Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor
Vnesite iskalni niz ali pritisnite tipko "ESC" za preklic iskanja
Domov
Svetovanje
Revija Lex Localis
Založba Lex Localis
Spletni seminarji
Pokrajine
Inhumanum.film
Research
Storitve
Uradno glasilo slovenskih občin
Katalogi informacij javnega značaja
Pristojnosti slovenskih občin
Statutarna ureditev občine
Upravni postopki v občinah
Storitve občine za občane
Občinske gospodarske javne službe
Občinske negospodarske javne službe
Javno-zasebno partnerstvo
Iskanje
Podrobno iskanje
Sodelujemo z
Gregorin & Štifter odvetniška družba
Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji
JK Group d.o.o.
Euroservis d.o.o.
»
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Maribor za obdobje 1986-2000 in družbenega plana mesta Maribor za obdobje 1986-2000 za območje Občine Duplek v letu 2000
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Maribor za obdobje 1986-2000 in družbenega plana mesta Maribor za obdobje 1986-2000 za območje Občine Duplek v letu 2000
Medobčinski uradni vestnik Štajerske in koroške regije št. 13/2000
Datum sprejema:
21.06.2001
Datum objave:
15.07.2000
Datum začetka veljavnosti:
23.07.2000
Datum prenehanja veljavnosti:
07.09.2020
Na podlagi
Zakona o urejanju prostora
(Ur. l. SRS, št. 18/84 in št. 15/89 ter Ur. l. RS, št. 71/93) in 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Ur. l. RS, št. 48/90) je Občinski svet Občine Duplek na podlagi 16. člena Statuta Občine Duplek (MUV, št. 8/99) na 11. redni seji, dne 21. junija 2000, sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Maribor za obdobje 1986-2000 in družbenega plana mesta Maribor za obdobje 1986-1990 za območje občine Duplek, v letu 2000
(Prostorski plan Občine Duplek)
1. člen
Prostorske sestavine Dolgoročnega plana Občine Maribor za obdobje 1986-2000 (MUV, št. 1/86, 16/87 in popravek, št. 19/87, 7/93 in popravek 8/93, 8/94) in prostorske sestavine Družbenega (oz. srednjeročnega) plana Mesta Maribor za obdobje 1986-1990 (MUV, št. 12/86, 20/88, 22/88, 3/89, 2/90, 3/90, 16/90, 7/92, 7/93 in popravek 8/93, 8/94), ki se nanašajo na območje Občine Duplek, se spremenijo in dopolnijo tako, da se integralno glasijo, kakor je navedeno v 2. in 3. členu tega odloka.
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin plana sestoji iz tekstualnega in kartografskega dela plana. Tekstualni in kartografski del tega odloka predstavljata medsebojno dopolnjujočo se celoto v tem smislu, da tekstualni del ne nadomešča kartografskega in obratno.
V naslovu tega odloka navedeni prostorski akt ima tudi naslednja sinonimna naslova:
- prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Duplek,
- prostorski plan Občine Duplek.
V tem odloku ima pojem ľdružbeni plan' enak pomen kot pojem ľsrednjeročni plan'.
2. člen
1. SKUPNI INTERESI IN CILJI DOLGOROČNEGA PROSTORSKEGA RAZVOJA V OBČINI IN USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI V PROSTORU
Človekovi posegi v prostor imajo obeležje dolgotrajnih učinkov, pa tudi delne ali celo popolne nepovratnosti v prejšnje prostorsko stanje. V primeru zgrešenih posegov so lahko zato posledice v prostoru tudi nepopravljive. Zaradi vsega tega bodo usmeritve na prostorskem področju med najpomembnejšimi vodili dolgoročnega družbenega razvoja v občini. Uresničevanju
trajnostnega in uravnoteženega prostorskega razvoja
bomo podredili oz. prilagodili usmerjanje gospodarskega razvoja in s tem povezano prioriteto investicij.
Dosedanji družbeni razvoj je zlasti tekom preteklih desetletij povzročil neravnovesja pri ravnanju s prostorom in naravnimi viri ter povzročil bolj in manj ostra nasprotja med različnimi vrstami rabe prostora in dejavnostmi, ki se v prostoru izvajajo. Ta nasprotja se izražajo tudi v onesnaženosti, pretirani izkoriščenosti in
ogroženosti dobrin splošnega pomena
(vode, zrak, kmetijska zemljišča, gozdovi, naravna in kulturna dediščina). Nadaljnje urejanje prostora bo zato prvenstveno usmerjeno k
varovanju dobrin splošnega pomena in krajinskih vrednot ter k sanaciji današnjega stanja,
pri čemer bomo v celoti upoštevali ugotovitve o obstoječih in pričakovanih vplivih raznolikih človekovih dejavnosti na okolje.
V prihodnjem obdobju bomo prostorski razvoj usmerjali tudi v
kvalitetnejše dograjevanje obstoječega
in s tem ravnali drugače kot v preteklem obdobju, ko je prevladovalo premalo pretehtano, kvantitativno poseganje v prostor. V tem duhu bomo podpirali dejavnosti, ki imajo
majhne oz. obvladljive in kratkotrajne vplive na okolje.
Nove dejavnosti v prostoru bomo zvrstno in po obsegu prilagodili
nosilni kapaciteti okolja.
Iz dosedanjega razvoja izhajajoča strukturna nesorazmerja v prostoru (poselitvene razmere, stanje razvitosti infrastrukture, ekološka poškodovanost in ogroženost prostora) bo potrebno reševati na selektiven način.
Pri usmerjanju prostorskega razvoja v posameznih območjih občine bodo
upoštevane razvojne prednosti in omejitve
teh območij. Glede na to, da so med območji razlike glede prostorskih in z le-temi povezanih razmer in problemov, bo vrsta, zahtevnost in prioriteta ukrepov ter posegov temu ustrezno prilagojena.
Tudi s primernimi prostorsko ureditvenimi ukrepi bo potrebno omejiti oziroma obvladati
negativne populacijske trende,
kot je npr. staranje in zmanjševanje števila prebivalcev v nekaterih območij občine.
Usmerjanje namenske rabe prostora
bo slonelo na razreševanju prostorskih nasprotij (npr. med poselitvenimi potrebami in varovanjem kmetijskih površin, med agrarnimi operacijami in varovanjem naravne dediščine itd.) ter na varstvu dobrin splošnega pomena pred neustreznimi posegi vanje.
Skladno namensko rabo prostora je mogoče doseči z
ohranjanjem kvalitetnih sestavin kulturne krajine
in njihovih medsebojnih razmerij. To je povezano z vzdrževanjem enakomerne poselitve v prostoru občine, z izrabo kmetijskih površin na primerni stopnji intenzivnosti in s takšnimi posegi v prostor, ki bodo skladni z obstoječim poselitvenim in krajinskim vzorcem. Predlagane rešitve za nove posege v prostor ne bodo le tehnično oziroma ekonomsko naravnane, temveč bodo upoštevale okoljevarstvene vidike in vključevale elemente za kvalitativno izboljšanje obstoječih grajenih in prirodnih prostorskih struktur.
Izhajajoč iz zgoraj navedenega so
globalni cilji,
ki si jih z usmerjanjem
dolgoročnega razvoja v prostoru občine
prizadevamo doseči, naslednji:
- skrb za ekološko ravnovesje,
- izboljšanje in varovanje okolja,
- ohranjanje poseljenosti celotnega prostora občine,
- optimalno omrežje naselij,
- smotrno razmeščanje dejavnosti in skladen razvoj vseh območij v občini,
- uravnotežena namenska raba prostora,
- prostorske možnosti za razvoj pomembnejših naselij v občini,
- zagotovitev protipoplavne varnosti,
- dobra infrastrukturna opremljenost celotnega poseljenega dela občine.
2. ZASNOVE RAZVOJA DEJAVNOSTI V PROSTORU - ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI IN NAMENSKA RABA PROSTORA
Zasnove razvoja in organizacije dejavnosti v prostoru ter namenske rabe prostora temeljijo na prej navedenih
ciljih
in
usmeritvah urejanja prostora v občini
ter upoštevajo sedanjo (to je dejansko) rabo prostora in prostorske omejitve, primernost prostora za posamezne dejavnosti, državne in regionalne potrebe glede razvoja v prostoru, potrebe poselitve in nanjo vezanih infrastrukturnih omrežij ter potrebe po zmanjšanju obstoječih nasprotij oz. konfliktov med različnimi dejavnostmi in rabami prostora.
Zasnova namenske rabe prostora je prikazana na karti št. 1 "Zasnova namenske rabe prostora".
2.1. KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
Kmetijska zemljišča bomo urejali in uporabljali na optimalen način. Pri tem bomo zlasti ohranjali in varovali
najboljša kmetijska zemljišča.
Le-teh je na območju občine
po tem planu 2014,20 ha.
Morebitno potrebne
spremembe namembnosti delov teh zemljišč
bomo izvajali v skladu s prostorsko in kmetijsko zakonodajo in prostorskimi akti le tam, kjer bo za to
izkazan širši javni interes,
ugotovljen v prostorskem planu občine in države. Na tovrstnih delih najboljših kmetijskih zemljišč izgubljeno ali zmanjšano proizvodnjo bomo ustrezno nadomestili. Zemljišča, ki jim bomo spremenili namembnost samo za določen čas, bomo po izteku
začasne rabe
(npr. izkop gramoza) znova vrnili v prvotno rabo. Na ostalih kmetijskih zemljiščih bomo ob upoštevanju ekoloških omejitev in dejavnikov kmetijsko proizvodnjo intenzivirali do ekološko-proizvodno optimalne ravni. Proizvodno sposobnost slabših kmetijskih zemljišč bomo izboljšali z agrotehničnimi ukrepi.
Drugih kmetijskih zemljišč
je v občini
po tem planu 233,98 ha.
Tudi ta zemljišča so prvenstveno namenjena kmetijski proizvodnji. Na delu teh zemljišč se bo raba zaradi drugih namenov po potrebi spremenila le, če bo to v skladu z zakonskimi določili, določili tega plana in določili ustreznega prostorskega izvedbenega akta.
V obdelovanju kmetijskih površin ne vidimo zgolj pridelovalnega pomena, temveč tudi vrednoto oblikovanja in vzdrževanja pejsažnih kvalitet in videza ter identitete
kulturne krajine.
Posameznim območjem bomo zato opredeljevali več dejavnosti, katerih medsebojni vplivi se ne izključujejo (primer: kmetijska proizvodnja - rekreacija - turizem).
Celota planskih usmeritev in ukrepov v zvezi s kmetijskimi zemljišči in nanje vezanimi dejavnostmi bo naravnana tako, da bo posvečena
skrb ohranjanju in razvoju kmetij,
zlasti tistih v demografsko manj ugodnih delih občine.
Ena od pomembnih nalog je tudi varovanje plodnih tal (pred razvrednotenjem, zastrupljanjem, uničenjem, erozijo ipd.) ter sanacija že poškodovanih tal, pri čemer bodo imele prednost najbolj poškodovane oz. ogrožene površine.
Večina
najboljših kmetijskih zemljišč
na območju občine se nahaja v njenem nižinskem delu ob Dravi in še v okolici Zimice ter Zg. Korene. Zlasti v nižinskem delu občine se nasprotjem med kmetijsko rabo prostora in poselitvijo ne bo moč docela izogniti.
Glede tega s tem planom namenjamo za širitev ureditvenih območij naselij skupno 1,13 ha najboljših kmetijskih zemljišč. Ostala zmanjšanja najboljših kmetijskih zemljišč, ki so odobrena s tem planom
in v skupnem obsegu
znašajo 8,85 ha,
se nanašajo na spremembe v razpršeno poseljenem prostoru. Pri tem gre za
spremembe
v stavbno zemljišče.
S tem planom odobrene spremembe na drugih kmetijskih zemljiščih obsegajo skupno 20,38 ha
(od tega
7,73 ha
za širitev
ureditvenega območja
naselja Zimica
in za formiranje ureditvenega območja naselja
Vurberk
- Farošak, 12,65 ha
pa za
nova
stavbna zemljišča
na območjih razpršene gradnje).
Kmetijska zemljišča so prikazana na karti št. 1 "Zasnova namenske rabe prostora".
