Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09), Sklepa o začetku postopka priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko naselje Zgornje polje v občini Miklavž na Dravskem polju (MUV št. 18//09) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS – UPB2, Uradni list RS, št. 94/07 s spremembami in dopolnitvami 27/08, 79/09, 51/10) ter 15. člena Statuta občine Miklavž na Dravskem polju (UPB, MUV št. 14/03, 33/10) je Občinski svet občine Miklavž na Dravskem polju na svoji 7. redni seji dne 21. aprila 2011 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
za stanovanjsko naselje Zgornje polje
v občini Miklavž na Dravskem polju
I. Splošne določbe
1. člen
(splošno)
S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko naselje »Zgornje polje« v občini Miklavž na Dravskem polju«, v nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod št. naloge 9003.
2. člen
(vsebina odloka)
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje »Zgornje polje« v občini Miklavž na Dravskem polju, v nadaljevanju odlok, določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi grafični del in priloge.
II. UREDITVENO OBMOČJE OPPN
3. člen
(ureditveno območje OPPN)
Ureditveno območje OPPN se nahaja na severnem delu Miklavža na Dravskem polju vzhodno od ulice Na Dobravi in sega do obstoječe pozidave.
Velikost ureditvenega območja OPPN je ca. 4 ha in obsega naslednje parcele:
246/1, 246/2, 251, 252, 250/1, 250/2, 249, 248, 253, 254, 255, 256, 259, 260, 261, 262, 263/1, 263/2, 264, 265, 268, 269, 278, 281, 282/1, 282/2, 283, 284, 285/1, 285/2, 285/3, 2047-del in 2048-del, vse k.o. Miklavž na Dravskem polju.
4. člen
(funkcija ureditvenega območja OPP N)
Namenska raba prostora: Osnovna namenska raba: stavbno zemljišče v ureditvenem območju za poselitev – ureditveno območje naselja.
Podrobnejša namenska raba: stanovanjske površine z dopolnilnimi dejavnostmi (dejavnosti družbene infrastrukture, ki služijo lokalnim prebivalcem)
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE
V PROSTOR
5. člen
(koncept zazidave)
Načrtuje se izgradnja stanovanjskega naselja s pretežno individualnimi enostanovanjskimi objekti in vso pripadajočo gospodarsko infrastrukturo. Ob novi prometni mreži se načrtuje skupno 59 enostanovanjskih stavb. V južnem delu se predvidi otroški vrtec.
Predvidena je tudi ureditev pešpoti na vzhodnem robu ureditvenega območja OPPN. Omogoči se legalizacija obstoječih objektov. Za potrebe novogradenj se odstranijo objekti na parcelah št. 253-del in 255, vse k.o. Miklavž na Dravskem polju.
6. člen
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje
novogradenj)
Fasade proti dostopnim cestam morajo biti oblikovane kot ulične fasade. Uporabljajo naj se sodobni materiali, fasada mora biti izdelana skladno z okoljevarstvenimi zahtevami in se mora vključiti v okolje.
Prepovedani so nesprejemljivi dodatki na pročeljih (večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli) in strehah objektov (strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni in slemeni).
Zunanje dele klimatskih naprav je možno namestiti na fasado, ki ni izpostavljena (tista, ki ni vidna s cestne smeri), pri čemer s svojim obratovanjem ne smejo vplivati na kakovost bivalnega in delovnega okolja.
Odmiki: vsaj 4m odmik od sosednje gradbene parcele, razen če je s tem odlokom določeno drugače. Odmik od ceste je min. 4m.
ENOSTANOVANJSKE STAVBE:
- Lega: razvidna iz grafične priloge
- Dopustna gradbena površina:
- prostostoječe stavbe: max. 120 m2
- dvojčki: max. 90 m2
- Faktor izrabe zemljišča (FIZ):
- prostostoječe stavbe: max. 0,4
- dvojčki: max. 0,6
- Velikost parcele:
- prostostoječe stavbe: min. 350m
- dvojčki: min. 250m
- Etažnost: (K+)P+M
- Kota pritličja pri vhodu (nulta kota): v višini pločnika ali največ 20 cm nad njim.
