesti zgrajena parkirna mesta, pri čemer je potrebno zagotoviti najmanj 1,5 PM/stanovanjsko enoto. Skupno število parkirnih mest je 36, od tega mora biti ustrezno število le-teh prilagojenih za invalide. V sklopu manipulativnih površin posameznega večstanovanjskega objekta se predvidijo parkirna mesta. V skladu z izvedbenim delom OPN Šmarje pri Jelšah se za večstanovanjski objekt predvidi 2 PM/stanovanje. V okviru parkirišč in garaž je potrebno zagotoviti parkirna mesta za funkcionalno ovirane osebe v skladu z veljavnimi predpisi. V primeru izvajanja poslovne dejavnosti v večstanovanjskem poslovnem objektu (E) se predvidijo številčno ustrezna parkirna mesta na predvideno dejavnost in morajo biti v skladu z izvedbenim delom OPN Šmarje pri Jelšah.
(2) Pri enodružinskih hišah so parkirna mesta zgrajena na funkcionalnem delu parcele (min. 2 PM/objekt).
(3) Parkirišča je potrebno izvesti s travnimi ploščami ali betonskimi tlakovci, s čimer zmanjšamo odtočni koeficient padavinskih voda.
(4) Ureditev parkirnih površin je lahko tudi drugačna, če se v načrtu zunanje ureditve izkaže kot ustreznejša rešitev, pod pogojem, da ne vpliva na prometni režim, oziroma zagotavlja varen promet v skladu z določili Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 97/05, 108/05).
14. člen
(peš poti)
(1) Pešpot bo zgrajena ob glavni dovozni cesti (pločnik) in po vzhodnem delu obravnavanega območja med železniško postajo in osnovno šolo. Pri železniški postaji bo prečkanje železniških tirov s pešpotjo izvedeno izven nivojsko.
(2) Širina pločnika je 1,60 m, ostalih pešpoti pa 2,00–3,00 m. Pločnik je asfaltiran, pešpoti pa praviloma tlakovane z betonskimi tlakovci.
IV. UREJANJE VODA
15. člen
(urejanje voda)
(1) Ob načrtovanju, izgradnji in obratovanju objektov je obvezno predvideti in izvesti vse ukrepe, da se ne bo poslabšala poplavna varnost območja.
Ob zahodnem robu območja OPPN poteka Dvorski potok, ki je vodotok 2. reda. Zunanja meja priobalnega zemljišča sega na vodotokih 2. reda 5 m od meje vodnega zemljišča oziroma od zgornjega roba brežine vodotoka (14. člen Zakona o vodah, ZV-I, Uradni list RS, št. 67/02). Območje ob Dvorskem potoku, kjer so načrtovane zelene površine in zadrževalnik padavinskih vod, je lokalno potencialno poplavno ogroženo. Po preveritvi in vnosu IKRPN-integralne karte (Hidrosvet d.o.o.) razredov poplavne nevarnosti v grafične priloge, je del območja SD OPPN poplavno ogroženo. Območje zunanje ureditve objekta E, ki je predmet SD OPPN pade v razred preostalega in majhnega razreda nevarnosti. Območje zadrževalnika in komunalne ureditve, ki poteka v cesti »B« in niso predmet SD OPPN pa so v razredu srednje, majhne in preostale nevarnosti. Znižanje terena pri gradnji objektov A, B, C in D je nad poplavno koto Q100 (grafika list št. 5). Ob nadaljnjem načrtovanju, izgradnji in obratovanju objektov je potrebno obvezno predvideti vse ukrepe, ki preprečujejo poslabšanje poplavne varnosti območja.
(2) Odvajanje odpadnih voda in toplote v površinske vode je izvedeno na način in pod pogoji, ki jih določa Zakon o vodah in predpisi na področju varstva okolja (64. člen Zakona o vodah, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02). Odvajanje in čiščenje odpadnih vod je urejeno v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 in 108/13) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07).
