Na podlagi 3. odstavka 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in 8/96), 35. in 37. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/95), 20. člena Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01) ter 7. in 16. člena Statuta Občine Radlje ob Dravi (MUV, št. 23/99, 20/00 in 18/02), 6. in 15. člena Statuta Občine Muta (MUV, št. 16/99, 18/00 in 24/02), 15. člena Statuta Občine Vuzenica (MUV, št. 5/99, 10/01 in 3/03), 16. člena Statuta Občine Podvelka (MUV, št. 13/99, 20/00 in 16/02) 16. člena Statuta Občine Ribnica na Pohorju (Ur. list RS, št. 44/99, 100/00, 47/02 in 94/02), so občinski sveti Občine Radlje ob Dravi na svoji 8. seji, dne 15. septembra 2003, Občine Muta na svoji 4. seji, dne 12. maja 2003, Občine Vuzenica na svoji 8. seji, dne 19. junija 2003, Občine Podvelka na svoji 1. seji, dne 20. decembra 2003, Občine Ribnica na Pohorju, na svoji 6. seji, dne 19. junija 2003, sprejeli
O D L O K
o ustanovitvi Knjižnice Radlje ob Dravi
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom:
• Občina Radlje ob Dravi,
• Občina Muta,
• Občina Vuzenica,
• Občina Podvelka in
• Občina Ribnica na Pohorju
(v nadaljnjem besedilu: ustanoviteljice) ustanavljajo za opravljanje knjižnične dejavnosti kot javne službe Knjižnico Radlje ob Dravi (v nadaljevanju besedila: knjižnica).
Dejavnost knjižnice, določena s tem odlokom, šteje kot javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu.
2. člen
S tem odlokom se določa:
• imena in sedeži ustanoviteljic,
• status knjižnice,
• dejavnost knjižnice,
• območje zagotavljanja knjižnične dejavnosti,
• organi knjižnice,
• vire, način in pogoje pridobivanja sredstev za delo knjižnice,
• način razporejanja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo knjižnice,
• pravice, obveznosti in odgovornosti ustanoviteljic za obveznosti knjižnice,
• medsebojne pravice in obveznosti ustanoviteljic in knjižnice.
II. IME IN SEDEŽ USTANOVITELJIC TER USTANOVITELJSKI DELEŽ USTANOVITELJIC
3. člen
Imena in sedeži ustanoviteljic so:
• Občina Radlje ob Dravi, Mariborska cesta 7, 2360 Radlje ob Dravi,
• Občina Muta, Glavni trg 17, 2366 Muta,
• Občina Vuzenica, Mladinska ulica 1, 2367 Vuzenica,
• Občina Podvelka, Podvelka 20, 2363 Podvelka in
• Občina Ribnica na Pohorju, Ribnica na Pohorju 1, 2364 Ribnica na Pohorju.
V sredstvih, s katerimi upravlja knjižnica, oziroma, ki so knjižnici dana v upravljanje, so soustanoviteljice kot lastnice udeležene z naslednjimi nerazdelnimi deleži:
• Občina Radlje ob Dravi s 37,06 % deležem,
• Občina Muta, z 20,80 % deležem,
• Občina Vuzenica z 18,21 % deležem,
• Občina Podvelka s 16,38 % deležem in
• Občina Ribnica na Pohorju s 7,55 % deležem.
III. STATUSNE DOLOČBE
1. Ime, sedež in pravni status knjižnice
4. člen
Ime knjižnice je: Knjižnica Radlje ob Dravi.
Sedež knjižnice je: Koroška cesta 61/a.
Skrajšano ime knjižnice je: Knjižnica Radlje.
Knjižnica ima v sestavi naslednje organizacijske enote:
• Knjižnico Muta s sedežem Glavni trg 17,
• Knjižnico Vuzenica s sedežem v Osnovni šoli Vuzenica, Mladinska ulica 3,
• Knjižnico Podvelka s sedežem v Podvelki 20 in
• Knjižnico Ribnica na Pohorju s sedežem v Ribnici na Pohorju 28.
Knjižnica je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu, na registrskem vložku štev. 1/8980-00.
Knjižnica se vpiše v razvid knjižnic, ki ga vodi nacionalna knjižnica.
5. člen
Knjižnica lahko spremeni ime in sedež po predhodnem soglasju vseh ustanoviteljic.
V pravnem prometu mora knjižnica uporabljati ime iz predhodnega člena.
6. člen
Knjižnica je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostjo v pravnem prometu, kot to določa zakon in ta odlok.