- Streha: dvokapne (naklon od 30 do 40%), sleme vzporedno z dostopno cesto, kritina bo temne ali opečne barve, možni so tudi določeni manjši ravni deli strehe, itd… ki so kriti z pločevino ali drugim ustreznim materialom.
- Oblikovanje: enoten obuličen videz stavb v nizu (oblika in naklon strehe, smer in višina slemena,…)
- Glavni vhod: s strani novih dovoznih cest
VRTEC:
- Etažnost: P
- Streha: ravna ali blaga enokapnica (naklon od 5 do 15%)
- Vhod: glavni vhod s Ceste 1, dostava s Ceste B
GARAŽE / NADSTREŠNICE:
- Streha: ravna ali blaga enokapnica (naklon ca. 5 %), krita s pločevino, steklom, plastiko ali drugim ustreznim materialom
- med parkirnima prostoroma je možna pregrada
- Tlorisni gabarit: naj omogoča postavitev dveh osebnih vozil
7. člen
(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih)
Znotraj območja obdelave, ki je predmet OPPN, se nahajajo obstoječi zidani objekti. Vrste dopustnih gradenj in posegov na obstoječih objektih in izvedenih objektih, ki bodo zgrajeni na osnovi tega OPPN, so:
- spreminjanje namembnosti, kot dopolnitev pretežne namembnosti,
pod pogojem, da nova namembnost ne presega z zakonom določenih ravni vplivov na okolje in da funkcionalno zemljišče ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti (poslovne in osebne storitvene dejavnosti),
- rekonstrukcija objektov in naprav brez večjih kapacitetnih, gabaritnih, oblikovnih sprememb in sprememb namembnosti ter dozidave in nadzidave skladno s 6. in 26. členom odloka, razen odmikov objektov od parcelne meje, ki mora biti 4,0 m. Ta je lahko tudi manjši s soglasjem soseda, in če so zagotovljeni pogoji glede osončenja,
- odstranitev obstoječih objektov in delne rušitve stavb zaradi čiščenja stavbnega fonda nefunkcionalnih oziroma neestetskih sestavin s ciljem ekološke sanacije,
- tekoča vzdrževalna dela na objektih in napravah,
- rušenje objektov in naprav in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,
- novogradnje v primeru rušitve obstoječih objektov, pri čemer so pogoji za novogradnje takšni, kot so opredeljeni v 6. in 26. členu odloka, novi objekti morajo biti s prednjo (ulično) fasado poravnani s sosednjimi objekti,
- nelegalni obstoječi objekti se legalizirajo.
8. člen
(gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov)
V ureditvenem območju je, v skladu s predpisi, ki urejajo področje gradnje enostavnih objektov, dovoljena postavitev naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov:
- pomožni objekti za lastne potrebe,
- ograje,
- škarpe in podporni zidovi,
- pomožni infrastrukturni objekti:
- spominska obeležja,
- urbana oprema
Objekti ne smejo biti postavljeni v območju križišč, če bi onemogočali
preglednost v križiščih.
Nadstreški so lahko locirani z robom strehe 1m od roba pločnika.
Nosilni stebri so lahko odmaknjeni najmanj 2m od pločnika.
Nadstreški ne smejo imeti zaprtih stranic v linijah pravokotnih na pločnik.
Ostale pomožne objekte za lastne potrebe je dopustno postavljati izven varovalnega pasu ceste (4m) in 1m od parcelne meje.
Ograje so lahko visoke 2,2m, v območju križišč največ 1,2m. Medsosedske ograje ali sajene žive meje pri vhodih v dvojčke morajo biti odmaknjene od roba pločnika 2,2m. V nadaljnjih 1,4m so lahko višine do 1,2m in pri samih vhodih se lahko dvignejo do višine 2,2m. Medsosedska ograja in škarpa ali oporni zid se lahko gradijo na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejujejo, o tem pisno sporazumejo, drugače je lahko postavljena največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi.