Kmetijske površine, ki bodo za prvotno rabo trajno izgubljene, bomo z agrotehničnimi in drugimi ukrepi
nadomestili
drugje oz. bomo z ekološko sprejemljivim intenziviranjem obdelovalnih površin uresničevali načelo nezmanjšanja kmetijskega zemljiškega potenciala. Glede na izdelano agrokarto bomo v okviru organizacijske naloge kompleksno rešili nadomeščanje kmetijskih zemljišč - do takrat bomo nadomeščanje reševali parcialno.
Na območjih, kjer bi bilo potrebno ali smiselno izvesti
agrarne operacije
in za katera bodo tovrstni interes izrazili njihovi lastniki, bomo ustrezne agrarne operacije tudi izvedli (medsebojne zamenjave zemljišč, arondacije, komasacije in melioracije (osuševanja, namakanja, agromelioracije)). Agrarne operacije bomo izvajali tudi po planu urejanja kmetijskih zemljišč, ki je bil pripravljen že za obdobje 1991-1995.
Skrbeli bomo za obnovo
travniških nasadov,
prioritetno tam, kjer obstaja velika nevarnost erozije tal. V
gostih nasadih
bomo sadje pridelovali na naravi prijazen način. V skladu z medobčinskim projektom Sadna cesta bomo povečali obseg gostih nasadov, namenjenih tržni pridelavi sadja. Za potrebe ureditve nasadov bo potrebno ponekod izvesti agromelioracije in sanirati plazeča tla. Pridelavo sadja bomo podpirali tudi s spremljajočimi ureditvami in gradnjami, kakršna je npr. izgradnja sodobne hladilnice za sadje.
Vsa tista območja kmetijskih zemljišč, na katerih bi bilo z vidika interesov kmetijstva smiselno in/ali potrebno izvesti
namakanje,
v tem planu načelno opredeljujemo kot potencialna območja za namakanje. Sodelovali bomo pri pripravi nacionalnega programa namakanja kmetijskih zemljišč. Ko in če bo ta na območju Občine Duplek predvidel namakalne površine, bomo le-te vključili v občinski prostorski plan.
V okviru priprave idejne, projektne in/ali izvedbene dokumentacije za agrarne operacije morajo biti ustrezno
upoštevane omejitve,
ki jih za take posege postavljajo drugi interesi v prostoru, na katerem so agrarne operacije predvidene (varstvo naravne in kulturne dediščine, varstvo pred poplavami, novogradnja in rekonstrukcija cest, urejanje vodotokov ipd.). Agrarne operacije je potrebno zasnovati in izvesti celovito in sonaravno, ne pa zgolj v minimalnem tehničnem obsegu. Na tak način bomo pri nadaljnjem razvoju rabe kmetijskih zemljišč dosegli uresničevanje naravovarstvene vloge kmetijstva (vzdrževanje ravnovesja v okolju, ohranjanje estetskih in funkcionalnih vrednosti prostora ipd.). Pri morebitnem načrtovanju oz. izvedbi agrarnih operacij v območju ob Dravi bomo kot omejitev upoštevali poplavno območje pet do dvajsetletnih visokih voda.
Med neposredne naloge uvrščamo izvedbo ukrepov za preprečitev vetrovne erozije tal na kmetijskih zemljiščih ob Dravi (ustrezna zemeljska dela, zasaditve pionirskih rastlinskih vrst, avtohtonih dreves, grmov, vzdrževanje teh zasaditev ipd.).
Agrarne operacije so prikazane na karti št. 3 "Zasnova vodnogospodarskih ureditev in agrarnih operacij.
2.2. GOZDOVI
Pri gospodarjenju z gozdovi bo pomembno uresničevanje naslednjih temeljnih razvojnih ciljev:
- sonaravno ter večnamensko gospodarjenje, usklajeno z načeli varstva okolja in naravnih vrednot,
- trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema in
- trajno uresničevanje vseh funkcij gozda (ekološke, socialne, proizvodne) ne glede na lastništvo.
Strategija gospodarjenja z gozdovi
bo vključevala tak pristop k sečnji, ki bo usklajena z dejansko zmogljivostjo gozdov in bo usmerjena predvsem na hirajoče sestoje. Vitalnost gozdov pa bomo izboljšali s pravilno in rastišču primerno izbiro drevesnih vrst ter intenzivno nego mladih sestojev.
Z gozdovi bomo gospodarili sonaravno
in zagotavljali skladno razmerje med različnimi funkcijami gozda. Skrbeli bomo za obnovo gozdov, sanirali hirajoče gozdove in ohranjali tiste enklave negozdnih površin, ki imajo velik ekološki pomen (gozdne jase).
Po
tem
planu je v Občini Duplek skupno
1251,69 ha ureditvenih območij lesnoproizvodnih gozdov.
Del teh je uvrščen v območje razglašanja
gozdov s posebnim namenom
v t. i. širšem zelenem pasu mesta Maribor.
Prizadetost gozdov
zaradi onesnaženega zraka se bo zmanjšala le z ukrepi za sanacijo onesnaženosti zraka ne le v dupleški občini, temveč širše v Sloveniji (in Evropi). Škodo v gozdu zaradi parkljaste divjadi bomo zmanjšali z ohranjanjem in vzdrževanjem življenjskega prostora za divjad, osnovanjem mirnih con, z usklajevanjem številčnosti divjadi s prehrambenimi sposobnostmi gozdnega ekosistema, z vzdrževanjem negozdnih pašnih površin s košnjo in z rednim spremljanjem in proučevanjem škod, ki jih povzroča divjad.
Na območju krajinskih parkov Drava in Kamenščak-Hrastovec, ki sežeta tudi na del območja Občine Duplek, bo gospodarjenje z gozdom prilagojeno pogojem, ki so opredeljeni za potrebe varovanja teh dveh parkov.
Dosedanji trend povečevanja gozdnih površin zaradi zaraščanja opuščenih obdelovalnih površin se bo še nadaljeval. Pri tem bo za vsako posamezno zaraščajočo površino posebej opredeljeno, ali je zaraščanje smiselno (npr. zaradi plazovitih območij) ali pa ga velja preprečiti. Krčenje gozdov v nižinskih predelih bo izvedeno tam, kjer bo to upravičeno in neobhodno potrebno za dogradnjo naselij in širitev oz. izgradnjo infrastrukturnih objektov, s tem da posegi v gozd in v gozdni prostor ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem kot celoto in funkcije gozda.
Površine lesnoproizvodnih gozdov so s tem planom
glede na prejšnjega
zmanjšane za
0,74 ha,
in sicer za formiranje stavbnih zemljišč na območju razpršene gardnje.
Ureditvena območja
lesnoproizvodnih gozdov so prikazana na karti št. 1 "Zasnova namenske rabe prostora".
2.3. VODNI VIRI IN VODNOGOSPODARSKE UREDITVE
2.3.1. Vodni viri
Vodni viri na območju občine so izviri, potoki in reka Drava. Območja obstoječih, predvidenih in potencialnih vodnih virov bomo z aktivnimi in pasivnimi ukrepi
varovali pred morebitnim onesnaženjem.
Za vodne vire, ki so pomembni za vodooskrbo v občini, bomo sprejeli varovalne odloke, ki bodo zlasti določili
zaščitne pasove in namensko rabo na varovanem območju vodnih virov
ter s tem preprečili poslabšanje kvalitete vode v njih. Na nekaterih vodnih virih bomo po potrebi izvedli sanacijske ukrepe. Važnejši izviri vode, ki služijo za lokalna zajetja, so v Zg. Koreni, Vurberku in Zimici, podtalnica pa je zajeta v Sp. Dupleku. Vodni viri na območju občine premorejo žal majhno izdatnost. Na območjih vodnih virov niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjšali njihovo izdatnost ali ogrožali neoporečnost vode, zato bo na teh območjih imelo varstvo voda prednost pred drugimi dejavnostmi.
Skupaj z ostalimi občinami v podravski regiji bomo sprejeli in izvajali ukrepe za
sanacijo onesnaženosti reke Drave
kot največjega vodnega vira v občini.
Zasnova vodnih virov je prikazana na karti št. 2 "Zasnova vodnih virov in rudnin".
2.3.2. Vodnogospodarske ureditve
Urejanje vodotokov
je v občini potrebno za preventivno varovanje naselij in infrastrukturnih objektov pred poplavami, nadalje za morebitne melioracije, uravnavo vodnega režima in odpravljanje posledic erozije ter hudourniškega delovanja. V okviru vodnogospodarskega planiranja bodo usklajevane vodnogospodarske in sočasne poselitvene, prometne, naravovarstvene, gozdnogospodarske, krajinske ter kmetijske rešitve v zvezi z urejanjem in zaščito prostora. Slednje se zlasti nanaša na ukrepe za
preprečevanje poplav reke Drave.
Ta v zadnjih letih vse pogosteje prestopa svoje bregove in ogroža celotno obrečno območje v Občini Duplek in njenih sosednjih občinah. Za odpravo poplavne ogroženosti in za zmanjšanje poplavnih škod bodo dorečeni in nato izvedeni ukrepi, s katerimi bo v prostoru ob Dravi:
- vzpostavljena primerna raba prostora (za kmetijstvo, gozdarstvo, rekreacijo, turizem ipd.),
- preprečena izvedba takih posegov v prostor, ki bi lahko povečali poplavno ogroženost ob reki,
- poskrbljeno za zaščito najbolj ogroženih zgradb in infrastrukturnih objektov (zlasti v Sp. Dupleku) in
- v okviru ekoloških in naravovarstvenih možnosti izboljšana pretočna zmogljivost Drave.
Omenjeni ukrepi bodo glede na občutljivost prostora izvedeni tako za primer pet in dvajsetletnih visokih voda kot tudi za primer petdesetletnih in stoletnih visokih voda. Pri izvedbi ukrepov, kakršni so visokovodni nasipi, jarki za odvod vode, vzdrževanje že izvedenih vodnih objektov itd., bodo upoštevane z odlokom sprejete usmeritve za posege v območje Krajinskega parka Drava. Prav tako bo upoštevan
ekološki pomen poplavnega območja reke
(poplavni logi, rokavi, mrtvice ipd.)
in nujnost ohranitve retencijskega prostora med žitečkim potokom in Dravo.
Dejavnosti, ki niso združljive z možnostjo nastopa poplav, ne bomo locirali znotraj poplavnega območja Drave (npr. večji proizvodni objekti, skladišča nevarnih snovi ipd.). Novogradnje bomo usmerjali na območja izven poplavnega območja Drave. Vse morebitne posege v korita potokov je potrebno izvajati tako, da pri tem ne bo zmanjšana pretočna zmogljivost teh potokov.
Predvidevamo, da bomo
urejali vodni režim
na strugi Drave in na žitečkem, Korenskem in Ciglenskem potoku. Ureditvena dela bodo izvedena tudi na drugih vodotokih
(npr. na Jablanskem potoku in potoku Rogoznica)
v skladu s strokovno presojo, potrebami upravljalcev vodotoka oziroma uporabnikov prostora ob njem in zahtevami varstva naravne dediščine. Vsi vodnogospodarski objekti in naprave ter naravni vodotoki bodo redno vzdrževani. Izvedena bo sonaravna obnova že izvedenih regulacij na nekaterih potokih. Odvodnjavanje je potrebno urediti v Dvorjanah in Ciglencah.
Celotni prostor bo nanovo ovrednoten v smislu poplavne ogroženosti in na osnovi najnovejših hidroloških dognanj. Na osnovi tega bodo določeni tudi visokovodni ukrepi, vključno s trasami obrambnih nasipov, ki bodo potekali ob robu zazidalnega območja in krajinskega parka delno tudi po kmetijskem prostoru do izlivnega odseka žitečkega potoka. Visokovodni nasipi bodo določeni skladno z novimi hidrološkimi dognanji po posebnem postopku.
Zaradi svojstvene litološke zgradbe tal, naklonov pobočij in količine padavin je dokajšen del površin občine izpostavljen
eroziji in plazenju.
žarišča globinske erozije bomo sanirali in odpravili nevarnost večjih katastrof. Taka so območja zlasti v Zimici, Ciglencah, Koreni in Vurberku. Zaradi navedenega bomo ukrepe vodnogospodarskih ureditev prilagodili tudi potrebi po zmanjšanju in preprečevanju posledic erozije in hudourniškega delovanja.