Knjižnica je pravna oseba s polno odgovornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi s katerimi razpolaga.
7. člen
Organizacijske enote nimajo pooblastil v pravnem prometu. Zanje opravlja pravne posle knjižnica, zastopa ter predstavlja pa jih direktor Knjižnice Radlje ob Dravi.
2. Zastopanje in predstavljanje knjižnice
8. člen
Knjižnico zastopa in predstavlja direktor knjižnice. Direktor knjižnice zastopa in predstavlja knjižnico brez omejitev.
Med začasno odsotnostjo nadomešča direktorja delavec knjižnice, ki ga direktor za nadomeščanje predhodno pisno pooblasti. Pooblaščeni delavec lahko v času nadomeščanja direktorja knjižnice opravlja naloge direktorja knjižnice v skladu s pisnim pooblastilom.
Direktor lahko za zastopanje ali predstavljanje v posameznih zadevah pooblasti druge osebe.
9. člen
Za knjižnico podpisujejo direktor in delavci, ki so pooblaščeni za zastopanje, vsak v mejah pooblastil in poslov, ki jih opravlja.
V odnosih z banko oz. organizacijo za plačilni promet podpisujejo knjižnico direktor, računovodja in podpisniki z deponiranimi podpisi pri banki oz. organizaciji za plačilni promet, ki jih določi in pooblasti direktor.
Direktor s pooblastilom določi delavce knjižnice, ki so pooblaščeni, da podpisujejo za knjižnico v odnosih, ki niso navedeni v tem členu.
3. Pečat knjižnice
10. člen
Knjižnica ima pečat okrogle oblike s premerom 30 mm in pečat s premerom 20 mm.
V sredini pečata je logotip stilizirane sove, na zunanjem obodu pa sta izpisana ime in sedež knjižnice.
Pečat s premerom 30 mm uporablja knjižnica v pravnem prometu za potrjevanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja ali izdaja organom, organizacijam, pravnim in fizičnim osebam.
Pečat s premerom 20 mm uporablja knjižnica predvsem za potrjevanje finančne in knjigovodske dokumentacije.
11. člen
Število posameznih pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničenja ter delavce, ki so zanje odgovorni, določi direktor.
IV. DEJAVNOST KNJIŽNICE
12. člen
Knjižnica opravlja kot javno službo dejavnost knjižnic v standardni klasifikaciji dejavnosti vodeni pod šifro O/92.511, v okvir katere sodi:
• zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva;
• zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij;
• izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov;
• posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev;
• sodelovanje v medknjižnični izposoji in posredovanje informacij;
• pridobivanje in izobraževanje uporabnikov;
• informacijsko opismenjevanje;
• varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik;
• prevzemanje zapisov iz skupne baze podatkov (HOST);
• zbiranje, selekcioniranje in obdelava domoznanskega gradiva;
• fotokopiranje, razmnoževanje in vezava različnega gradiva, prirejanje razstav;
• založniška dejavnost;
• drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo.
V okviru javne službe knjižnica tudi:
• sodeluje v vseživljenjskem izobraževanju;
• organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture;
• organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami;
• organizira kulturne prireditve, ki so povezane s knjižnično in drugo dejavnostjo.
13. člen
V okviru svoje dejavnosti knjižnica opravlja naslednje gospodarske dejavnosti:
• izposoja izdelkov široke porabe; šifra K/71.403;
• dejavnost podatkovnih baz; šifra K/72.40;
• izposojanje videotrakov; šifra K/71.402;
• računovodske, knjigovodske dejavnosti; šifra K/74.12;
• drugo izobraževanje; šifra M/80.422.
V. OBMOČJE ZAGOTAVLJANJA KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI
14. člen
Knjižnica zagotavlja knjižnično dejavnost za potrebe občanov občin ustanoviteljic.
15. člen
V organizacijskih enotah zagotavlja knjižnica knjižnično dejavnost za občane in sicer:
• v Knjižnici Muta s sedežem Glavni trg 17, za potrebe občanov Občine Muta,
• v Knjižnici Vuzenica s sedežem na Mladinski ulici 3, za potrebe občanov Občine Vuzenica,
• v Knjižnici Podvelka s sedežem v Podvelki 20, za potrebe občanov Občine Podvelka,
• v Knjižnici Ribnica na Pohorju s sedežem v Ribnici na Pohorju 28, za potrebe občanov Občine Ribnica na Pohorju.