(3) Na obravnavanem območju je predvideno ločeno odvajanje padavinskih in odpadnih voda. Padavinske vode s parkirišč se bodo odvajale v meteorno kanalizacijo preko lovilcev olj. Del meteornih vod s parkirnih površin, ki bodo izvedene s travnimi ploščami ali drugim vodo propustnim tlakom, pa se bo odvajal v podtalje.
(4) Odvajanje padavinskih voda z ureditvenih območij je predvideno v skladu z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02), in sicer na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalniki in podobno). Pri odvajanju padavinskih voda v Dvorski potok je treba v čim večji možni meri zmanjšati hipni odtok padavinskih voda s predvidenih urbanih površin in streh, kar pomeni, da je potrebno predvideti ustrezno zadrževanje padavinskih voda pri posameznih objektih pred iztokom v meteorno kanalizacijo, ki je speljana v suhi zadrževalnik in dalje v Dvorski potok. Zadrževalni bazen se dimenzionira tako, da ob upoštevanju 15-minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Dokumentacija za pridobitev mnenja o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda mora vsebovati detajl in dimenzioniranje objekta za zadrževanje meteornih voda. Na območju predvidene gradnje večstanovanjskih objektov A in B ter na območju večstanovanjske gradnje objektov C in D se predvidita za vsako območje predvidene gradnje zadrževalnika meteornih vod v velikosti cca 17 m3 ter objektu E cca 10 m3. Pri gradnji individualnih hiš je velikost zadrževalnega bazena v velikosti cca 5 m3. Natančna velikost zadrževalnih bazenov se določi v fazi izdelave projektne dokumentacije. Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih površin in je onesnažena z usedljivimi snovmi se pred iztokom v zadrževalni bazen mehansko obdela v usedalniku in lovilcu olj z zakonodajo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
(5) Padavinske vode s streh in utrjenih površin bodo odvajane v padavinsko kanalizacijo ter preko suhega zadrževalnika velikosti 322 m3 v obstoječi Dvorski potok. Izpust mora biti načrtovan tako, da ne sega v svetli profil vodotoka, iztočna glava mora biti oblikovana pod naklonom brežine vodotoka, območje iztoka pa ustrezno zavarovano pred vodno erozijo. Fekalne odplake bodo odvajane preko obstoječe kanalizacije na ČN Šmarje pri Jelšah. Padavinske vode s streh in utrjenih površin se odvajajo v padavinsko kanalizacijo predvidenih objektov v javno meteorno kanalizacijo ter preko obstoječega suhega zadrževalnika velikosti 550 m3 (Uniprojekt d.o.o. št. UP-021/2019, september 2020, januar 2021), ki je bil zgrajen ob izgradnji povezovalne ceste Dobrava v obstoječi Dvorski potok. Izpust mora biti načrtovan tako, da ne sega v svetli profil vodotoka, iztočna glava mora biti oblikovana pod naklonom brežine vodotoka, območje iztoka pa ustrezno zavarovano pred erozijo. Fekalne odplake se odvajajo preko obstoječe kanalizacije na ČN Šmarje pri Jelšah. V primeru fazne gradnje, morajo biti posamezne faze funkcionalno zaključene celote, faznost pa načrtovana na način, da ne bo povzročal škodljivih vplivov na vodni režim ali stanje voda.
V skladu z 38. členom Zakona o vodah na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem robu. Prav tako ni dovoljeno odlaganje gradbenega in izkopanega materiala na vodna ali priobalna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov, na nestabilna mesta ali na mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erozije. Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti.
(6) Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja (150., 151., 152. in 153. člena Zakona o vodah, Uradni list RS, št. 67/02). Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode Celje.