Zasnova vodnogospodarskih ureditev je prikazana na karti št. 3 "Zasnova vodnogospodarskih ureditev in agrarnih operacij".
2.4. RUDNINE
Na področju mineralnih surovin je v občini pomemben
peščeni prod (gramoz).
Za črpanje le-tega bo do konca l. 1997 v uporabi centralna gramoznica v Zp. Dupleku. Črpanje gramoza bo možno tudi ob sanaciji legalnih in nelegalnih gramoznic, delno pa tudi ob ureditvah kmetijskih površin.
Dupleška gramoznica
bo sanirana v skladu z novim ureditvenim načrtom zanjo. Po zaprtju gramoznice bo na njenem območju delno vzpostavljena primarna (to je prvotna) raba prostora (gozdna ali kmetijska zemljišča), povečini pa bo pretvorjena v športno-rekreacijsko-turistično območje. Tudi za ostala morebitna območja izkoriščanja rudnin na območju občine načeloma velja, da bo sproti ob eksploataciji, najkasneje pa po prenehanju eksploatacije, na njih vzpostavljena raba, določena v prostorskih izvedbenih aktih, v lokacijskih dokumentacijah in dovoljenjih ter sanacijskih projektih za taka območja. Vse
druge (nelegalne) gramoznice
in peskokope, ki danes v večini primerov predstavljajo nekontrolirana odlagališča raznih vrst odpadkov, bomo sanirali, da bi tako preprečili še večje ekološke obremenitve okolja. Prioritetno
bomo sanirali
tiste nelegalne gramoznice, ki predstavljajo nevarnost za okolje in naravne vire. Poostrili bomo nadzor nad
nedovoljenim izkoriščanjem gramoza
in poskrbeli za sankcionirnaje kršiteljev.
Za opredelitev morebitnih
novih območij izkoriščanja rudnin in kamnin
bodo predhodno izdelane strokovne podlage vključno z bilancami potreb po dotični rudnini oz. kamnini in s celovito presojo vplivov tovrstnih posegov na okolje.
Vzhodno obrobje občine je (enako kot ves severovzhodni del Slovenije) uvrščeno v
raziskovalno območje nafte in plina.
Zasnova rudnin je prikazana na karti št. 2 "Zasnova vodnih virov in rudnin".
2.5. NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA
Območja naravne in kulturne dediščine pokrivajo velik del občine in predstavljajo pomembno prostorsko kvaliteto. Zato bo njih ohranjanje, izboljšanje stanja in predstavitev eno od izhodišč za usmerjanje razvoja drugih dejavnosti v prostoru občine.
Zasnovo varovanja in ohranjanja najkvalitetnejše naravne in kulturne dediščine izvajamo z odloki in odločbami o zavarovanju naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov. Območja naravne in kulturne dediščine, ki niso ali ne bodo zavarovana z odloki, varujemo z opredelitvami plana, to je z njihovo primerno rabo in z merili ter pogoji za poseganje v prostor.
Območja
naravne dediščine,
ki so ogrožena zaradi neprimerne rabe, nelegalnih posegov v prostor in posledic različnih vrst onesnaževanja, bomo v prostorskih izvedbenih aktih obravnavali kot območja sanacij in zanje opredelili ukrepe za izboljšanje stanja. Pri poseganju v območja zavarovanih naravnih znamenitosti (Krajinski park Drava, Krajinski park Kamenščak-Hrastovec itd.) bomo upoštevali določila veljavnega odloka o zavarovanju naravnih znamenitosti na območju občine in mnenja ter soglasja pristojne službe za varovanje naravne in kulturne dediščine. Omenjeni odlok bomo po potrebi dopolnili oz. normativno zavarovali doslej še nezavarovane naravne znamenitosti na območju občine.
Namen varovanja območij
kulturne dediščine,
še posebej kulturnih in zgodovinskih spomenikov, je izboljšanje stanja in ohranjanje spomenikov, njihovo redno vzdrževanje in dobra dostopnost. Skrbeli bomo za izvajanje odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine in ga upoštevali pri izdelavi vseh vrst prostorskih dokumentov. S proračunskimi viri, sredstvi imetnikov spomenikov in drugimi viri bomo postopno sanirali poškodovano in prezentirali pomembnejšo kulturno dediščino.
Celota zgoraj navedenih ukrepov in usmeritev naj bi zagotovila celovit pregled stanja na področju naravne in kulturne dediščine v občini, preprečila slabšanje stanja, v katerem ta dediščina danes je, in jo zaščitila pred neustreznimi posegi vanjo.
Območja in usmeritve varstva naravne in kulturne dediščine so prikazana na karti št. 4 "Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine".
2.6. OBMOČJA ZA REKREACIJO IN TURIZEM
Rekreaciji občanov in obiskovalcev krajev v občini bomo namenjali večjo pozornost kot poprej. Tako bomo za potrebe vsakdanje aktivne rekreacije urejali in vzdrževali
zelene in rekreacijske površine v in ob naseljih
ter jih navezovali na obstoječa in predvidena
območja s turistično funkcijo
(izletniški, kmečki, lovski, obvodni in druge zvrsti zelenega turizma). V glavnem gre za površine, na katerih je vsaj del leta možna sočasna raba, delno pa tudi za površine izključne rabe. Pri urejanju površin za rekreacijo bodo posebej upoštevane njihova dostopnost, naravne znamenitosti, kulturni in zgodovinski spomeniki ter krajinske kvalitete prostora. Rekreacijska območja bomo urejali na način, ki ne bo razvrednotil krajine. Vse obstoječe ali potencialne rekreacijske površine bomo primerno povezovali in usklajevali z ostalimi rabami prostora.
Naravne in ustvarjene danosti v občini nudijo
ugodne pogoje za letno in deloma tudi zimsko rekreacijsko in turistično izrabo prostora.
Ta bo sonaravna in ne zasnovana na industrijskem tipu množične rekreacije in turizma, hkrati pa ponujena enotno ne le za celotno območje občine temveč tudi z navezavami na širše regionalno območje. V predelih občine, ki so za to primerni, bomo uredili sadne in vinske ceste ter jih navezali na tovrstne ceste v sosednjih občinah Maribor, Lenart in Ptuj. Sodelovali bomo pri realizaciji medobčinskih projektov
Sadna cesta
in
Vinska cesta
ter vzpodbujali razvoj kmečkega turizma s spremljevalnimi dejavnostmi (prodaja vina, sadja in drugih pridelkov, izdelkov domače obrti, lov in ribolov, jahanje...). Projekt Sadna cesta bo zajel območje Zg. in Sp. Dupleka, Ciglenc, žikarc, Korene in Zimice. V okviru tega projekta načrtujemo tudi ureditev sadjarskega muzeja. Na območju občine bomo urejali
pohodniške in sprehajalne poti ter kolesarske povezave
in jih navezovali na tovrstne ureditve v sosednjih občinah.
Na območju sanirane dupleške gramoznice bomo uredili
športno-rekreacijsko-turistično območje
s kopališčem, ribnikom in spremljajočimi športno-rekreacijskimi ter turistično-gostinskimi objekti. Pri tej ureditvi bomo zlasti upoštevali zahteve varstva in potrebe po predstavitvi naravne dediščine (krajinski park Drava s tukajšnjimi naravnimi spomeniki) ter hidrološke možnosti glede nizkovodnih in visokovodnih poplavnih razmer.
O predvidenih posegih znotraj športno-rekreacijsko-turističnega območja se bo potrebno posvetovati z ustreznimi strokovnimi in strokovno-upravnimi službami s področja vodnega gospodarstva.
Kot
turistično-rekreacijsko območje v naravnem okolju
opredeljujemo širše območje Zg. in Sp. Korene ter Zimice in pa območje vzdolž Drave z Vurberkom. Med neposredne naloge uvrščamo ureditev sprehajalne poti do gradu Vurberk, krožne kolesarske povezave Zg. Duplek-Sp. Duplek-Vurberk-Zg. Korena-Zimica-Zg. Duplek in športnega igrišča v Vurberku (pri slednjem bomo sodelovali z Mestno občino Ptuj).
Območja za rekreacijo in območja za turizem so prikazana na karti št. 10 z naslovom "Zasnova ureditev za rekreacijo in turizem".
2.7. SANACIJA NARAVNIH VIROV
Stopnja onesnaženosti naravnih virov, s katero se srečujemo (tudi) na območju Občine Duplek, določa naslednje
skupne cilje:
- preprečevati nevarnosti in nova žarišča onesnaževanja ter pri izvajanju različnih dejavnosti zmanjšati tveganje za poškodbe in degradacije okolja;
- ohranjati kakovost še neonesnaženih ali zmerno onesnaženih območij;
- doseči možno stopnjo čistosti vode v reki Dravi in zmanjšati onesnaževanje te reke;
- varno in gospodarno ravnati z odpadki in sanirati nelegalna odlagališča;
- zmanjšati hrup, onesnaženost tal in ionizirajoča sevanja.
Za uresničevanje navedenih ciljev bodo pomembne pravna oziroma normativna podpora (sprejemanje in uresničevanje odlokov in sanacijskih programov), finaciranje okoljevarstvenih aktivnosti, večja ekološka osveščenost ljudi, ustrezno razmeščanje dejavnosti v prostoru, podprto s celovitimi presojami vplivov novih posegov na okolje, meritve onesnaženosti posameznih prvin okolja in upoštevanje načela "povzročitelj plača".
Z republiškim odlokom iz leta 1988 je celoten prostor občine uvrščen v I. območje
onesnaženosti zraka
(zrak je onesnažen do ene petine dovoljene meje). Poskrbeli bomo, da se to stanje ne bo poslabšalo (npr. z uporabo primernih vrst goriv in povečevanjem obsega porabe zemeljskega plina). Veljavni občinski odlok o varstvu zraka dele območja občine uvršča tudi v II. in III. območje onesnaženosti zraka (zrak je onesnažen pod in nad dovoljeno mejo), zato bomo poskrbeli za uskladitev med določili občinskega in državnega predpisa ter ob tem sedaj veljavni občinski odlok nadomestili z novim.
Onesnaženost voda
reke Drave, njena uporaba ter meddržavne obveznosti zahtevajo najmanj II. kakovostni razred (onesnaženost pod sprejemljivo mejo), zato je potrebno Dravo sanirati. Zmanjšati bo potrebno tudi obremenjevanje pritokov Drave, zlasti žitečkega potoka. Za potrebe
varstva voda in zlasti virov pitne vode
v občini bo potrebno:
- graditi kanalizacijo in čistilne naprave;
- sanirati opuščene in nelegalne gramoznice;
- preiti na način kmetovanja, ki upošteva rabo ekološko primernih gnojil in zaščitnih sredstev;
- zmanjšati tveganje za vodne vire z ustrezno izvedbo gospodarskih in drugih objektov ter transportnih poti ali s preselitvijo za okolje tveganih dejavnosti na primernejše lokacije;
- vzpostaviti kataster odpadkov (tudi posebnih).
Ravnanje z odpadki
bo obsegalo uvajanje sistema ločenega zbiranja odpadkov (zlasti posebnih oz. oporečnih) na izvoru, ureditev rednega odvoza odpadkov na celotnem območju občine, vračanje koristnih odpadkov v reprodukcijski krog in kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov. Skupaj s sosednjimi občinami bomo sodelovali pri aktivnostih, ki se nanašajo na določitev lokacije regijskega centra za gospodarjenje z odpadki in na njegovo izgradnjo ter delovanje.
Poseben problem za okolje predstavljajo nelegalna odlagališča, ki jih bomo sanirali, in sicer prednostno tista, ki ogrožajo vire pitne vode. S poostrenim nadzorom bomo preprečevali tovrstno degradacijo in onesnaževanje okolja.
Za vnaprejšnjo izognitev problemom bomo pri izdaji dovoljenj za novogradnje preverjali način ravnanja z odpadki. Za posebne oz. oporečne odpadke, ki nastajajo v nekaterih podjetjih v občini, bo v okviru
regionalnega
projekta opredeljen celovit način ravnanja z njimi.