Objekt razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente.
Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin. Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom.
Postavitev spominskih obeležij in urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanje prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
9. člen
(pogoji za urejanje odprtih površin)
Uredijo se tlakovano ali asfaltirano dvorišče, vključno z urejenim dodatnim parkirnim mestom, nadstrešnico, odvzemnim mestom za smeti, teraso ipd.
Zelene površine funkcionalno in oblikovno dopolnjujejo zgoraj omenjene površine in prostore. Sestavljajo jih drevesa, grmovnice in tratne površine.
Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir.
IV. ZASNOVE PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV
GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV
NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO
IN GRAJENO JAVNO DOBRO
10. člen
(skupne določbe)
Za načrtovano prometno, energetsko in komunalno infra strukturo ter infrastrukturo omrežja zvez je treba naročiti projektno dokumentacijo. Projektiranje in gradnja te infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, v kolikor niso v nasprotju s tem odlokom ter skladno z zakonodajo, ki ureja področje sanitarnega, higienskega in požarnega varstva. Upoštevati je treba predpisane minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo; minimalni horizontalni odmik je 0.5 m in minimalni vertikalni odmik je 3.0 m. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod ustrezno zaščititi.
Zasnova prometnega omrežja je razvidna v grafičnem delu karta 5/1 »Zasnova projektnih rešitev prometne infrastrukture«.
Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav ter omrežja zvez je razviden v kartografskem delu karta 5/2 »Zasnova komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez«.
Zasnova projektnih rešitev prometne infrastrukture
11. člen
Obravnavano območje bo prometno navezano na kategorizirane občinske ceste in preko njih na državno cestno omrežje.
Osnovno prometno navezavo območja obdelave zagotavlja cesta 1. Na njo so prometno podrejeno navezane dostopne ceste do predvidenih stanovanjskih objektov.
Cesta 1 predstavlja nadaljevanje oziroma navezavo na prometno urejanje v območjih južno in zahodno od obravnavanega.
12. člen
(notranje cestno omrežje)
Predvideno notranje cestno omrežje sestavljajo občinske ceste, ki še nimajo imen in so poimenovane z delovnimi imeni.
Na cesto 1 bosta prometno podrejeno priključeni cesta A in cesta B, preko ceste B pa posredno tudi cesti C in D. Cesta 1 bo dvosmerna dvopasovna s širino vozišča 5,5m in obojestranskim pločnikom širine 1,5m. Na njej je predviden v bližini vrtca dvignjen prehod za pešce, arhitektonsko gradbeni ukrep umirjanja prometa.
Dostopne ceste so namenjene dovozu stanovalcev ter intervencijskih in dostavnih vozil do predvidenih stanovanjskih objektov. Zasnovane so kot skupne prometne površine za motorni in nemotorni promet in so široke 5,0m. Cesti A in B bosta enosmerni in je smer vožnje razvidna iz grafičnih prilog, cesti C in D pa sta dvosmerna slepa dostopa do objektov in morata biti pri uvozu označena z ustrezno prometno signalizacijo. Cesta C se zaključi z obračališčem, na cesti D pa vozila obračajo v območju križišč skupnih prometnih površin. Hitrost na skupnih prometnih površinah mora biti omejena. Varnost pešcev in kolesarjev na skupnih prometnih površinah je možno povečati z uporabo različne obrabne površine cestne konstrukcije, priključevanjem preko spuščenega robnika in drugačno obrabno plastjo (tlak ali obarvan asfalt) v območju priključka.
V območju priključkov je treba zagotoviti preglednost, ki jo je treba določiti s preglednimi trikotniki, ki upoštevajo predvideno hitrost na prednostni cesti.
13. člen
(mirujoči promet)
Parkiranje osebnih vozil je predvideno na lastnih parcelah.
Parkirna mesta pod nadstrešnicami ali v garažah morajo biti odmaknjena od roba vozišča oziroma skupnih prometnih površin tako, da bo zagotovljena potrebna manipulativna površina pri uvažanju na parkirna mesta, ki je 6,5m. Dimenzije nadstrešnic in postavitev njihove nosilne konstrukcije mora biti prilagojena merodajnim vozilom, ki bodo parkirali pod njimi in njihovim lastnostim.