V. KOMUNALNA, ENERGETSKA IN TELEPRENOSNA INFRASTRUKTURA
16. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Za oskrbo objektov z vodo se zgradi krožni cevovod, ki je navezan na obstoječ vodovod d 110 mm. Trasa obstoječega vodovoda v območju kareja K2 in K4 je prestavljena, pri čemer je nova trasa že del krožnega napajalnega voda. Vsi obstoječi vodovodni priključki znotraj obravnavanega območja so opuščeni, izvedejo se nove priključitve na novo omrežje.
(2) Novi cevovodi potekajo v bankini po robu dovoznih cest. V omrežju so vgrajeni nadzemni požarni hidranti. Individualni objekti imajo hišne priključki s tipskimi vodomernimi jaški na robu parcel, v večstanovanjskih objektih ima vsaka stanovanjska enota svoje merilno mesto.
(3) Na mestu priključitve na javno vodovodno omrežje bo v normalnih razmerah zagotovljen pritisk 3–4 bara.
(4) V območju K5 in K6 je potrebno izvesti prilagoditve glede na spremembe zasnove. V večstanovanjskih in stanovanjsko poslovnem objektu je potrebno predvideti za vsako enoto svoj vodomer po navodilih upravljalca preko katerega se bo merila in obračunavala poraba vode. Vodomeri morajo biti vgrajeni zunaj objekta v AB jašku ustreznih dimenzij, ki mora biti primerno odvodnjavan in zaščiten pred zmrzaljo. Pri nadaljnjem načrtovanju projektne dokumentacije je potrebno pridobiti soglasje k projektnim rešitvam upravljavca OKP Rogaška Slatina d.o.o.
17. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Komunalne odpadne vode in padavinske vode se odvajajo po ločeni kanalizaciji.
(2) Komunalne odpadne vode so speljane v zbirne kanale, ki se priključujejo na že obstoječe kanale, ti pa so speljani na kolektor in dalje na čistilno napravo. Za vsak objekt se zgradi priključni jašek na robu parcele.
(3) Padavinske vode so speljane v padavinsko kanalizacijo, ki se priključuje na suhi zadrževalnik (322 m3), s čimer je zagotovljeno ustrezno zmanjšanje odtoka padavinskih voda. Iz zadrževalnika je voda speljana v Dvorski potok. Padavinske vode s streh in utrjenih površin se odvajajo v padavinsko kanalizacijo ter preko obstoječega suhega zadrževalnika velikosti 550 m3 v Dvorski potok. Pri nadaljnjem načrtovanju projektne dokumentacije je potrebno pridobiti soglasje k projektnim rešitvam upravljavca OKP Rogaška Slatina d.o.o.
18. člen
(električno omrežje)
(1) Preko območja potekajo VN elektro nadzemni vodi ter NN elektro podzemni vodi, ki se kablirajo in preuredijo, skladno s projektom PGD št. 148/05.
(2) Napajanje obravnavanega območja je zagotovljeno na NN zbiralkah v novi TP, ki bo locirana ob križišču ceste A in C. NN razvod in javna razsvetljava sta izvedena s kabelsko kanalizacijo, ki večinoma poteka po robovih dovoznih cest, v bankinah. Kabelska kanalizacija je polnoobbetonirana.
(3) Pri izdelavi projektov PGD za obravnavano območje je potrebno upoštevati idejno zasnovo IDP – VARIANTA, ki jo je izdelalo podjetje Elektroinženiring Lilija d.o.o. pod št. 110/2007.
(4) Na mestih križanj s prometnicami in ostalimi infrastrukturnimi vodi ter na mestih pričakovanih večjih mehanskih obremenitev tal, se kabli polagajo po pogojih upravljavcev.
(5) Pri načrtovanju predvidenih kablovodov je potrebno upoštevati 22. in 23. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93). Vsi vodi bodo na celotni trasi dostopni za gasilsko mehanizacijo.