Zmanjšanje nevarnosti za okolje bo zagotovljeno med drugim tudi z ekološko varnim transportom in uporabo zaščitnih sredstev za potrebe kmetijske proizvodnje, nadalje s sanacijo ostankov zaščitnih sredstev in z zbiranjem, reciklažo ter uničevanjem embalaže zaščitnih sredstev.
V občini je na večjem številu lokacij prisoten problem
plazenja tal.
S premišljeno rabo prostora in posegi v prostor bomo skrbeli za preprečevanje nastajanja novih plazov. Obstoječe plazove bomo sanirali, prioritetno tiste, ki ogrožajo stanovanjske zgradbe, ceste in kvalitetna kmetijska zemljišča.
Za
zmanjšanje hrupa
bomo:
- upoštevali protihrupne ukrepe pri pripravi prostorskih planskih in izvedbenih aktov, pri projektiranju objektov, izboru gradbenih materialov in izvedbi objektov ter
- upoštevali varstvo pred hrupom pri prometnih ureditvah.
Zakonske in podzakonske predpise o varstvu pred hrupom bomo uporabljali kot osnovo za določitev protihrupnih ukrepov pri stanovanjski, poslovni, obrtni in drugi gradnji ter pri načrtovanju in izvedbi prometnic. Po potrebi bomo izdelali in sprejeli občinski odlok o varstvu pred hrupom.
Za ugotavljanje in zmanjševanje
onesnaženosti tal
bo potrebno vzpostaviti sistem meritev, preprečevati za tla nevarne emisije in izvajati nadzor nad rabo kemičnih snovi v kmetijstvu. Zasnova sanacij je prikazana na karti št. 7 "Zasnova sanacij in ravnanja z odpadki".
2.8. POSELITEV
Lega Občine Duplek na stiku dobro dostopnih gričevnatih Slovenskih goric in ravninskega Dravskega polja je pogojevala razpršeno poselitev v obliki razloženih naselij. Večja gostota poseljenih površin je ob glavni cestni prometnici (Maribor-Duplek-Ptuj), kjer so locirana pomembnejša naselja z močno suburbaniziranim obcestnim značajem subpanonskega tipa. Nekoliko bolj skoncentrirana obcestna poselitev je značilna tudi za doline potokov, ki se iz gričevja radialno raztekajo proti Dravi.
V občini je v zvezi s poselitvijo prisotnih več problemov:
- stihijska gradnja po gričevnih pobočjih,
- trend nadaljnjega razprševanja poselitve,
- zabrisane meje med naselji,
- degradacija podobe starih vaških jeder in
- pozidava na poplavnih površinah Drave.
Spričo naštetega je oz. bo usmerjanje poselitve v občini eno od pomembnejših področij urejanja prostora. To usmerjanje bo temeljilo v glavnem na policentričnem konceptu, torej na zmerni koncentraciji v pomembnejših naseljih in ohranjanju kvalitetnih sestavin naselbinskega vzorca poselitve v ostalih delih občine.
Izhodiščna oblikovalska vrednota usmerjanja poselitve je ohranjanje izvornega pokrajinskega pejsaža oz. podobe kulturne krajine. S tem namenom bomo novo poselitev usmerjali tako, da bomo pri tem oblikovali
diskontinuirano obcestno pozidanost prostora
ob regionalni cesti in pomembnejših lokalnih cestah. Tovrstna pozidanost naj vključuje vmesne prekinitve z zelenimi pasovi avtohtone vegetacije in naj bo usmerjena na manj izpostavljene lege, skupno pa naj ohrani obliko obstoječega
radialnega stekanja
v smeri proti Zg. in Sp. Dupleku.
Novo pozidavo
bomo usmerjali na nepozidana oz. prosta zemljišča znotraj ureditvenih območij naselij in v prostorsko zaokrožene zaselke, prioritetno v tiste, ki so infrastrukturno že opremljeni. Ob tem bomo pazili, da z novogradnjami ne bomo sprožali novih infrastrukturnih problemov. Skrbeli bomo za oblikovanje jasnih, prostorsko-gradbeno razvidnih mej ureditvenih območij naselij in mej med naselji samimi. Pri novi pozidavi in urejanju naselij bomo skrbeli za ustvarjanje preglednih, humanih, racionalnih in estetskih prostorsko gradbenih struktur. Pri tem bomo upoštevali širši prirodni okvir naselij tako, da mu bomo prilagodili zasnovo širjenja na nove površine, gabarite, varovane poglede in krajinske dominante. Sanirali bomo obstoječi gradbeni fond, predvsem kvalitetno arhitekturno dediščino.
Preprečevali bomo
novogradnje
na večjih kompleksih kmetijskih in gozdnih površin, na erozijskih žariščih, na plazovitih območjih in na pobočjih slemen, kar posebej velja za najboljša kmetijska zemljišča in za
ureditvena
območja gozdov.
Sledeč naštetim usmeritvam lahko preprečujemo nadaljnjo razprševanje gradnje, ki kazi podobo tukajšnje kulturne krajine in otežuje infrastrukturno opremljanje pozidanih zemljišč. Predloge za novogradnje bomo še zlasti skrbno preučili, če se bodo nanašali na poplavno območje Drave (za petdesetletne in stoletne visoke vode). Dovoljevali jih bomo le pod pogojem, da bo zagotovljena pričakovana raven njihove protipoplavne varnosti.
V naseljih bomo zagotovili prosta
stavbna zemljišča,
infrastrukturno opremljenost in dejavnosti, ki bodo služile tudi zaledju naselij. Zagotavljali bomo, da bodo tudi manjša podeželska naselja in območja s pretežno kmetijsko funkcijo pridobila nove razvojne možnosti in bivalne kakovosti. Gradbeni razvoj naselij bomo spremljali z urejanjem komunalnega omrežja in objektov ter urejanjem in izboljšanjem dostopnosti ter prometnih razmer v naseljih. Pri načrtovanju pozidave na infrastrukturno neopremljenih površinah se bomo zavzemali za enotne gradbene komplekse s skupno komunalno opremo. V izbranih naseljih oz. na obrobjih le-teh bomo zagotavljali prostor za razvoj proizvodnih dejavnosti (obrt).
Za
širitev
tistih
naselij,
kjer potreb po prostoru ne bo mogoče zadovoljiti znotraj obstoječe meje ureditvenega območja naselja, bomo uporabili manj pomembna kmetijska ali gozdna zemljišča, samo v izjemnih primerih, utemeljenih na zakonu in določilih tega plana, pa tudi del najboljših kmetijskih zemljišč.
Pri odločanju o širitvah ureditvenih območij naselij bomo upoštevali določila prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije.
Izgubo kvalitetnih kmetijskih zemljišč oziroma kmetijske proizvodnje bodo investitorji posegov na ta zemljišča ustrezno nadomestili. Na najboljših kmetijskih zemljiščih bodo, če ni mogoče uporabiti manj primernih zemljišč, možne le tiste vrste nekmetijske rabe, ki so navedene v Zakonu o kmetijskih zemljiščih.
Izven ureditvenih območij naselij bo na drugih kmetijskih zemljiščih gradnja novih stanovanjskih objektov možna kot zaokrožitev obstoječih zaselkov,
za kar je pogoj predhodna sprememba namenske rabe prostora na teh zemljiščih v postopku sprememb in dopolnitev tega plana.
Negativne populacijske trende
v nekaterih naseljih (zlasti v Jablancah in žikarcah, delno tudi v Ciglencah in Vurberku) je potrebno zaustaviti, populacijsko sliko tega prostora pa izboljšati.
Razvoj podeželja
bomo vzpodbujali z uvajanjem raznolikih dopolnilnih dejavnosti kmečkih in polkmečkih gospodarstev (predelava pridelkov, zlasti sadja, obrt, kmečki turizem...). Z namenom, da razvoj podeželja vzpodbudimo še kako drugače, bomo izvedli projekte celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV). To velja prvenstveno za naselja Vurberk, Zg. Korena in Sp. Korena.
Pri ureditvi kmetijskih zemljišč, ki spadajo k posameznim
kmetijam,
je potrebno zagotoviti možnosti za nadomestno oziroma dodatno gradnjo stanovanjskih in gospodarskih objektov za potrebe zaokrožitve oziroma izpopolnitve dejavnosti na kmetiji.
Pri
urejanju podeželja
bo izhodišče tudi uvrščenost občine (glede identitete prostora) v t. i. Dravsko arhitekturno regijo in znotraj te v arhitekturno krajino Lenart. Pri vseh novih posegih v prostor navedene arhitekturne krajine je potrebno poskrbeti za upoštevanje značilnosti oblikovanja tukajšnjih naselij in zgradb (avtohtona arhitektura). Zlasti pozorno je potrebno spremljati nove prostorske ureditve v naseljih, ki premorejo stara vaška jedra, z namenom, da ta jedra ponovno pridobijo izvorno, identifikacijsko podobo. To velja zlasti za Vurberk, Zg. Koreno in Zimico. V urejanje podeželja bomo s primerno namembnostjo vključili kulturne in zgodovinske spomenike ter naravne znamenitosti. Podrobno so načela urejanja in pogoji ter kriteriji za poseganje v podeželski prostor občine opredeljeni v prostorskih ureditvenih pogojih (PUP) za podeželski del občine.
Območja počitniških naselij
bodo po potrebi opredeljena v prostorskih izvedbenih aktih, izdelanih v ta namen. Počitniška naselja bomo locirali v skladu s prej navedenimi usmeritvami za poselitev in bodo sestavljena iz manjšega števila počitniških hišic. V planu počitniških naselij zaenkrat ne opredeljujemo.
Urejanje prostora bo v veliki meri usmerjeno tudi v saniranje in preprečevanje
nelegalne gradnje.
Taka gradnja se pojavlja zlasti na območju Sp. Dupleka, Zg. Dupleka in Dvorjan. Izdelano evidenco nedovoljenih gradenj na območju Občine Duplek (kot delu prejšnje Občine Maribor) bomo dopolnjevali. Problematiko nelegalne gradnje bomo razreševali na osnovi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ter njegovih dopolnitev in sprememb. Ob tem je potrebno nelegalne posege v prostor obravnavati selektivno glede na težo problematike (npr. lociranost nelegalno zgrajenih objektov v poplavnem območju Drave). Izvajali bomo ukrepe za preprečevanje nastajanja novih nedovoljenih gradenj.
2.8.1. Funkcije naselij v omrežju naselij
Omrežje naselij predstavlja osnovo in možnost, da razvoj, katerega nosilci so pomembnejša naselja, zajame celoten poseljeni prostor občine. Ob dovolj razvejanem naselbinskem omrežju lahko omejujemo razprševanje pozidave, omogočamo usmerjanje prebivalstva v gospodarsko aktivnejša območja in naselja ter izenačujemo bivalne pogoje med suburbaniziranimi in podeželskimi območji.
V občini
omrežje centralnih krajev
še nima ustrezno razvite hierarhije, vendar v njem ne predvidevamo večjih sprememb. Po
klasifikaciji glede na oskrbne in storitvene dejavnosti
je naselje Sp. Duplek opredeljeno kot središče občinskega pomena, naselja Zg. Duplek, Zimica in Vurberk pa kot lokalna središča.
V
občinskem središču Sp. Duplek
bomo razvijali terciarne in kvartarne dejavnosti, ki bi jih naj naselje tega ranga imelo (upravne, zdravstvene, trgovske, finančne, kulturne... dejavnosti), zraven tega pa še spremljajoče obrtno-proizvodne, stanovanjske, rekreativne in druge dejavnosti.
Pomembnejši lokalni središči
Zg. Korena in Dvorjane oskrbujeta prebivalce na svojih vplivnih območjih in premoreta v primerjavi z drugimi naselji v občini relativno široko paleto centralnih dejavnosti.
Prej našteta lokalna središča premorejo oz. bodo premogla tiste osnovne oskrbne in storitvene dejavnosti, ki služijo prebivalcem v njih in njihovi okolici (trgovine za osnovno in specializirano preskrbo, osebne storitve, vaški domovi ipd.). Druge potrebe bodo ti prebivalci zadovoljevali v bližnjih središčih višjega oskrbnega in storitvenega ranga (Sp. Duplek, Maribor, Ptuj, Lenart).