Parkirna mesta za potrebe vrtca so predvidena na parkirišču ob cesti 1.
14. člen
(peš in kolesarski promet)
Promet pešcev je speljan po pločniku ob cesti 1 in na njej kolesarji vozijo po voziščih. Pešci in kolesarji uporabljajo tudi vse skupne prometne površine za motorni in nemotorni promet.
Pri ureditvi vseh pločnikov, ploščadi in dostopov do objektov je treba upoštevati vsa določila veljavnega pravilnika za projektiranje objektov brez ovir.
15. člen
(promet zaradi dostave in intervencije)
Izbrana širina predvidenih cest in dimenzije priključnih radijev zagotavljajo prevoznost za merodajna intervencijska in dostavna vozila.
Pogoji za komunalno in energetsko urejanje
16. člen
(vodooskrba)
Za potrebe priključitve objektov na vodovodno omrežje je potrebno zgraditi zunanjo zanko LŽ DN 100 ter povezovalne krožne cevovode v novih dovoznih cestah.
Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu z veljavnim Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Po istem pravilniku je treba zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti morajo biti nadzemni, postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času.
17. člen
(odvajanje odpadnih voda)
Treba je predvideti ločeni sistem odvajanja odpadnih voda.
Odpadne vode iz obravnavanega območja je treba navezati na obstoječo mešano kanalizacijo DN 600, ki poteka v cesti ob predmetnem OPPN-ju.
Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi. Po njeni izgradnji je potrebno pridobiti atest o vodotesnosti.
Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi je treba speljati v predvidene individualne ponikovalnice.
Odvajanje padavinskih voda iz parkirnih površin in ceste je treba voditi preko peskolovov in lovilcev olj (SIST EN 858-2), preko katerih se nato navežejo na obstoječo mešano kanalizacijo DN 600, ki poteka v cesti ob predmetnem OPPN-ju.
18. člen
(elektrooskrba)
Novi objekti bodo napajani iz obstoječe transformatorske postaje TP Na Dobravi (t-536).
Zaradi predvidene gradnje stanovanjskih objektov je treba:
- izvesti rekonstrukcijo obstoječega omrežja,
- zgraditi novi NN razvod od TP do predvidenih objektov Javna razsvetljava: Tipi svetilk in drogov za javno razsvetljavo se določijo enotno. Svetilke se razporedijo tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom (varčne ali diodne svetilke). Razvod kablov javne razsvetljave se izvede v kabelski kanalizaciji elektroenergetskega razvoda, iz obstoječe TP.
Preprečitev svetlobnega onesnaževanja:
- Pri načrtovanju in gradnji razsvetljave cest in javnih površin je potrebno upoštevati predpise o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.
- Za osvetljevanje naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra;
to so natrijeve plinske žarnice (nizkotlačne ali visokotlačne).
Neprimerne so nizkotlačne in visokotlačne živosrebrne žarnice.
- Svetilke naj bodo neprodušno zaprte, da ne predstavljajo pasti za žuželke, in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.
- Osvetljenost javnih površin se zmanjša tako, da se med 23:00 in 05:00 del svetilk izklopi ali se vsem zmanjša svetilnost.
19. člen
(telekomunikacije in CATV)
Predvideni objekti se bodo lahko vključili v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet centrale, za kar bo treba dograditi TK kabelsko omrežje in priključke pod pogoji upravljavca in naročiti projekt.
Treba je zgraditi kabelsko kanalizacijo do priključne točke in sicer po ulici nove soseske enocevno iz PVC s cevmi fi 110mm s posameznimi jaški ter s cevmi fi 50 mm do posameznih objektov.
Priključna točka se nahaja v Ekartovi ulici.
V sklopu načrtovanega telekomunikacijskega omrežja je treba predvideti in dograditi KRS omrežje. Zagotavljanje KRS signalov preko KRS omrežja bo možno z izgradnjo priključkov na kabelsko KRS omrežje.