(1) Na območju predvidene nove zunanje ureditve se nahaja obstoječi NN kablovodi, ki napajajo obstoječe odjemalce. V severnem delu izven zazidalnega območja potekata obstoječa DV do končnih oporišč od koder so položeni SN kabli za napajanje obstoječe TP Šmarje šola ter povezovalni kablovod za DV 20 kV Podplat D27. Na območju novo predvidene zunanje ureditve je predvidna izgradnja elektroenergetskega omrežja v skladu z IDP št. 188/21, julij 2021 katerega je izdelalo Elektro Celje.
(2) Predvidena je izgradnja nove transformatorske postaje, SN napajalnih kablov in NN kablov, ki bodo napajali z električno energijo predvidene večstanovanjske enote in individualne gradnje ter prestavitev obstoječih kablov, ki potekajo po zemljišču namenjenim za gradnjo.
(3) Zaradi sprememb OPPN zunanje ureditve je potrebno zgraditi nov SN kablovod, ki se vzanka v obstoječega, ki je položen med DV Šmarje in TP Šmarje šola. Kablovod se položi v zaščitne cevi do lokacije predvidene TP Dobrava. Predvidena transformatorska postaja TP Dobrava se locira na parceli št. 137/2, k.o. Bobovo. Za potrebe NN izvodov iz TP Dobrava se v TP vgradi dvo celičen NN blok. Predvideni NN kabli se iz transformatorske postaje položijo do glavnih PS – RO omaric od koder se izdelajo nadaljnji razvodi za napajanje priključno merilnih omaric. V primeru večstanovanjskih objektov pa se kabli napeljejo v sam objekt kjer se nahaja razdelilna omarica. Za potrebe razvodov SN in NN kablov se na celotnem območju izdela večcevna kabelska kanalizacija s pripadajočimi kabelskimi jaški.
(4) Pred nadaljnjimi fazami projektiranja je potrebno od Elektra Celje d.d. pridobiti projektne pogoje in soglasja za priključitev.
18.a člen
(plinovodno omrežje)
(1) Operater distribucijskega sistema zemeljskega plina ima na območju, ki ga obravnava predmetna dokumentacija zgrajen distribucijski sistem zemeljskega plina, na katerega je mogoče načrtovati priključitev predvidenih objektov. Pri izdelavi projektne dokumentacije za gradnjo plinovodnega sistema znotraj mej OPPN je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, standarde, tehnične predpise in smernice.
(2) Pred nadaljnjimi fazami projektiranja se v primeru priključitve na zemeljski plin pridobi soglasje za priključitev na omrežje zemeljskega plina ter soglasje k projektnim rešitvam od Petrol d.d..
19. člen
(teleprenosno in KRS omrežje telekomunikacijsko in KKS omrežje)
(1) Na obravnavanem območju ni javnega TK in KATV omrežja.
(2) Potek novega razvoda TK in KATV omrežja je v kabelski kanalizaciji, ki potekala ob trasi elektro kabelskega razvoda.
(3) Naročniški razvod TK in KATV omrežja se obdela v PGD dokumentaciji. Trase morajo biti usklajene z ostalimi komunalnimi vodi in zunanjo ureditvijo. V fazi pridobivanja PGD dokumentacije je potrebno izdelati tudi projekt priključitve na javno TK in KATV omrežje, ki ga izdela Telekom Slovenije in upravljavec KATV omrežja.
TK omrežje:
Na širšem območju ureditvenega območja OPPN poteka obstoječe telekomunikacijsko omrežje v upravljanju operaterjev Telekom Slovenije d.d., na katerega so že priključeni posamični objekti na območju. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev je obstoječe telekomunikacijske vode potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti.
V nadaljnjih fazah projektiranja projektne dokumentacije je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam Telekoma Slovenije d.d..