Za ostala naselja v občini (Jablance, Ciglence in žikarce) ne predvidevamo načrtnega vzpostavljanja storitvenih in oskrbnih dejavnosti. Ta naselja bodo imela vlogo oskrbnih centrov le za lokalno prebivalstvo.
V naseljih, kjer današnji obseg oskrbnih in storitvenih dejavnosti ne dosega potrebnega nivoja glede na plansko funkcijo naselja v omrežju naselij, bomo z ustrezno politiko opremljanja stavbnih zemljišč in z drugimi lokacijskimi možnostmi spodbujali dopolnitev teh dejavnosti. S tem bomo pripomogli k ustvarjanju čim bolj enakovrednih bivalnih pogojev na celotnem območju občine in preprečevali slabšanje oz. stagniranje demografskega stanja v nekaterih delih občine (Jablance, žikarce, Vurberk, Ciglence, Sp. Korena).
Po
klasifikaciji glede na proizvodne dejavnosti je naselje Sp. Duplek uvrščeno med naselja z monostrukturno dejavnostjo
(to je med naselja z večjo obrtno proizvodnjo ali enim industrijskim obratom).
2.8.2. Ureditvena območja naselij
in stavbna zemljišča
Ureditvena območja naselij so plansko opredeljena območja v prostoru, kamor v skladu s policentrično zasnovo poselitve usmerjamo stanovanjsko in drugo gradnjo. Namen tovrstnega prostorskega zamejevanja naselij je v prvi vrsti racionalna izraba prostora, optimalno zaokrožanje komunalnih in drugih infrastrukturnih ureditev ter čim večje ohranjanje dobrin splošnega pomena (kmetijskih zemljišč, gozdov, naravne dediščine itd.).
Na območju občine Duplek
imajo ureditveno območje
naslednja
naselja:
Sp. Duplek, Zg. Duplek, Zg. Korena, Dvorjane, Zimica in Vurberk
- Farošak.
Gre za naselja, ki imajo bodisi pomembnejšo vlogo v omrežju naselij bodisi je v njih prisoten intenzivnejši demografski in gospodarski razvoj.
Drugo ureditveno območje za poselitev je območje za rekreacijo, šport in turizem v Zg. Dupleku (vzpostavljeno bo na območju v ta namen sanirane Dupleške gramoznice).
Stavbna zemljišča
znotraj ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij so vsa zemljišča razen:
- plansko opredeljenih zelenih površin (z izjemo tistih, ki so po zakonu zazidana stavbna zemljišča in so objekti na njih zgrajeni s potrebnimi dovoljenji),
- površin, ki po zakonu niso stavbna zemljišča (npr. vodne površine).
Stavbna zemljišča izven naselij in drugih ureditvenih območij so območja kompleksne graditve (infrastrukturni objekti in naprave) in stavbna zemljišča na območjih razpršene gradnje. Skupna površina stavbnih zemljišč znotraj ureditvenih območij in na območjih razpršene gradnje je po tem planu
442,16 ha,
od česar predstavlja
31,10 ha
površino s tem planom predvidenih širitev ureditvenih območij in stavbnih zemljišč na območjih razpršene gradnje.
Pred gradnjo na nekaterih stavbnih zemljiščih, ki so posebej prikazana v kartografski dokumentaciji k temu planu v merilu 1 : 5000, je potrebno izpolniti posebne pogoje, navedene v prilogi za naslovom "Posebni pogoji za gradnjo na nekaterih stavbnih zemljiščih".
Stavbna zemljišča so tudi zemljišča, ki v kartografskem delu plana niso posebej prikazana, pa hkrati na njih stojijo objekti, zgrajeni s predpisanimi dovoljenji, in zemljišča, za katera je bila plačana odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda, odmerjena na podlagi izdelane lokacijske dokumentacije. Zemljišča izven ureditvenih območij, na katerih so
zgrajeni objekti brez potrebnih dovoljenj,
pa so v kartografski dokumentaciji k temu planu opredeljena kot stavbna zemljišča, formalno nimajo takšnega statusa. Ta zemljišča pa lahko dobijo status stavbnega zemljišča, če se na podlagi preučitve posameznega nedovoljeno zgrajenega objekta ugotovi, da je le-ta v skladu z določili tega plana in veljavnega prostorskega izvedbenega akta.
2.9. PROMETNO OMREžJE
Osnovni cilj razvoja prometa v občini je izgrajevanje optimalne strukture prometnega omrežja in čim boljša vključenost v državni prometni sistem. Razvoj prometa in prometnega omrežja bo usmerjen v raznovrstnost in multifunkcionalnost. Vzpodbujali bomo okollju prijazne oblike prometa (javni potniški prevoz, kolesarjenje, pešačenje) in skrbeli za dobro pretočnost prometa.
2.9.1. Cestno omrežje
Aktivnosti na področju
cestnega prometa
bomo usmerjali v izboljšanje propustnosti nekaterih prometnih smeri in izboljšanje kvalitete ter posodabljanje cestnega omrežja. Z urejanjem regionalne in lokalnih cestnih povezav
ter javnih poti
na območju občine bomo zagotavili, da bodo vsi predeli občine na zadovoljiv način povezani s pomembnejšimi naselji v občini in z bližnjimi urbanimi ter zaposlitvenimi središči izven občine. Pri tem bomo načeloma stremeli k vodenju prometno bolj obremenjenih cest mimo osrednjih delov naselij. S cestnimi ureditvami bomo omogočili dostop do turističnih in rekreacijskih območij v občini. Reševali bomo problematiko pomanjkanja parkirišč, sodelovali pri razvijanju javnega potniškega prometa in urejali površine za pešce ter kolesarje.
Na področju regionalnih cest bomo nadaljevali z rekonstrukcijo
regionalne ceste R3 710 Maribor-Vurberk-Ptuj
na odseku od Sp. Dupleka do Dvorjan. Kot zasnova je dolgoročno predvidena cestna povezava Rače-Starše-Dvorjane s premostitvenim objektom preko Drave.
Lokalno cestno omrežje
v občini bo vzdrževano in na posameznih odsekih rekonstruirano ali posodobljeno (Sp. Duplek-Zg. Korena, odsek lokalne ceste v Zg. Dupleku, odsek lokalne ceste Sp. Duplek-Dupleški vrh...). Vzdrževane in posodobljene bodo tudi posamezne
javne poti in nekategorizirane poti,
med temi tudi tiste, ki služijo kot dostopne ceste do stanovanjskih hiš in zlasti do prometno težje dostopnih kmetij (gramoziranje, grederiranje, protiprašna ureditev ipd.). Poskrbeli bomo za rekonstrukcijo z asfaltiranjem na cestni povezavi med Malo in Veliko Zimico vključno s priključkom na lokalno cesto
LC 081080
med Sp. Duplekom in Zg. Koreno. Za gozdne ceste in dovozne poti bo ob upravljalcu potrebno opredeliti način njihovega vzdrževanja.
Sestavni del zasnove prometnega omrežja v občini je tudi
projekt šolskih poti.
Ena od tovrstnih poti, ki naj zagotovi otrokom varno pot v šolo, je predvidena šolska pot v Sp. Dupleku
Lokalne ceste, j
avne poti in nekategorizirane poti,
ki so opredeljene kot
vinske oz. sadne ceste,
bomo urejali skladno z njihovih turističnim in rekreativnim namenom.
2.9.2. Omrežje kolesarskih povezav
Za potrebe
kolesarskega prometa in kolesarske rekreacije
bomo sodelovali pri izgradnji državnega omrežja kolesarskih povezav in uredili lokalne poti za kolesarje. Navezali jih bomo na predvideno omrežje kolesarskih povezav v sosednjih občinah in na sadne ter vinske ceste v občini. Za vse našteto bomo pripravili ustrezno dokumentacijo oz. sodelovali pri pripravi le-te. Vzpostavljanje kolesarskih povezav bo praviloma zasnovano na načelu ločevanja kolesarskega prometa od prometa z motornimi vozili.
Čez območje občine poteka variantna trasa
glavne kolesarske povezave med Mariborom in Ptujem,
ki je del zasnove državnega kolesarskega omrežja.
Zasnova prometnega omrežja je prikazana na istoimenski karti št. 8.
2.10. OMREŽJE ZVEZ
2.10.1. Poštno in telekomunikacijsko omrežje
Na tem področju bomo sledili sodobnim tehnično tehnološkim in organizacijskim tokovom. Poštne in telekomunikacijske zmogljivosti bodo razširjene in modernizirane.
Nadzemno kabelsko omrežje za
telekomunikacijski promet
bo na območju občine grajeno v omejenem obsegu, nadzemne telekomunikacijske linije z golimi vodniki pa bodo v celoti postopno opuščene in odstranjene. Razširjeno bo naročniško telefonsko omrežje in skladno s tem povečana zmogljivost telefonskih central s ciljem zagotovitve cca. 30 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev. Novo telefonsko omrežje bo načrtovano in izvedeno v skupnih trasah z drugim kabelskim (npr. televizijsko-radijskim) omrežjem.
Po potrebi bomo sodelovali pri izgradnji
javnega omrežja za prenos podatkov
med medsebojno oddaljenimi računalniškimi enotami.
Kot determinanta prostorskega urejanja s planom varujemo koridorje obstoječih telekomunikacijkih linkov.
Zasnova poštnega in telekomunikacijskega omrežja je prikazana na karti št. 9 "Zasnova elektroenergetskega omrežja in omrežja zvez".
2.10.2. RTV omrežje
Upravljalec
kabelsko razdelilnega sistema (KRS),
ki se iz Maribora razteza tudi na območje naselja Zg. Duplek, bo svoj sistem teritorialno in programsko širil glede na potrebe prebivalcev in glede na tehnične možnosti, skrbel pa bo tudi za njegovo sprotno posodabljanje. Za potrebe opredelitve pogojev, možnosti in smiselnosti razširitve oz. vzpostavitve omrežja na novih območjih v občini bo izdelana ustrezna tehnična dokumentacija. Na KRS omrežje bodo znotraj območja, ki ga omrežje v občini Duplek pokriva, glede na interes naročnikov priključeni novi objekti. Za nemoteno delovanje KRS bomo pri urejanju prostora upoštevali rezervate njegovih predvidenih linkovskih povezav (morebitna povezava do zgradbe pošte v Sp. Dupleku).
Zasnova RTV omrežja je prikazana na karti št. 9 "Zasnova elektroenergetskega omrežja in omrežja zvez".
2.11. ENERGETSKO OMREžJE
Energetska preskrba občine Duplek bo tudi v prihodnje temeljila na
elektroenergetskem in komplementarnem
(premog, naftni derivati, plin, ostalo)
energetskem sistemu.
Ta dva sistema bomo obravnavali kot celoto in uravnotežili njun medsebojno pogojeni razvoj. Posebna pozornost bo posvečena
ekološkim vidikom uporabe tega ali onega energenta, racionalizaciji porabe energije
(zlasti pri množičnih porabnikih energije) in
uvajanju alternativnih virov energije.
Razvoj energetskega omrežja bo zasnovan tako, da bo na celotnem območju občine dovolj energije za vse porabnike. Izgradnjo stanovanjskih, gospodarskih in infrastrukturnih objektov bomo spremljali s hkratno izgradnjo energetskega omrežja.
Dograjevali in obnavljali bomo obstoječe elektrodistribucijske kapacitete in težili k večji razvejanosti ter kvaliteti
elektroenergetskega omrežja.
S tem bomo zagotovili enake napetostne razmere na celotnem območju občine.
Skladno z Dolgoročnim planom RS je vzporedno ob obstoječem
400 kV daljnovodu
Maribor-Mihovce dolgoročno predvidena izgradnja še enega 400 kV daljnovoda. Izgradnja drugega 110 kV sistema na obstoječem 110 kV daljnovodu Maribor-Lenart je odvisna od dolgoročno izkazanih potreb po električni energiji v občinah vzhodno od Občine Duplek.