V manjših naseljih in zaselkih organizira knjižnica postajališče potujoče knjižnice, v dogovoru z lokalno skupnostjo, na katerem območju je.
V zaokroženih naseljih in zaselkih lahko občine za zagotavljanje knjižnične dejavnosti ustanovijo tudi izposojališča, ki jih občine financirajo same.
VI. ORGANI KNJIŽNICE
16. člen
Knjižnico upravljajo in vodijo posle knjižnice v mejah pooblastil in nalog, ki jih v skladu z zakonom določa ta odlok oz. statut knjižnice:
• svet knjižnice,
• direktor.
Knjižnica lahko ima tudi druge organe, ki jih določa zakon ali statut knjižnice.
17. člen
Knjižnica lahko ima strokovne organe, katerih sestava in naloge se določijo s statutom.
1. Svet knjižnice
18. člen
Knjižnica ima svet, ki je organ upravljanja knjižnice.
Mandat članov sveta traja 5 let. Za člana sveta je lahko ista oseba izvoljena največkrat dvakrat zapored.
Svet knjižnice sestavljajo predstavniki delavcev knjižnice, predstavniki uporabnikov oz. zainteresirane javnosti in predstavniki ustanoviteljic.
Svet knjižnice sestavljajo:
• trije predstavniki delavcev knjižnice,
• trije predstavniki uporabnikov oz. zainteresirane javnosti,
• trije predstavniki ustanoviteljic.
19. člen
Predstavnike delavcev v svetu knjižnice volijo delavci knjižnice na neposrednih tajnih volitvah po postopku in na način, ki se v skladu z zakonom določi s statutom knjižnice.
Predstavnike uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti imenujejo v svet knjižnice ustanoviteljice in sicer:
• enega uporabnika Občina Radlje ob Dravi,
• enega uporabnika Občina Muta in Občina Vuzenica skupaj,
• enega uporabnika Občina Podvelka in Občina Ribnica na Pohorju skupaj, pri čemer se imenuje za vsak mandat izmenjaje občan prve in občan druge občine, če se občine ob vsakokratnem imenovanju ne odločijo drugače.
Predstavnike ustanoviteljic imenujejo ustanoviteljice in sicer:
• enega predstavnika Občina Radlje ob Dravi,
• enega predstavnika Občina Muta in Občina Vuzenica skupaj,
• enega predstavnika Občina Podvelka in Občina Ribnica na Pohorju skupaj, pri čemer se imenuje za vsak mandat izmenjaje občan prve in občan druge občine, če se občine ob vsakokratnem imenovanju ne odločijo drugače in sicer tako, da občina, ki imenuje svojega občana kot predstavnika uporabnikov, za isti mandat ne more imenovati svojega občana kot predstavnika ustanoviteljice.
20. člen
Svet knjižnice ima poleg nalog, ki jih določa zakon še naslednje naloge:
• sprejema statut knjižnice in druge splošne akte,
• sprejema triletni razvojni načrt na podlagi normativov in načrtovanje in razvoj splošnih knjižnic,
• sprejema letne programe dela in finančne načrte knjižnice,
• sprejema obdobne računovodske izkaze,
• opravlja nadzor nad upravljanjem in poslovanjem knjižnice,
• imenuje direktorja knjižnice,
• razpisuje volitve sveta ter voli oziroma imenuje v skladu z določbami statuta druge organe knjižnice,
• sprejema program razreševanja presežnih delavcev knjižnice,
• odloča o najemanju dolgoročnih kreditov v skladu s pridobljenim predhodnim soglasjem, navedenim v 4. alinei 38. člena tega odloka,
• opravlja druge naloge, ki jih določa statut in drugi splošni akti knjižnice,
• obravnava vprašanja s področja strokovnega dela knjižnice in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje strokovnih problemov.
• obravnava vprašanja s področja strokovnega dela knjižnice in daje direktorju in svetu knjižnice mnenja, predloge in pobude za reševanje strokovnih problemov.
2. Direktor
21. člen
Knjižnica ima direktorja, ki ga imenuje in razrešuje svet knjižnice. Direktorja imenuje na podlagi javnega razpisa.
Direktor je poslovni in strokovni vodja knjižnice.
Svet knjižnice si mora pred imenovanjem ali razrešitvijo direktorja pridobiti soglasje občin ustanoviteljic, ter mnenje strokovnih delavcev knjižnice.