KKS omrežje:
Na območju urejanja je evidentiran kabelsko komunikacijski sistem. Priključitev načrtovanih objektov na obstoječe KKS omrežje je možno na tehnično določeni točki, ki jo definira Telemach d.o.o.. Priključitev objektov na KKS je možno z izgradnjo nove (dodatne) dovodne kabelske kanalizacije s PVC cevjo Ø 110 mm z zaključkom v vmesnih revizijskih jaških, na objektih pa z zaključkom v podometno vgrajenih omaricah ustreznih dimenzij. Dovodna cevna KK KKS do vsakega posameznega objekta mora biti izvedena v sistemu zvezdišča s PVC cevmi premera Ø 50 mm. Zvezdišče mora biti projektirano tako, da so dovodne cevi z glavnimi linijami povezane preko revizijskih jaškov (BC Ø 80 cm in pokriti z LTŽ pokrovi ustrezne nosilnosti). Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev je obstoječe telekomunikacijske vode potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti.
V nadaljnjih fazah projektiranja projektne dokumentacije je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam Telemach d.o.o..
(železniško omrežje)
(1) Območje OPPN s predvidenimi ureditvami posega v vplivno območje oziroma v varovalni pas obstoječe železniške infrastrukture. Prostorske ureditve, ki jih obravnava Občinski podrobni prostorski načrt, se nanašajo na širše območje, ki se nahaja na manjšem odmiku 15 m, desno od tira regionalne železniške proge št. 32 d.m.–Rogatec–Grobelno, od km 56+680 do km 57+020.
(2) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZeIP-1) (Uradni list RS, št. 30/18 in 54/21), Zakon o železniškem prometu (ZZeIP) (Uradni list RS, št. 99/15 – uradno prečiščeno besedilo, 30/18, 82/21 in 54/22 – ZUJPP), Navodilo o pogojih za gradnjo in posege v progovni in varovalni progovni pas javne železniške infrastrukture (navodilo 925-DN30, ZVZeIP-1), Pravilnik o nivojskih prehodih (Uradni list RS, št. 55/19 in 110/22), Pravilnik o zgornjem ustroju železniških prog (Uradni list RS, št. 92/10, 38/16 in 30/18 – ZVZeIP) in Pravilnik o spodnjem ustroju železniških prog (Uradni list RS, št. 31/22).
(3) Progovni pas in varovalni progovni pas: za vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge, 108,00 m levo in desno izven naselja in 106,00 m levo in desno v naselju, od osi skrajnega tira, je potrebno predhodno v skladu z navedenim zakonom in pravilniki pridobiti projektne pogoje in pozitivno mnenje h projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture.
(4) Pri novogradnjah objektov in posegov v obstoječe objekte v varovalnem pasu železniške proge je potrebno pri posegih predvideti ustrezno zaščito pred hrupom zaradi odvijanja železniškega prometa. Izvedba vseh ukrepov za zaščito območja in objektov pred negativnimi vplivi železniške proge je obveznost investitorjev novih posegov ali objektov. Na območju kareja K6 je potrebno izvesti še dodatne ukrepe za zaščito pred hrupom, in drugimi negativnimi vplivi kot so vibracije ipd., zaradi odvijanja železniškega prometa in so obveznost investitorjev novih posegov.
(5) Investitor prostorske ureditve v obstoječih ureditvenih območjih naselij, ki so v varovalnem pasu železniških prog, nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred negativnimi vplivi zaradi obratovanja železniške proge, določenih z zakonom, ki ureja varstvo okolja. Upravljavec in investitor v javno železniško infrastrukturo ne bosta zagotavljala dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja in novozgrajene objekte, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja javne železniške infrastrukture. Pri novogradnjah objektov in posegih v obstoječe objekte je treba predvideti ustrezno zaščito pred negativnimi vplivi zaradi obratovanja železniške proge, izvedba vseh ukrepov za zaščito območja in objektov pred negativnimi vplivi železniške proge je obveznost investitorjev novih posegov ali objektov. V vplivno območje infrastrukturnih objektov, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa za takšne vire že presežene ni dovoljeno umeščati stavb z varovanimi prostori.