Elektrogospodarstvo bo postopno nadaljevalo z zamenjavo srednjenapetostnega omrežja 10 kV na 20 kV s pripadajočimi transformatorskimi postajami. V delih občine, kjer napetostne razmere niso dovolj ugodne, bodo zgrajene nove transformatorske postaje 20/0,4 kV s pripadajočimi visokonapetostnimi vodi oz. nove daljnovodne ter kablovodne povezave med obstoječimi TP 20/0,4 kV. Med drugim bo zgrajena TP Zg. Duplek 2 in rekonstruirano nizkonapetostno omrežje nekaterih TP.
Elektroenergetsko omrežje je prikazano na karti št. 9 "Zasnova elektroenergetskega omrežja in omrežja zvez".
Za energetsko oskrbo v občini Duplek bomo uporabljali tudi plin. Poskrbeli bomo za pripravo strokovne študije o možnosti in upravičenosti izgradnje plinovoda na gosteje naseljenem delu občine. Povsod v občini pa je že danes možna izgradnja sistemov za individualno uporabo utekočinjenega naftnega plina preko vgrajenega hišnega kontejnerja (za posamično zgradbo ali več teh).
2.12. OSKRBA Z VODO IN RAVNANJE Z ODPLAKAMI
2.12.1. Oskrba z vodo
Slovenske gorice so vododeficitarno območje, zato je v občini Duplek področje vodooskrbe eno bolj problematičnih. Na tem področju je osnovna usmeritev
zagotovljanje zadostnih količin kakovostne pitne vode
na celotnem območju občine. Območja, kjer vodooskrba ni urejena, in naselja s predvidenim intenzivnejšim razvojem bodo prednostno opremljena z novim vodovodnim omrežjem. Izgradnja novih cevovodov, vodohranov, prečrpalnic in razbremenilnikov bo potekala usklajeno s stanovanjsko, infrastrukturno in gospodarsko gradnjo ter v soodvisnosti od razpoložljive količine pitne vode. Sodelovali bomo pri izgradnji novih črpalnih in vodohranbenih kapacitet za napajanje sistema Mariborskega vodovoda ter pri izvajanju aktivnosti za izrabo potencialnih vodnih virov in za regijsko povezovanje vodovodnih sistemov v podravskih občinah. Poleg naštetega bo Občina Duplek sodelovala pri izvajanju programa širitve vodooskrbnega
sistema Mariborskega vodovoda
in v okviru tega pri izvajanju programa oskrbe manj razvitih, vododeficitarnih in demografsko ogroženih območij. Izvedli bomo aktivnosti za zmanjšanje izgub v vodovodnih sistemih in uredili upravljanje z
lokalnimi vodovodi.
Za slednje je potrebno predhodno ugotoviti njihovo stanje, urediti prostorsko, tehnično in ostalo dokumentacijo, izdelati in izvesti sanacijske programe za zagotovitev neoporečnosti pitne vode ter opredeliti upravljalca. Pri predvidenih rekonstrukcijah objektov vodooskrbe je potrebno upoštevati tudi potrebe po požarni vodi. Ne glede na oskrbo iz vodovodnega omrežja Mariborskega vodovoda je potrebno obstoječe vodnjake ohraniti in jih vzdrževati.
Načrtovana je izgradnja vodovodnega sistema Zg. Korena in zaokrožitev omrežja v Sp. ter Zg. Dupleku. Boljša ureditev vodooskrbe je zlasti potrebna v Zg. in Sp. Koreni, Zimici in Jablancah. V okviru rekonstrukcije regionalne ceste skozi Sp. Duplek bo obnovljeno dotrajano vodovodno omrežje in odpravljen problem poddimenzioniranega cevovoda na relaciji Zg. Duplek-Sp. Duplek. Slednji povzroča vododeficitarne probleme v višjih legah (Korena).
Obstoječa
vodovodna omrežja
bomo vzdrževali in obnavljali. Izvedli bomo ukrepe za varčevanje s pitno vodo, za vzdrževanje hidrantne mreže za potrebe požarne varnosti in za modernizacijo vodovodnega sistema.
Obstoječe in predvideno vodovodno omrežje je prikazano na karti št. 6 "Zasnova oskrbe z vodo".
2.12.2. Ravnanje z odplakami
Zaradi neurejenega ravnanja z odplakami je mogoče komunalne in proizvodne odpadne vode šteti za največje onesnaževalce voda v občini. Zato bo osnovna naloga na tem področju poleg
odvodnje in čiščenja odpadnih voda
zaradi
zaščite okolja
(zlasti vodnih virov in površinskih vodotokov) tudi
zagotovitev komunalnega standarda ter sanitarno higienske varnosti občanov.
Zastavljeni
cilji
tega komunalnega področja so:
- kanaliziranje gosteje zazidanih predelov delov večjih naselij in gradnja sistemov lokalnih kanalizacijskih vej v preostalem delu občine, prioritetno v bližini obstoječih in potencialnih vodnih virov,
- čiščenje odpadnih voda v čistilnih napravah in povezava le-teh z zmogljivimi odvodniki,
- spremljanje izgradnje novih stanovanjskih, gospodarskih in infrastrukturnih objektov z izgradnjo kanalizacijskega omrežja,
- odvodnja odpadnih voda iz proizvodnih obratov v javni kanalizacijski sistem le pod pogojem, da v dotičnih obratih predhodno izvedejo predčiščenja njihovih tehnoloških odpadnih voda.
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda je potrebno urediti zlasti za zaščito voda reke Drave. Tudi zaradi tega bo v Sp. Dupleku v okviru rekonstrukcije regionalne ceste zgrajen primarni kanalizacijski zbiralnik (hkrati za meteorne in fekalne vode), ki bo povezan s predvideno čistično napravo za čiščenje odpadnih voda iz Sp. Dupleka. Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave je predvidena tudi v Koreni. Čistilne naprave bodo po potrebi zgrajene še v nekaterih drugih naseljih. V manjših naseljih bomo skušali zagotoviti dovolj ustrezen način ravnanja z odpadnimi vodami preko lokalnih greznic in ponikovalnic. V podeželskem delu občine bomo za čiščenje odpadnih voda urejali tudi sanitarna močvirja (bio-lagune).
Na karti št. 7 "Zasnova sanacij in ravnanja z odplakami" je opredeljeno omrežje predvidenih primarnih zbiralnikov in čistilnih naprav.
2.13. OBRAMBA IN ZAŠČITA
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini obsega varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja. Naravne nesreče so poplava, potres, zemeljski plaz in izrazite vremenske ter druge neprilike, druge nesreče pa porušitev jezu, velike nesreče v prometu, razne ekološke nesreče, vojna ipd. Občina bo v okviru varstva pred omenjenimi nesrečami med drugim skrbela za vzpostavitev in vzdrževanje zaščitnih objektov, objektov za opremo in usposabljanje, skladišč, telekomunikacijskih in alarmnih naprav ipd. Skrbela bo za zagotovljenost oskrbe s pitno vodo in električno energijo, prometnih povezav, delujoče komunalne infrastrukture in zaščite kulturne dediščine tudi v primeru nesreč oz. v bistveno spremenjenih razmerah. Na območju občine bo v okviru organizacijske naloge za izvedbo plana opredeljeno območje ogroženosti in evidentirani ter zaščiteni tisti viri pitne vode, ki so pomembni za oskrbo v spremenjenih razmerah.
Dolgoročne cilje razvoja obrambe in zaščite bomo dosegli s krepitvijo učinkovitosti in celovitosti obrambne in samozaščitne sposobnosti in odpornosti družbe, za zadane naloge bomo usposabljali prebivalstvo in temu primerno urejali tudi prostor.
Za morebitne
naravne katastrofe
ali za primer
vojne
bomo načrtovali ustrezne
prostorske rešitve
za postavitev začasnih bivalnih in drugih kompleksov (za pokop ljudi in živali, za deponijo ruševin itd.) na takšnih lokacijah in v tolikšnem obsegu, da ne bodo ovirale zasnove naselij, niti ne bodo povzročale trajnih negativnih posledic (predvsem ekoloških). Načrtovanje takšnih kompleksov je vezano na že obstoječo ali predvideno izgradnjo komunalne infrastrukture.
Gradnjo
javnih zaklonišč
za zaklanjanje prebivalstva in materialnih ter drugih dobrin bodo opredeljevale ocene o stopnji nevarnosti in o koncentraciji prebivalstva v posameznih naseljih. Načrtovali in izvajali jo bomo v skladu z obstoječim občinskim načrtom zaklanjanja prebivalstva in veljavnimi predpisi na državni in občinski ravni.
3. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE
3.1. URESNIČEVANJE S PLANSKIMI AKTI
Temeljni instrument za uresničevanje prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine bodo
letni planski akti občine in drugih subjektov planiranja.
Ti planski akti bodo izhajali iz vsebinskih usmeritev tega plana in bodo konkretizirali v njem zastavljene razvojne cilje in naloge.
Na vseh področjih urejanja prostora bomo sprejemali takšne ukrepe, ki bodo omogočili uresničevanje zastavljenih ciljev glede urejanja prostora. Merila, načela in pogoje za urejanje posameznih območij bomo natančneje določili v posameznih
prostorskih izvedbenih aktih (PIA)
. Namen priprave le-teh je omogočiti optimalno izrabo prostora in učinkovito realizacijo pobud za posege v prostor.
3.2. USMERITVE ZA NAČINE UREJANJA NASELIJ IN DRUGIH OBMOČIJ S PROSTORSKIMI IZVEDBENIMI AKTI (PIA)
Usmeritve za načine urejanja naselij in drugih območij s PIA so zasnovane na naslednjih
načelih in izhodiščih:
- urejali bomo ves prostor in pri tem bolj kot doslej upoštevali krajinske značilnosti in vplive načrtovanih prostorskih posegov na okolje,
- način urejanja posameznega naselja določamo na osnovi njegovega položaja v omrežju naselij, dosežene stopnje in predvidenega razvoja naselja ter vrste in stopnje problematike, ki jo je v naselju potrebno razrešiti,
- s PIA bomo urejali vse pomembnejše oz. obsežnejše posege v prostor, tudi tiste, ki nimajo značaja graditve, vendar pomenijo začasno ali trajno spremembo namembnosti površin.
Načini urejanja naselij in drugih območij s PIA so določeni na osnovi naslednjih kriterijev:
- z zazidalnimi (ZN) ali ureditvenimi (URN) načrti
bomo urejali nova območja kompleksne graditve, dele naselij, ki jih je treba prenoviti, celotna ureditvena območja nekaterih naselij, športno-rekreacijska območja, pokopališča, območja pridobivanja rudnin, območja sanacij degradiranih površin ipd.; (deli naselij Zg. in Sp. Duplek ter Zg. Korena; bivša Dupleška gramoznica oz. novo športno-rekreacijsko-turistično območje);
-
lokacijske načrte (LN)
bomo izdelali za pomembnejše novograjene infrastrukturne objekte;
-
s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP)
bomo urejali zaokrožene dele naselij, kjer niso predvideni večji posegi v prostor, naselja brez večjih razvojnih potreb in območja razpršene poselitve.
PUP bomo po potrebi pripravili tudi za zaokrožene prostorske celote izven ureditvenih območij naselij s podobnimi geografskimi, krajinskimi in poselitvenimi značilnostmi.
Zaporednost priprave PIA bomo določali
s programi priprave PIA.
Za zahtevnejše posege v prostor bomo pred izdelavo PIA pripravili ustrezne strokovne podlage. Zlasti velja to za območje naselij Zg. In Sp. Duplek. Veljavni zazidalni načrt centra naselja Sp. Dupleka bomo spremenili, enako veljavni ureditveni načrt dosedanje gramoznice v Zg. Dupleku.
Zasnova načinov urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti je prikazana na istoimenski karti št. 11.
3.3. MERILA ZA UGOTAVLJANJE ODSTOPANJ OD SPREJETIH PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE, KI NAREKUJEJO SPREMEMBO PLANA OBČINE
Ta merila so
obvezna izhodišča prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Republike Slovenije
in
obvezna izhodišča pričujočih prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine,
navedena v točki 3.6. Omenjena obvezna izhodišča je potrebno upoštevati pri pripravi sektorskih planov in razvojnih programov.
Spremembe prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine bodo v primerih utemeljene potrebe po odstopanju od omenjenih obveznih izhodišč obravnavane in sprejete
po postopku, kakor ga določa zakon.