Za podano soglasje ustanoviteljic k predlaganemu kandidatu oz. kandidatki za direktorja se šteje, če so pozitivno soglasje k predlaganemu kandidatu oz. kandidatki za direktorja podale ustanoviteljice, ki imajo v lasti več kot polovico soustanoviteljskega deleža v sredstvih knjižnice.
Strokovni delavci knjižnice o mnenju k predlaganemu kandidatu oz. kandidatki za direktorja glasujejo tajno.
Svet knjižnice si mora pridobiti soglasje in mnenje k imenovanju direktorja le za tistega kandidata oz. kandidatko za direktorja, ki izpolnjuje pogoje za imenovanje direktorja in ki ga sam predlaga za imenovanje.
Če občine ustanoviteljice in strokovni delavci ne podajo soglasja oz. mnenja v roku 60 dni od dneva prejema zaprosila zanj, se šteje, da so soglasja bila podana oz. da je bilo mnenje pozitivno.
Svet imenuje direktorja knjižnice za dobo 5 let. Ista oseba je lahko po izteku dobe imenovanja ponovno imenovana za direktorja.
Način in postopek imenovanja ter razrešitve direktorja se podrobneje uredi s statutom knjižnice.
22. člen
Za direktorja knjižnice je lahko imenovan kdor izpolnjuje splošne pogoje po zakonu in:
• ima končano univerzitetno izobrazbo družboslovne smeri,
• ma opravljen strokovni izpit za bibliotekarja oz. ga mora opraviti najkasneje v roku dveh let,
• ima najmanj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih delih v javnih zavodih za negospodarsko dejavnost,
• ima organizacijske sposobnosti,
• pasivno znanje tujega jezika,
• obvlada osnove računalništva,
• izdela program nadaljnjega razvoja knjižnice in njenih enot,
• načine in oblike, po katerih se bodo ugotavljale sposobnosti in merila znanja iz 4., 5. in 6. alinee določa statut knjižnice.
23. člen
Vršilca dolžnosti direktorja imenuje svet knjižnice, če direktorju predčasno preneha mandat, oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan.
Vršilca dolžnosti direktorja lahko svet knjižnice imenuje izmed strokovnih delavcev knjižnice ali izmed prijavljenih kandidatov.
Vršilca dolžnosti direktorja imenuje svet knjižnice do imenovanja direktorja, vendar največ za eno leto.
VII. VIRI, NAČIN IN POGOJI ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV ZA DELO KNJIŽNICE
24. člen
Sredstva za izvajanje javne službe knjižnice zagotavljajo ustanoviteljice na podlagi programa dela in finančnega načrta knjižnice, ki se pripravi skladno s pogoji Zakona o knjižničarstvu oz. podzakonskega predpisa, ki ga sprejme minister, pristojen za kulturo in h kateremu so dale soglasja ustanoviteljice.
Sredstva za izvajanje dejavnosti javne službe knjižnice morajo najmanj pokrivati stroške za plače, za materialne stroške za delo, za nakup knjižničnega gradiva ter za nakup in vzdrževanje prostorov in opreme.
Knjižnica lahko pridobiva sredstva za posamezne projekte tudi na podlagi javnih razpisov.
Knjižnica pridobiva sredstva za svoje delo iz proračuna ustanoviteljic, iz proračuna države in za nadstandardni del storitev.
Knjižnica lahko za opravljanje javne službe pridobiva tudi donatorska sredstva.
Knjižnica lahko pridobiva tudi sredstva iz opravljanja gospodarskih oziroma tržnih dejavnosti.
25. člen
Knjižnica pridobiva iz proračuna ustanoviteljic in nad standardnega programa na podlagi programa dela in finančnega načrta sredstva za:
• skupne stroške knjižnice,
• financiranje nakupa knjižničnega gradiva.
Ustanoviteljice zagotavljajo sredstva iz prvega odstavka tega člena tekoče po dvanajstinah.
Ustanoviteljice zagotavljajo sredstva iz prvega odstavka tega člena v višini, ki je premosorazmerna številu prebivalcev posamezne občine soustanoviteljice.
Stroške poslovanja knjižnice, ki nastanejo neposredno na območju posamezne občine ustanoviteljice, krije vsaka občina sama.
Skupni stroški knjižnice iz prve alinee prvega odstavka tega člena obsegajo predvsem materialne stroške in stroške dela, povezane z izborom, nabavo in obdelavo knjižničnega gradiva, z uporabo referenčne zbirke in bibliobusa ter z delovanjem skupnih služb.