(6) V nadaljnjih fazah projektiranja je treba ob veljavnih zakonodajnih predpisih za gradnjo v progovnem in varovalnem pragovnem pasu železniške proge upoštevati in vrisati trase SVTK kablov in SVTK naprave. Vse posege v bližini omenjenih tras in naprav je treba projektno obdelati in za posege pridobiti ustrezna pozitivna mnenja pristojnih služb Slovenskih železnic.
(7) Pred izdajo pozitivnega mnenja gradnja v železniškem varovalnem progovnem in progovnem pasu ni dovoljena.
20. člen
(ogrevanje)
(1) Ogrevanje objektov bo lokalno z individualnimi kotlovnicami z različnimi viri energije (UNP, kurilno olje, tekoči plin, sončna energija, toplotne črpalke …).
(2) V primeru izgradnje daljinskega sistema ogrevanja na celotnem ali na delu ureditvenega območja je obvezna priključitev predvidenih objektov na sistem.
Predvideni objekti na območju OPPN se morajo priključiti na vso obstoječo in načrtovano gospodarsko infrastrukturo pod pogoji upravljavcev, razen v primeru samooskrbe ali uporabe obnovljivih virov energije glede na namen in potrebe stavbe. Vetrne elektrarne niso dovoljene. Potrebne priključke določi odgovorni vodja projekta v fazi izdelave dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja. Ogrevanje objektov je preko individualnih kotlovnic z različnimi viri in obnovljivimi viri energije.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA
21. člen
(varovanje kulturne dediščine)
(1) Ureditveno območje OPPN se nahaja znotraj razglašenega območja arheološkega spomenika EŠD 1400 Zastranje – arheološko najdišče Grobelce. Vsi posegi v prostor se izvajajo skladno z rezultati opravljenega intenzivnega arheološkega pregleda in vrednotenje terena s testnimi jarki iz leta 2007.
(2) Pri vseh posegih v zemeljske plasti na ureditvenem območju OPPN stanovanjske soseske Š12S1 Dobrava Šmarje pri Jelšah se upoštevajo smernice Ministrstva za kulturo št. 35012-41/2014/4 z dne 13. 5. 2014, ki med drugim določajo, da se izvedejo predhodne arheološke raziskave – arheološke raziskave ob gradnji, ki morajo biti vključene v terminski plan izvedbe gradbenih del. V primeru odkritja intaktnih arheoloških najdb arheološke raziskave ob gradnji nemudoma preidejo v arheološka izkopavanja.
(1) Ureditveno območje OPPN se nahaja znotraj arheološkega najdišča Zastranje – Arheološko najdišče Grobelce II (EŠD 30898). Vsi posegi v prostor se izvajajo skladno z rezultati opravljenega intenzivnega arheološkega pregleda in vrednotenje terena s testnimi jarki iz leta 2007.
(2) Na območju OPPN je ZVKDS OE Celje v letu 2007 izvedel predhodne arheološke raziskave (Poročilo o intenzivnem arheološkem pregledu in vrednotenju terena s testnimi jarki na območju stanovanjske soseske Š12S1 – Dobrava, v Šmarju pri Jelšah, ZVKDS, OE Celje, št. 02-7607/10-06/07, nc št. 836/07, november 2007) in sicer intenzivni terenski pregled (ITP), klasični topografski pregled ter vrednotenje terena s testnimi jarki (TJ). Namen predhodnih raziskav je bil zamejiti že znano arheološko najdišče rimske vile rustike v območju spomenika Zastranje – Arheološko najdišče Grobelce, EŠD 1400, oziroma ugotoviti koliko se najdišče širi proti jugovzhodu v območje predvidene stanovanjske soseske. S testnimi jarki je bilo ugotovljeno, da se vzhodni rob antične vile prekriva z zahodnim robom predvidene stanovanjske soseske. Drobne arheološke najdbe pa so se sporadično pojavljale po celotnem območju, s tem da so bolj pogoste na zahodnem delu, kjer so bili najdeni tudi ostanki kamnitih struktur (zid, kamnite ruševine z antičnim gradbenim materialom).