Vse druge spremembe bodo utemeljene s programskimi zasnovami, PIA, sektorskimi plani in razvojnimi programi ter projekti.
3.4. PROGRAM DODATNIH RAZISKAV, ANALIZ IN ŠTUDIJ, KI SO POTREBNE ZA SPREMLJANJE, URESNIČEVANJE IN DOPOLNJEVANJE PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE
Usmerjanje in zagotavljanje skladnega prostorskega razvoja v občini in regiji zahteva trajno in sistematično strokovno, politično in civilnodružbeno delo. V ta namen bomo na osnovi planskih izhodišč in usmeritev za posamezna področja urejanja prostora izdelali
dodatne študije, analize in raziskave.
Le-te bodo omogočile kvalitetno realizacijo planskih določil. Zlasti se omenjeno nanaša na pripravo strokovnih podlag za prostorske izvedbene akte (PIA).
Posamezni nosilci planiranja bodo v zahtevani kvaliteti in obliki izdelali strokovne osnove za področja, za katera so po zakonu odgovorni in zadolženi, in sicer za potrebe priprave občinskih sektorskih planov in razvojnih programov ter projektov.
Pripravili bomo odlok za zavarovanje virov pitne vode in predhodno v ta namen ustrezne strokovne podlage.
Izdelali bomo celovit
kataster ekološkega stanja
v občini. Iz njega bodo razvidni vzroki za stanje in nevarnosti posameznih onesnaževalnih dejavnosti. V sklopu izdelave katastra bo izdelan kataster onesnaževalcev voda, kataster odpadkov (zlasti posebnih), evidenca nelegalnih odlagališč odpadkov in evidenca nelegalnih gramoznic v občini. Na osnovi izdelanega katastra oz. katastrov bomo pripravili program izvajanja nalog vključno s pripravo sanacijskih programov za odpravo ekološko najbolj problematičnega stanja na posameznih območjih oz. področjih. Izdelali bomo tudi programe sanacije za posamezne vrste naravnih virov na osnovi predhodno izdelanih katastrov. Programi bodo vsebovali analitični del (opredelitev emisij po vrstah in virih), opredelitev nalog z nosilci le-the, dinamiko izvedbe in vire financiranja.
Predvidena je tudi izdelava:
- strokovnih podlag za sanacijo voda reke Drave,
- strokovnih podlag za opredelitev ukrepov za zagotovitev poplave varnosti območja ob Dravi;
-
posebnih strokovnih podlag za področje vrednotenja vplivov nameravanih posegov na okolje in načrtovanih okoljevarstvenih ukrepov,
- strokovnih podlag za opredelitev novih območij za pridobivanje gramoza v občini,
- strokovnih podlag za sanacijo nelegalnih odlagališč odpadkov in sanacijo nelegalnih gramoznic v občini,
- strokovnih podlag za opredelitev osnovnih usmeritev za prostorsko ureditev in razvoj Zg. in Sp. Dupleka (organizacija dejavnosti,
podrobnejša
namenska raba prostora, infrastrukturna omrežja itd.).
- strokovnih podlag o potrebah in možnostih za širitev ureditvenih območij naselij,
- strokovnih podlag za območje osrednjega dela Vurberka,
- strokovnih podlag za opredelitev območij za majhna in srednje velika proizvodna ipd. podjetja (obrt),
- strokovnih podlag o prostorskih možnostih lociranja počitniških naselij,
- strokovnih podlag za širši območji za turizem in rekreacijo (vzdolž Drave z Vurberkom, širša okolica Korene ter Zimice),
- strokovnih podlag za opredelitev razširitve območja Krajinskega parka Kamenščak-Hrastovec (na območje Preloge-Pučanca) in opredelitve večje zaščite Krajinskega parka Drava;
- strokovnih podlag za opredelitev zazidanih stavbnih zemljišč, na katerih stojijo objekti, zgrajeni brez predpisanih dovoljenj,
- strokovne dokumentacije za določitev potrebnih rekonstrukcij obstoječih cest,
- strokovnih podlag za državno kolesarsko povezavo na relaciji Maribor-Ptuj variantno čez območje Občine Duplek,
- strokovnih podlag za ureditev vodooskrbe naselij, kjer je oskrba z vodo pomanjkljiva.
Dopolnjevali in ažurirali bomo evidenco nedovoljenih gradenj. Pripravili bomo program nadomeščanja kmetijskih zemljišč, ki bodo zaradi širšega javnega interesa prenehala biti kmetijska.
3.5. MEDOBČINSKE NALOGE ZA USMERJANJE SKLADNEGA DOLGOROČNEGA RAZVOJA V PROSTORU
Zaradi značilnosti, ki jih imajo posegi v prostor, bo Občina Duplek
sodelovala s sosednjimi in drugimi občinami
na naslednjih področjih:
- gozdovi (sanacija gozdov): z občinami Maribor, Lenart in Ptuj,
- vodni viri (sanacija voda Drave): z vsemi obdravskimi občinami,
- naravna dediščina: z občinami Maribor, Lenart, Ptuj, Miklavž na Dravskem polju in Starše,
- rudnine (gramoz): z občinama Maribor in Starše,
- rekreacija v naravnem okolju: z občinami Maribor, Lenart, Ptuj, Miklavž na Dravskem polju,
Destrnik
in Starše,
- ravnanje z odpadki:
z Mestno občino Ptuj in ostalimi sosednjimi občinami
- prometno omrežje (ceste, kolesarske povezave): z občinami Maribor, Ptuj in Lenart,
- elektroenergetsko omrežje: z Mestn
o občino
Maribor,
- oskrba z vodo: z občinami Maribor, Ptuj in Lenart.
3.6. PROSTORSKE SESTAVINE DOLGOROČNEGA PLANA REPUBLIKE SLOVENIJE, KI SO OBVEZNO IZHODIŠČE ZA PRIPRAVO PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE DUPLEK, TER PROSTORSKE SESTAVINE DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE DUPLEK, KI SO OBVEZNO IZHODIŠČE ZA PRIPRAVO
SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE
IN SEKTORSKIH PLANOV TER RAZVOJNIH PROGRAMOV
Obvezna izhodišča povzemamo po prostorskih sestavinah Dolgoročnega plana Republike Slovenije. Dodatno opredeljujemo še občinska obvezna izhodišča, ko je navedeno spodaj.
Področje
Obvezno izhodišče Republike Slovenije dolgoročnega plana
Obvezno izhodišče dolgoročnega plana Občine Duplek
Kmetijska zemljišča
najboljše kmetijsko zemljišče
Vodni viri
drugi vodni viri
Rudnine
zasnova pomembnejših rudnin (raziskovalno območje nafte in plina)
zasnova drugih rudnin (gramoz)
zasnova sanacije gramoznic
Naravna in kulturna dediščina
zasnova območij krajinskih parkov (Drava, Kamenščak -Hrastovec)
zasnova območij naravnih rezervatov, naravnih spomenikov in spomenikov oblikovane narave
zasnova drugih kulturnih spomenikov
Sanacija voda
zasnova sanacije onesnaženega vodotoka (Drava)
zasnova sanacije onesnaženosti vodotokov (II.-III., III. razred - Drava)
Poselitev
središče občinskega pomena (Sp. Duplek)
pomembnejša lokalna središča (Korena, Dvorjane)
ureditvena območja naselij
druga ureditvena območja (Območje za rekreacijo, šport in turizem Duplek)
Cestno omrežje
zasnova omrežja regionalnih cest
zasnova omrežja lokalnih cest
Omrežje kolesarskih povezav
zasnova omrežja glavnih kolesarskih povezav
Elektroenergetsko omrežje
zasnova razmestitve daljnovodnega prenosnega omrežja 400 kV
zasnova razmestitve daljnovodnega prenosnega omrežja 110 kV
Ravnanje z odplakami
zasnova razmestitve skupnih čistilnih naprav z zmogljivostjo pod 10.000 E
Obramba in zaščita
območja objektov za potrebe obrambe in zaščite (objekt zvez)
4. KRAJINSKA ZASNOVA DRAVSKEGA POLJA
Sestavni del prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine je tudi del
Krajinske zasnove Dravskega polja
(sprejete v MUV, št. 16/87).
4.1. SKUPNI INTERESI IN CILJI DOLGOROČNEGA PROSTORSKEGA RAZVOJA
Dravsko polje, zlasti njegov vzhodni del (v območju struge Drave), predstavlja krajinsko, ekološko in vizualno vreden prostor, ki je razvojno zelo izpostavljen različnim interesom za nove ali drugačne namenske rabe prostora. Pri posegih v ta prostor bomo uveljavljali kompromisne rešitve, ki bodo krajinske vrednote čim manj prizadele.
S krajinskimi zasnovami razešujemo dve temeljni skupini interesov, in sicer zahtevo in potrebo po razvoju na eni strani ter po varstvu okolja na tem prostoru na drugi strani. Interes varstva se kaže v ohranitvi tal, vegetacijskih pojavov (posamezna drevesa, skupine dreves, gozdovi, živice), favne, geomorfoloških tvorb, vodnih pojavov, biotopov (predvsem obvodnih), podtalnice, naravnih procesov, slikovitih naravnih prizorišč, značilne parcelacije in krajinskih vzorcev. Velika potreba po ohranitvi značilnosti tukajšnjega prostora izhaja tudi iz interesov ribištva in lovstva.
4.2. ZASNOVA DOLGOROČNEGA RAZVOJA IN NAMENSKA RABA PROSTORA
Predvidene posege v prostor - tiste, kjer prihaja do navkrižja med interesom razvoja in varstva na istem prostoru - smo z različnih vidikov ovrednotili in predvideli naslednjo namensko rabo:
V namenski rabi je največ površin kmetijskih, sledijo lesnoproizvodni gozdovi znotraj območja razglašanja gozdov posebnega pomena v širšem zelenem pasu Maribora, vodne površine predstavlja struga reke Drave, naselja pa so v veliki meri samo stanovanjska z osnovno oskrbo, sicer pa funkcionalno navezana na mesto Maribor. Ureditvena območja naselij se v bodoče ne bodo bistveno povečala.
Dolgoročno predvidevamo na tem območju intenzivnejšo kmetijsko dejavnost in gozdarstvo. Ob strugi Drave so nahajališča gramoza. Strugo reke Drave bomo sanirali prednostno na največjih erozijskih območjih. Način sanacije bomo v največji možni meri prilagodili interesom varstva krajine.
Najbolj ranljiv prostor na območju Dravskega polja je prostor ob strugi Drave. Zato bomo na prostorsko in ekološko vrednejših območjih, ki so najbolj občutljiva (Dravski rokav v logih pod Vurberkom), upoštevali tudi krajinsko ekološke kriterije in prostoru zagotovili ustrezno stopnjo vodnatosti za preživetje. Pri morebitnih komasacijskih preureditvah bomo glede na možnosti v čim večji meri ohranili parcelacijo, značilne vegetacijske, reliefne, vodne elemente in elemente kulturne dediščine. Ostali krajinsko-ekološko pomembni elementi, ki jih je potrebno ohraniti, so večje poteze vegetacije ali obsežni pasovi zelenja ob vodotokih. Pri posegih v prostor bomo upoštevali naravovarstvene umejitve in tako dosegli vsaj ekološki minimum.
Gozdove bomo v čim večji meri ohranjali, saj predstavljajo najboljšo zaščito podtalnice, poleg tega pa dajejo polju in obrečnemu prostoru značilno krajinsko podobo.
4.3. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE KRAJINSKE ZASNOVE
Za dele najbolj ranljivega prostora ob strugi Drave bomo izdelali ureditvene načrte in v njihovem okviru med drugim podrobno preučili tehnične, naravovarstvene in oblikovne lastnosti (zgradbo) vodoroka ter na ta način opredelili možnosti za realizacijo planiranega razvoja dejavnosti in namenske rabe prostora.
Za ureditvena območja naselij in za morebitna območja melioracij bomo v splošnem izdelali ureditvene načrte ali prostorske ureditvene pogoje (PUP), ki bodo natančno določili pogoje varovanja naravnih vrednot ob kompromisnih rešitvah prepletanja različnih dejavnosti ali namenske rabe prostora.