26. člen
Knjižnica lahko pridobiva iz proračuna države za usklajen razvoj knjižnične dejavnosti sredstva za:
• posebne naloge osrednjih območnih knjižnic na podlagi pogodbe med ministrstvom za kulturo in knjižnico,
• knjižnično nadomestilo,
• za delni letni nakup knjižničnega gradiva in računalniške opreme.
Sredstva iz zadnje alinee prvega odstavka tega člena se izplačajo pod pogojem, da ustanoviteljice redno zagotavljajo sredstva iz predhodnega člena tega odloka.
27. člen
Knjižnica lahko za izboljšanje materialne osnove dela, za nabavo specifične ali nad standardne opreme ali za izvedbo nad standardnega programa oz. za organizacijsko izvajanje izrednih aktivnosti, zbira sredstva od donatorjev neposredno ali preko donatorskega sklada ustanovitelja na ravni občine.
28. člen
Knjižnica lahko pridobiva sredstva na trgu z opravljanjem gospodarskih dejavnosti, s katerimi dopolnjuje ali izboljšuje kvaliteto storitev javne službe.
Opravljanje gospodarske dejavnosti knjižnice ne sme škodovati kvaliteti izvajanja javne službe.
Sredstva pridobljena z izvajanjem gospodarske dejavnosti lahko knjižnica nameni za opravljanje knjižnične javne službe.
VII. RAZPOLAGANJE S PRESEŽKOM PRIHODKOV NAD ODHODKI IN NAČRT KRITJA PRIMANJKLJAJA
29. člen
Knjižnica samostojno gospodari s prihodki, ki jih ustvari z opravljanjem svoje dejavnosti.
Knjižnica v svojem knjigovodstvu, v skladu z zakonom, ločeno izkazuje prihodke in odhodke po posameznih ustanoviteljicah ter ločeno za gospodarske dejavnosti.
Presežek prihodkov nad odhodki knjižnica nameni za razvoj opravljanja dejavnosti. Presežek prihodka nad odhodki knjižnica nameni za investicije v opremo ali za obnovo in vzdrževanje nad standardne opreme ter za nakup knjižničnega gradiva.
Del presežka prihodkov nad odhodki, ki ga knjižnica ustvari z opravljanjem gospodarske dejavnosti na trgu, lahko knjižnica uporabi s soglasjem ustanoviteljic tudi za povečanje dela mase plač za nagrajevanje delovne uspešnosti delavcev knjižnice.
30. člen
Če odhodki presegajo prihodke knjižnice in je izkazan primanjkljaj sredstev v poslovanju knjižnice, krijejo primanjkljaj ustanoviteljice, vsaka v sorazmernem deležu svojega ustanoviteljskega deleža le, če knjižnica z analizo stanja dokaže, ustanoviteljice pa dokazano sprejmejo, da je do njega prišlo zaradi motenj v poslovanju, ki so posledica disparitete med kalkulativnimi elementi cen storitev in realiziranimi cenami, pri čemer mora knjižnica dokazati, da ima sistemizirano in zasedeno število delovnih mest v skladu z normativi in standardi in v skladu s predpisi in dogovorjenim z ustanoviteljicami (nadstandardi), ter da je realizirana masa sredstev za osebne dohodke enaka ali nižja od zneska vkalkuliranih plač za obdobje.
31. člen
Primanjkljaj sredstev, ugotovljen iz naslova preveč izplačanih plač, krije knjižnica iz prihodkov bodočega obdobja z znižanjem realiziranih plač.
32. člen
Če knjižnica v predhodnem ali predhodnih obračunskih obdobjih (medletnih ali letnih) izkaže presežke prihodkov nad odhodki in te presežke nameni za stimulacijo k plačam, kasneje pa se izkaže primanjkljaj, krije ne glede na razlog primanjkljaja le-tega sama v breme sredstev za plače, razen če dokaže, da ustanoviteljice niso izpolnile svojih obveznosti v celoti.
33. člen
Realizacija prihodkov knjižnice iz dejavnosti, ki niso javna služba (tržni prihodki) je prihodek knjižnice, s katerim v okviru določb tega odloka knjižnica samostojno razpolaga, če v celoti in realno pokrije stroške oz. odhodke take dejavnosti.
Prihodke iz 1. odstavka tega člena knjižnica ne more razporejati na investicije ali za druge namene, iz naslova katerih bi nastale višje obveznosti ustanoviteljic, če k temu ne dajo soglasja ustanoviteljice.
IX. ODGOVORNOSTI USTANOVITELJIC ZA OBVEZNOSTI KNJIŽNICE
34. člen
Ustanoviteljice knjižnice odgovarjajo za obveznosti knjižnice, ki jih knjižnica prevzame ali se nanje obveže le iz pravnih poslov v okviru dejavnosti knjižnice, določene s tem odlokom.
Če knjižnica prevzame obveznosti na podlagi izrecnega pisnega dogovora med posamezno ustanoviteljico in knjižnico, odgovarja za prevzete obveznosti knjižnice samo ustanoviteljica, ki je sklenila s knjižnico pisni dogovor.
35. člen
Za obveznosti knjižnice iz prvega odstavka predhodnega člena odgovarjajo ustanoviteljice neomejeno subsidiarno.
Za obveznosti iz drugega odstavka tega člena odgovarja ustanoviteljica neomejeno solidarno.
X. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJIC IN KNJIŽNICE
36. člen
Knjižnica je dolžna ustanoviteljicam nuditi ter dvakrat letno-pollletno pošiljati podatke o poslovanju knjižnice, o poslovnih rezultatih knjižnice, ter druge podatke, ki so neobhodni za izvrševanje funkcij ustanovitelja.
Knjižnica mora nemudoma in popolno obvestiti vse ustanoviteljice v primeru, da posamezna ustanoviteljica ne izpolnjuje svojih obveznosti ali jih ne izpolnjuje pravočasno ali redno.
37. člen
Ustanoviteljice so dolžne knjižnici zagotavljati sredstva za njeno delo v okviru dogovorjenega programa in finančnega načrta po dinamiki, ki jo s knjižnico dogovorijo, ter po vrsti sredstev, ki jih za delo knjižnice zagotavljajo ustanoviteljice.
Ustanoviteljice so dolžne knjižnici nuditi tudi druge vrste pomoči, ki nimajo materialnega značaja.
V primeru, da posamezna ustanoviteljica ne izpolnjuje svojih obveznosti do knjižnice po tem odloku, mora knjižnica o tem obvestiti ostale ustanoviteljice. Če po obvestilu ostalih ustanoviteljic knjižnica zaradi neizpolnjevanja obveznosti ustanoviteljice ne more normalno zagotavljati knjižnične dejavnosti kot javne službe, lahko knjižnica obvesti o neizpolnjevanju obveznosti ministrstvo, pristojno za kulturo.
38. člen
Knjižnica mora od ustanovitelja:
• pridobiti soglasje k statutarnim spremembam,
• pridobiti soglasje k spremembi ali razširitvi dejavnosti,
• pridobiti soglasje pred imenovanjem direktorja knjižnice,
• pridobiti soglasja za najem kratkoročnega in dolgoročnega kredita.
XI. SPLOŠNI AKTI KNJIŽNICE
39. člen
Knjižnica v zadevah, ki jih ne ureja ta odlok ter v drugih zadevah, ki jih je potrebno regulirati z interno regulativo, uredi svojo notranjo organizacijo in delo s statutom.
Statut sprejme svet knjižnice.
Knjižnica mora svoje poslovanje urejati, če tako določa zakon ali podzakonski predpis, s svojimi splošnimi akti.
Statut in splošni akti iz drugega odstavka tega člena ne smejo biti v neskladju s tem odlokom.
Splošne akte knjižnice sprejema svet knjižnice ali direktor.
Razmejitev pristojnosti pri sprejemanju splošnih aktov se določi s statutom knjižnice.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40. člen
Knjižnica mora svoj statut in organizacijo uskladiti z določbami tega odloka v roku treh mesecev.
41. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Radlje ob Dravi (MUV, številka 28/98) in Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Radlje ob Dravi (MUV, številka 14/2000).
42. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku Maribor.
Župan Občine Radlje ob Dravi Alan Bukovnik, s. r.
Župan Občine Muta Boris Kralj, s. r.
Župan Občine Vuzenica Miran Kus, s. r.
Župan Občine Podvelka Anton Kovše, s. r.
Županja Občine Ribnica na Pohorju Marija Sgerm, s. r.
Številka: 08206-3/01-09 Datum: 15. september 2003
Popravek
V Odloku o ustanovitvi Knjižnice Radlje ob Dravi, objavljenem v Medobčinskem uradnem vestniku, št. 21, z dne 10. oktobra 2003 se v uvodnem delu popravi letnica datum sprejetja odloka v Občini Podvelka in sicer 20. december 2002.