(3) Pri vseh posegih v zemeljske plasti na območju arheološkega najdišča Zastranje – Arheološko najdišče Grobelce II (EŠD 30898) se izvedejo predhodne arheološke raziskave – arheološke raziskave ob gradnji. Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika mora investitor pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline mora investitor pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje.
(4) Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvaja konservatorski nadzor nad posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti jo o tem obvestiti.
22. člen
(varovanje pred hrupom)
(1) Območje obravnave sodi v II. stopnjo varstva pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa. To je (obstoječe in predvideno) predvsem stanovanjsko območje.
(2) Pri projektiranju in izvedbi objektov je vsak investitor dolžan upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05), na podlagi katere za obravnavano območje velja II. stopnja varstva pred hrupom, kjer je dopustna mejna vrednost hrupa 60 db podnevi in 50 db ponoči. Mejne ravni hrupa za II. območje so:
+------------------------+-------------------+-----------------+
| | Nočna raven Ln | Dnevna raven Ld |
|mejne ravni (dBA) | 45| 55|
|kritične ravni (dBA) | 53| 63|
23. člen
(varstvo tal)
Posegi v tla se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine naj se uporabljajo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod na sosednja zemljišča ter v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila uredbe. Potrebno je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo nevarne in škodljive snovi, zaradi možnih nezgod na tehnoloških površinah.
24. člen
(varstvo zraka)
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98).
25. člen
(varstvo voda)
(1)Odvajanje odpadnih voda iz območja urejanja mora biti urejeno skladno s pogoji, določenimi v Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 in 108/13) in v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07).
(2) Odvajanje padavinskih voda z območja obravnave je potrebno izvesti skladno z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin oziroma je potrebno zagotoviti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom.
(3) Izvedba priključevanja odvoda fekalnih in meteornih vod na javno kanalizacijsko omrežje je mogoča le pod pogoji upravljavca.
(4) Ureditveno območje je erozijsko in potencialno plazljivo. Pred nadaljnjim načrtovanjem objektov je potrebno upoštevati pridobljena geološka – geomehanska poročila za posamezne objekte in jih dosledno upoštevati med projektiranjem in gradnjo kjer se naj upoštevajo smernice in pogoji temeljenja. Vsa zemeljska dela, ki se bodo izvajala pri gradnji objekta, se morajo izvajati pod stalnim nadzorom geomehanika, ki bo podajal potrebna dodatna navodila za doseganje projektnih zahtev. Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode Celje.
26. člen
(odpadki, zbiranje in odvoz)
(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen z določili občinskega Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 87/97, 48/98) in določili Uredbe o ravnanju z ločenimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01).
(2) Prostor za odpadke se nahaja na funkcionalnih zemljiščih objektov in javnih površinah. Dovoz do njih je omogočen preko cestnega omrežja. Posode za ločeno zbiranje odpadkov je potrebno postaviti na ekološko tehnično brezhiben prostor, ki bo posebej oblikovan, skladno z oblikovanjem objekta (nadstrešnica, lesena ograja).
(3) Gradbene odpadke, ki nastajajo med gradnjo objekta, je potrebno deponirati skladno s Pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 3/03).
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI REŠITVAMI
27. člen
(požarna varnost)
(1) Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za interventna vozila po obstoječem in predvidenem omrežju cest. Izgradnja vodovodnega in hidrantnega omrežja zagotavlja, da preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena. Varen umik je možen na zunanje površine, dovozne in parkirne površine.
(2) Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje bodo zagotovljeni iz vodovoda preko hidrantnega omrežja. Pri načrtovanju hidrantnega omrežja je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91).