Pri ureditvenih načrtih in PUP bomo nujno uveljavili interese varstva naravnih virov, znamenitosti in procesov, scenske znamenitosti in kulturne vrednote.
5. KARTOGRAFSKI DEL PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE
sestavljajo tematske karte, na katerih je grafično predstavljena vsebina tekstualnega dela plana. Karte pokrivajo celotno območje občine. Navedbe v tekstualnem delu in grafični prikazi se dopolnjujejo.
5.1. Tematske karte v merilu 1 : 25.000
1. Zasnova namenske rabe prostora
2. Zasnova vodnih virov in rudnin
3. Zasnova vodnogospodarskih ureditev in agrarnih operacij
4. Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine
5. Zasnova omrežja in funkcij naselij
6. Zasnova oskrbe z vodo
7. Zasnova sanacij in ravnanja z odplakami
8. Zasnova prometnega omrežja
9. Zasnova elektroenergetskega omrežja in omrežja zvez
10. Zasnova območij in ureditev za rekreacijo in turizem
11. Zasnova načinov urejanja prostora
12. Zasnova območij za potrebe obrambe in zaščite
5.2. Kartografska dokumentacija k planu v merilu 1 : 5000
Kartografska dokumentacija je predstavljena na preglednih katastrskih načrtih. Prikazuje opredelitve glede namenske rabe prostora, ki so pomembna za dolgoročni razvoj, in sicer:
- najboljša kmetijska zemljišča,
- zavarovane naravne znamenitosti,
- zavarovane kulturne in zgodovinske spomenike,
- vsa druga območja, katerih namenska raba oziroma poseben status je opredeljen v občinskih ali republiških odlokih.
Poleg naštete vsebine kartografske dokumentacije k planu v merilu 1 : 5.000 so v njej prikazani še:
- druga kmetijska zemljišča,
- lesnoproizvodni gozdovi,
- ureditvena območja naselij,
- območje za rekreacijo, šport in turizem Dupleku,
- stavbna zemljišča na območjih razpršene gradnje,
- območja, za katera so izdelane in sprejete programske zasnove.
Širitve ureditvenih območij naselij, ki so prikazane v kartografski dokumentaciji k planu v merilu 1 : 5000, so utemeljene na podlagi Zakona o urejanju prostora (Ur. l. SRS, št. 18/84 in št. 15/89), Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Ur. l. RS, št. 48/90), Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. l. RS, št. 59/96) in so usklajeni v smislu poglavja 3.4.24. iz Dolgoročnega plana (S)RS za obdobje 1986-2000 (Ur. l. SRS, št. 1/85, 41/87, 12/89 in Ur. l. RS, 36/90, 72/95).
5.3. Kartografski del krajinske zasnove Dravskega polja v merilu 1 : 25.000
Karte so bile izdelane in sprejete že leta 1987 (MUV, št. 16/87). V primeru, da so prikazane rešitve na tematskih kartah plana občine v merilu 1 : 25.000 drugačne kot na kartah krajinske zasnove Dravskega polja, veljajo prikazi na tematskih kartah plana.
12a. Zasnova namenske rabe površin
12b. Usmeritve glede načinov urejanja naselij in območij s prostorskimi izvedbenimi akti
12c. Zasnova vodnogospodarskih ureditev
5.4. Kartografski deli programskih zasnov,
navedenih v 3. členu tega odloka (izdelani na kartah v merilih 1 : 1000, 1 : 2880 in 1 : 5000).
3. člen
Del prostorskih sestavin Dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Duplek je tudi spodaj navedena
Programska zasnova za območje stanovanjske gradnje v Sp. Dupleku,
v nadaljevanju predstavljena v povzetku.
1. OPREDELITEV UREDITVENEGA OBMOČJA IN NAMENSKA RABA POVRŠIN:
Območje se nahaja v naselju Sp. Duplek severno od regionalne ceste Maribor-Duplek-Ptuj in je veliko 2,2 ha. Na območju je predvidena zidava prosto stoječih stanovanjskih objektov in nekaj nizov vrstne zazidave. Skupno je največje možno število objektov 47.
2. INFRASTRUKTURNA OMREžJA, OBJEKTI IN NAPRAVE:
Širše območje je danes delno komunalno urejeno. Kanalizacijskega sistema ni, odvajanje odpadnih voda se rešuje individualno v skladu s sanitarnimi predpisi. Meteorne vode se odvajajo v odprtih kanalih do najbližjih potokov in reke Drave. Predhodno je potrebno urediti kanalizacijsko omrežje Sp. Duplek z ustrezno čistilno napravo in bodočo sosesko po izgradnji sekundarnega omrežja nanj navezati. Bodoča stanovanjska soseska bo navezana enako kot ostali del naselja Sp.Duplek na mariborski vodovod, cevovod poteka po Cesti 4. julija. Po potrebi se naj obstoječi cevovod rekonstruira skladno z naraščajočo porabo vode. Preko obravnavanega območja potekata visokonapetostna daljnovoda, ki se bosta glede na predvideno zazidavo ustrezno prestavila. Obstoječe transformatorske postaje Duplek I. in Duplek II. bo potrebno rekonstruirati in po potrebi izgraditi novo trafo postajo.
Kapacitete obstoječe telefonske centrale je potrebno povečati in omrežje ustrezno rekonstruirati ter razširiti v skladu z novo zazidavo.
Bodoča soseska se prometno navezuje na primarno cestno omrežje (regionalna cesta Maribor-Duplek-Ptuj) preko predvidene sekundarne ceste. Mirujoči promet se bo odvijal ob sekundarni cesti in v sklopu funkcionalnih površin posameznih objektov.
3. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE:
Objekti naj bodo na večjem delu površine vrstne hiše, gručasto nanizane v sosedstva, kjer prostor to dopušča, tudi s skupnimi zunanjimi prostori. Posebej je potrebno predvideti prostor za otroško igrišče. Nakazani del parcele naj bo v večji meri travna površina s posameznimi visokodebelnimi drevesi. Ograje naj bodo lesene ali formirane iz živih meja.
4. USMERITVE ZA VAROVANJE OKOLJA:
Območje spada po občinskem odloku v Ill.območje onesnaženosti zraka. Da se razmere ne bi poslabšale, naj se za ogrevanje uporabljajo okolju prijazni energenti, najbolje v skupni kotlovnici.
Komunalni odpadki se morajo zbirati in odvažati v skladu z ustreznim odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki.
Plodna zemlja naj se pred pričetkom gradnje odstrani, ustrezno deponira in kasneje uporabi.
5. SEZNAM PARCEL NA OBRAVNAVANEM OBMOČJU:
k.o. Sp. Duplek: del parcele št. 315/5, 315/6, 316/4, deli parc. 340/), 342/1, 342/ 10; 342/9, del parcele št. 343/5; 343l6, deli parcel št. 343/1, 348/3; 347/4, 346/ 10, 345/8, 345/11, 345/6, 345112, 340/15, 340/20, 340/16, 339/6, del parcele 339/1; 316/3, deli parcel 337/3, 337/1; 340/2, 345/1, 347/11, 337/2.
4. člen
Prostorske sestavine Dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Duplek so na vpogled v prostorih Občine Duplek.
5. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka
prenehajo veljati prostorske sestavine:
- Dolgoročnega plana Občine Maribor za obdobje 1986-2000 (MUV, št. 1/86, 16/87 in popravek, št. 19/87, 7/93 in popravek 8/93, 8/94),
- Družbenega plana Mesta Maribor za obdobje 1986-1990 (MUV, št. 12/86, 20/88, 22/88, 3/89, 2/90, 3/90, 16/90, 7/92, 7/93 in popravek 8/93, 8/94),
in sicer samo v delih, ki se nanašajo na območje Občine Duplek.
Na zemljiščih, na katerih je s tem odlokom določena drugačna namenska raba kot v zgoraj navedenih aktih, se do sprejetja novih prostorskih ureditvenih pogojev smiselno uporabljajo določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor ( MUV, št.11/93) v skladu z namensko rabo, določeno s tem odlokom o prostorskem planu Občine Duplek.
6. člen
Ta odlok se objavi v Medobčinskem uradnem vestniku Štajerske in Koroške regije. V veljavo stopi osmi dan po objavi.
Občinski svet
župan
Janez Ribič, s.r.
Številka: 032-435/2000
Datum: 21. junij 2000
PRILOGA 1 - BILANCA POVRŠIN V OBČINI DUPLEK
Bilanca površin po planu 1993 in predlogu razvrstitve kmetijskih zemljišč 1996
Sprememba namenske rabe prostora po planu 2000
Bilanca površin po planu 2000
Namenska raba
v ha
v ha
v ha
v %
najboljša kmetijska zemljišča
2024,18
- 9,98
2014,20
50,4
druga kmetijska zemljišča
254,36
- 20,38
233,98
5,9
ureditvena območja
lesnoproizvodnih gozdov
1252,43
- 0,74
1251,69
31,3
vodne površine in zemljišča s posebnimi naravnimi razmerami (VII. kategorija kmetijskih zemlijšč)
56,31
/
56,31
1,4
stavbna zemljišča znotraj ureditvenih območij naselij
186,85
+ 8,86
195,71
4,9
stavbna zemljišča znotraj drugega območja za poselitev - območja za rekreacijo, šport in turizem Duplek
49,16
/
49,16
1,2
stavbna zemljišča na območjih razpršene gradnje
175,05
+ 22,24
197,29
4,9
(vsa stavbna zemljišča skupaj)
(411,06)
(+ 31,10)
(442,16)
(11,1)
SKUPAJ:
3.998, 34
0,00
3.998, 34
100,0
PRILOGA 2 - POSEBNI POGOJI ZA GRADNJO NA NEKATERIH STAVBNIH ZEMLJIŠČIH
List
PKN-5
Zap. št.
na karti
Katastrska občina in parcelne številke
Pogoji občinskega sveta
Pogoji ministrstev
MB-16
16
Zimica
635, 636
Stavbno zemljišče je namenjeno samo za ureditev obstoječega ribnika, ne pa tudi za gradnjo kmet. objekta.
POGOJ MKGP: Dovoljena je samo ureditev ribnikov in brežin, ne pa tudi gradnja objektov, ki ne pripadajo kmetiji.
MB-17
264
Zg. Korena
312/2
Stavbno zemljišče je namenjeno samo za objekte rekreativnih in zdravstvenih dejavnosti, ki bodo služile javnosti.
POGOJ MKGP: Zemljišče je potrebno nameniti objektom za rekreativne in zdravstvene dejavnosti.
MB-26
119
Sp. Duplek
396/2, 405/3
Pogoj za gradnjo na stavbnem zemljišču je predhodna izdelava strokovnih podlag.
POGOJ MOP: Gradnja je dovoljena šele po izvedbi najnujnejših vodnogospodarskih ukrepov in ureditev.
MB-26
121
Sp. Duplek
274, 277, 278,281, 282
Pri gradnji na stavbnem zemljišču je potrebno upoštevati zahteve, izhajajoče iz poplavne ogroženosti.
POGOJ MOP: Gradnja je dovoljena šele po izvedbi najnujnejših vodnogospodarskih ukrepov in ureditev.
MB-26
in
MB-36
199
Sp. Duplek
355/1. del
Pri gradnji na stavbnem zemljišču je potrebno upoštevati zahteve, izhajajoče iz poplavne ogroženosti.
POGOJ MOP: Gradnja je dovoljena šele po izvedbi najnujnejših vodnogospodarskih ukrepov in ureditev.
MB-36
288
Sp. Duplek
357/2. del, 358/3.
del, 359/3. del
Stavbno z emljišče je namenjeno samo za ČN. Pri izdelavi dokumentacije je potrebno upoštevati lociranost ČN v poplavnem območju Drave.
POGOJ MOP: Gradnja je dovoljena šele po izvedbi najnujnejših vodnogospodarskih ukrepov in ureditev.
Pojasnilo kratic: MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
MOP - Ministrstvo za okolje in prostor
CN - čistilna naprava
»
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Maribor za obdobje 1986-2000 in družbenega plana mesta Maribor za obdobje 1986-2000 za območje Občine Duplek v letu 2000
Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
Splošni akti občine
Akti poslovanja
Posamični akti
Naročništvo
Naročništvo
Pogoji uporabe
Portal Lex Localis
Cenik