20. člen
(plinovod)
Za potrebe ogrevanja predvidenih objektov z zemeljskim plinom je treba obstoječe distribucijsko omrežje zemeljskega plina dograditi z ustrezno dimenzioniranimi novimi plinovodi z navezavo na obstoječe distribucijsko omrežje, ki poteka po v cesti Na Dobravi ter zgraditi ustrezne hišne plinovodne priključke za posamezne objekte, ki se zaključijo z glavno požarno pipo, locirano v zaščitni omarici na fasadi posameznega objekta.
21. člen
(ogrevanje)
Treba je predvideti ogrevanje na ekološko primerna goriva:
zemeljski plin, ekstra lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin, biomaso, sončne kolektorje... Rezervoarji za utekočinjen naftni plin morajo biti locirani na vizualno neizpostavljenih mestih.
Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA,
OHRANJANJE NARAVE , VARSTVO KULTURNE
DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH
DOBRIN
22. člen
(vpliv na okolje)
Z načrtovanimi ureditvami in ob upoštevanju ukrepov, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja, se pričakuje sprejemljiv vpliv na okolje, ki ne presega zakonsko dopustnih meja za posamezno sestavino okolja.
23. člen
(varstvo pred hrupom)
Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju II. stopnje varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa.
Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa.
Gradnja naj poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del.
Gradbišče lahko le v dnevnem času med 7.00 in 19.00 uro.
24. člen
(varstvo pred onesnaženjem zraka)
V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih in rušilnih del je treba ob neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti ali drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje.
Potrebno je upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja zaščite pred onesnaženjem zraka.
25. člen
(zaščita pred onesnaževanjem podtalnice)
Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:
- Odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podzemne vode. Z njimi je treba ravnati v skladu z določili Uredbe o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Za primere razlitja škodljivih tekočin (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Ureditev gradbišča mora biti takšna, da graditev ne ogroža podtalnice;
- Na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk);
- Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi je treba zaščititi pred možnostjo izliva v tla;
- Oskrba delovnih strojev se mora vršiti na ustrezno utrjenih površinah. Gorivo je dovoljeno dovažati le v originalni embalaži. Na gradbišču mora biti na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg v primeru nesreče. V primeru razlitja tekočin je treba onesnaženo zemljino odstraniti in ravnati z njo kot z nevarnim odpadkom.
26. člen
(varovanje tal)
Med gradnjo je treba:
- posege v tla izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal;
- z viški materiala iz izkopa gradbenih jam za temeljenje ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov;
- posebno pozornost posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je treba onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preiskati skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega odlagališča;
- na celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, ki so povezane z izvajanjem gradnje, zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod (v kolikor te nastajajo). To še posebno velja za primer nezgode z razlitjem ali razsutjem nevarnih snovi;
- na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa uporabljati tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo.
Po končani gradnji je treba odstraniti pomožne objekte in vse ostanke začasno deponiranih materialov ter primerno urediti površine.
27. člen
(odpadki)
Z zemeljskim materialom od izkopov za temelje je treba ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
Odpadke v času gradbenih del in po izgradnji je potrebno zbirati ločeno ter poskrbeti za njihovo dokončno deponiranje ali recikliranje.
Pri odlaganju odpadkov je dosledno treba upoštevati določila veljavnih zakonov in Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Miklavž na Dravskem polju (MUV št. 4/07).
28. člen
(varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave)
Območje predvidnega OPPN se nahaja izven zavarovanih in varovanih območij kulturne dediščine.
Na območju predmetnega OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO
PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
29. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z
varstvom pred požarom)
Obravnavano območje leži v potresni coni 7. stopnje po MCS lestvici (500-letno povratno obdobje) zato je treba temu primerno predvideti način gradnje. Treba je zagotoviti ojačitev prve plošče.
Na obravnavanem območju ni nevarnosti poplav in visoke podtalnice.
V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.
Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
- treba je upoštevati požarno ogroženost naravnega okolja,
- zagotoviti ukrepe varstva pred požarom v skladu z veljavno zakonodajo,
- treba je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje:
- v sklopu OPPN je načrtovano hidrantno omrežje, katero se priključi na obstoječe vodovodno omrežje, ki nudi zadostne količine požarne vode,
- v hidrantnem omrežju je treba zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov,
- treba je zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,
- zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov,
- dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN,
- treba je zagotoviti potrebne površine za gasilce ob zgradbah:
dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.
VII. ETAPNOST
30. člen
(etapnost)
Načrtovane ureditve je možno izvajati etapno, pri čemer se etape oblikujejo tako, da predstavlja vsaka etapa zaključeno funkcionalno celoto z vsemi potrebnimi objekti in napravami za normalno obratovanje. Pred pozidavo določenih območij je treba predhodno izgraditi posamezne ceste oz. cestne odseke. Etapnost se podrobneje prouči in določi v projektni dokumentaciji.
VIII. ODSTOPANJA
31. člen
(odstopanja glede oblikovanja novogradenj
in odprtih površin)
V grafični prilogi prikazane ureditve so načelne. Možna so odstopanja, določena v tem členu. Znotraj gradbenih mej so možna odstopanja v velikosti in obliki horizontalnih gabaritov ter legi stavb ob upoštevanju urbanističnih kazalcev, določenih v 6. členu tega odloka. Pri tem je treba ohranjati enoten obuličen videz stavb v nizu. Ulična fasada mora biti poravnana z uličnima fasadama sosednjih stavb, odmiki stavb od ostalih parcelnih mej so 4m, z dovoljenjem lastnika sosednjega zemljišča in v kolikor se s tem ne poslabša požarna varnost, pa so lahko tudi manjši. V kolikor se spremeni oblika strehe vseh hiš v vrsti med dvema križiščema, je možna izvedba ravne ali položne enokapne strehe. V tem primeru je možna etažnost K+P+1. Namesto prostostoječih je možna gradnja dvojčkov in obratno.
Z dovoljenjem lastnika sosednjega zemljišča so odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od parcelnih mej sosednjih zemljišč lahko tudi manjši kot predpisano s tem odlokom.
Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.
Vse višinske kote se natančno določijo v projektni dokumentaciji.
Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov.
V projektni dokumentaciji je dopustno proste nezazidane površine okoli stavb, prikazanih v tem OPPN, urediti z enakimi elementi tudi drugače, vendar v skladu z veljavnimi predpisi.
32. člen
(glede infrastrukturnih ureditev in parcelacije)
Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem prostorskim aktom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.
Tehnični elementi za zakoličenje parcel se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka. Pred vsakršnim posegom je treba opraviti odmero cest, oziroma prometnih površin. Možno je združevanje in razdruževanje parcel.
Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora.
Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
33. člen
(obveznosti izgradnje komunalne opreme)
V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
- pred vsakršnim posegom je treba opraviti odmero cest, oziroma prometnih površin.
- zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
- zagotoviti odvijanje prometa v času gradnje v soglasju z občino,
- zagotoviti zavarovanje gradbišča,
- pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,
- v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe,
- v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
- zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
- sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane, pri čemer se pred začetkom gradnje komisijsko pregleda in pisno ugotovi stanje prometnic, po katerih se bo odvijal gradbiščni promet. Poškodbe morajo biti odpravljene pred izdajo uporabnega dovoljenja za stanovanjske objekte oziroma pred vselitvijo novih uporabnikov v stanovanjske objekte,
- gradbiščni promet se uredi v soglasju z občino.
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami.
X. KONČNE DOLOČBE
34. člen
(vpogled OPPN)
Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled na sedežu Občine Miklavž na Dravskem polju.
35. člen
(uveljavitev odloka)
Odlok začne veljati 15. dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. Izvajati se prične po sklenitvi pogodbe o opremljanju z investitorji ali uveljavitvi Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo za območje predmetnega OPPN.
Številka: 35001-1/2009 2\13
Župan
občine Miklavž na Dravskem polju