(3) Način varovanja pred požarom za objekte in dobrine bo opredeljen v PGD projektu in bo skladen z določili zakona s področja varstva pred požarom in pravilnikom, ki določa požarno varnost v stavbah ter pravilnikom, ki določa zasnovo in študijo požarne varnosti manj zahtevnih in zahtevnih objektov.
(1) Požar:
V neposredni bližini predvidenega OPPN je že zgrajeno hidrantno omrežje, ki se dogradi za predvidene novogradnje. V primeru požara lahko pripeljejo vodo za gašenje lokalni gasilci, ki so do predvidenega posega oddaljeni cca 800 m in imajo omogočen dostop neposredno do objektov.
Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta, kjer so urejene prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti.
(2) Potres:
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05 in 61/17 – GZ) EC8 (SIST EN-1998). Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, junij 2018 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII. stopnjo EMS s pospeškom tal 0,150 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geomehanskega poročila ob izdelavi projektne dokumentacije. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
(3) Zaščitni ukrepi:
Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geomehanskega poročila za posamezni objekt. Ureditveno območje je erozijsko in potencialno plazljivo. Na območju OPPN prav tako ni visoke podtalnice.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
28. člen
(1) Objekti in zunanje ureditve bodo izvedeni v več fazah.
(2) Rekonstrukcijo cest in izvedbo komunalne infrastrukture je treba izvesti sočasno z gradnjo objektov in cest.
IX. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OLN
29. člen
Po končani izgradnji objekta in naprav po tem odloku so dovoljena investicijsko vzdrževalna dela in rekonstrukcije.
X. TOLERANCE
30. člen
(1) Pri realizaciji OLN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem projektom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okolje varstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
(2) Dopustne so tolerance:
– tlorisni gabarit je možno povečati (vendar ne preko določene gradbene linije) ali zmanjšati za 10% tlorisnega gabarita, višinski gabarit je možno povečati ali zmanjšati za 5% višinskega gabarita,
– pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta lokacijskega načrta.
(2) Dopustne tolerance so:
– za lego objekta: načrtovani objekti se lahko gradijo na ureditvenem območju z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da se upoštevajo varovalni pasovi prometne in komunalne infrastrukture, ter ne preseže dopustni faktor zazidanosti.
– za horizontalni gabarit: tlorisna velikost objekta z upoštevanjem 7. člena tega odloka bo natančno definirana z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, zato so možna odstopanja od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah.
– za vertikalni gabarit: višina etaž mora biti prilagojena tehnološkim potrebam objekta in se definira z izdelavo projektne dokumentacije z upoštevanjem 7. člena tega odloka.
– za koto tal kleti, pritličja: objekti se prilagajajo koti zunanje ureditve, kote manipulativnih površin se prilagajajo vozišču ceste. Kota pritličja se določi z izdelavo projektne dokumentacije.
XI. KONČNE DOLOČBE
31. člen
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojni službi Občine Šmarje pri Jelšah, Oddelku za okolje in prostor.
32. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
33. člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 03212-0093/2007
Šmarje pri Jelšah, dne 30. novembra 2007
Župan
Občine Šmarje pri Jelšah
Jožef Čakš l.r.
Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko sosesko Š12S1 – Dobrava – Spremembe in dopolnitve občinskega lokacijskega načrta za stanovanjsko sosesko Š12S1 – Dobrava (Uradni list Republike Slovenije, št. 60/2014) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
Vsa ostala določila Odloka o Občinskem lokacijskem načrtu za stanovanjsko sosesko Š12S1 – Dobrava (Uradni list RS, št. 113/07 z dne 11. 12. 2007) ostanejo v veljavi.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko sosesko Š12S1 – Dobrava – Spremembe in dopolnitve občinskega lokacijskega načrta za stanovanjsko sosesko Š12S1 – Dobrava (Uradni list Republike Slovenije, št. 34/2023) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: