Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 51/10, 40/12-ZUJF in 14/15-ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1 in 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE ), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11- uradno prečiščeno besedilo, 14/13-popr. 101/13, 55/15-ZFisP, 96/15- ZIPRS1617, 80/16 – ZIPRS1718-A, 71/17 – ZIPRS1819, 13/18 in 195/20- odl.US,) in 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18 in 50/21) je Občinski svet Občine Šenčur na svoji 25. seji, dne 22.12.2021 sprejel
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE ŠENČUR ZA LETO 2022
1. Splošna določba
1. člen
(vsebina odloka)
S tem odlokom se za Občino Šenčur za leto 2022 določa proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev Občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna
2. člen
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
KONTO
OPIS
PRDLOG 2022 v EUR
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
I.
S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78)
12.307.294,61
TEKOČI PRIHODKI (70+71)
8.079.308,50
70
DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706)
6.370.883,00
700
DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK
5.447.783,00
703
DAVKI NA PREMOŽENJE
841.100,00
704
DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE
82.000,00
71
NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714)
1.708.425,50
710
UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA
714.900,00
711
TAKSE IN PRISTOJBINE
11.000,00
712
GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI
56.000,00
713
PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV
21.800,00
714
DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI
904.725,50
72
KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722)
135.000,00
722
PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH SREDSTEV
73
PREJETE DONACIJE (730+731)
0,00
74
TRANSFERNI PRIHODKI (740+741)
4.092.986,11
740
TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ
2.727.312,35
741
PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE
1.365.673,76
II.
S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43)
16.473.172,83
40
TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409)
2.534.122,22
400
PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM
383.493,00
401
PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST
59.069,00
402
IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE
2.046.560,22
403
PLAČILA DOMAČIH OBRESTI
5.500,00
409
REZERVE
39.500,00
41
TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413)
2.795.754,74
410
SUBVENCIJE
55.000,00
411
TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM
1.879.304,00
412
TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM
349.026,20
413
DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI
512.424,54
42
INVESTICIJSKI ODHODKI (420)
10.796.796,87
420
NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV
43
INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432)
346.499,00
431
INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM
136.000,00
432
INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM
210.499,00
III.
PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)
-4.165.878,22
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
75
IV.
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)
750
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL
751
PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV
752
KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE
44
V.
DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441)
440
DANA POSOJILA
441
POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB
VI.
PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.)
C. RAČUN FINANCIRANJA
50
VII.
ZADOLŽEVANJE (500)
1.000.000,00
500
DOMAČE ZADOLŽEVANJE
55
VIII.
ODPLAČILA DOLGA (550)
200.000,00
550
ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA
IX.
POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) - (II.+V.+VIII.)
-3.365.878,00
X.
NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.)
800.000,00
XI.
NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)
4.165.878,00
STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA
3.366.092,15
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področje proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Program je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Šenčur. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. Postopki izvrševanja proračuna
3. člen
(izvrševanje proračuna)
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.
4. člen
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah tudi naslednji prihodki:
· pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest,
· požarna taksa, ki se uporablja za namene določene v zakonu o varstvu pred požari,
· komunalni prispevek za gradnjo gospodarske javne infrastrukture,
· turistična taksa,
· koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo,
· prihodki iz naslova najemnine za gospodarsko javno infrastrukturo (vodovod, kanalizacija).
Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prihodek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan v zadostni višini, se za višino vplačanega namenskega prihodka lahko poveča obseg teh izdatkov v višini proračuna.
Pravice porabe namenskih sredstev, ki niso bila porabljena v tekočem letu, se prenesejo v proračun prihodnjega leta za isti namen.
5. člen
(prerazporejanje pravic porabe)
Sredstva proračuna se smejo uporabljati za namene, ki so določeni s proračunom.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo le, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev. Uporabniki smejo v imenu Občine prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za ta namen.
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
O prerazporeditvah pravic porabe v posameznem delu proračuna odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika, to je župan, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katere so bila sredstva zagotovljena.
Župan lahko v finančnem načrtu neposrednega uporabnika prerazporeja pravice porabe med področji proračunske porabe, glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe, ter med podprogrami v okviru glavnih programov in proračunske postavke. Posamezna področja proračunske porabe lahko poveča ali zmanjša do višine 10 % vrednosti posameznega področja.
Prerazporeditve se izvršujejo na ravni proračunske postavke – konta.
V obseg prerazporeditev ne štejejo prerazporeditve, ki so potrebne zaradi plačil na podlagi pravnomočnih odločitev sodišč ali drugih upravnih organov. Prav tako se v obseg prerazporeditev ne štejejo prerazporeditve splošne proračunske rezervacije, ki je namenjena financiranju odhodkov, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev.
O prerazporeditvah, ki presegajo zgoraj določene pravice župana odloča občinski svet Občine Šenčur.
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta in konec leta z zaključnim računom proračuna poroča občinskemu svetu Občine Šenčur o veljavnem proračunu in njegovi realizaciji.
6. člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti v letu 2022, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 80 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Skupni obseg prevzetih obveznosti v letu 2022, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve ter za tekoče transfere, ne sme presegati 80 % pravic porabe v veljavnem finančnem načrtu posameznega neposrednega proračunskega uporabnika.
Za večji obseg prevzetih obveznosti kot je določeno v drugem in tretjem odstavku tega člena se lahko obveznosti prevzemajo samo na podlagi predhodnega soglasja občinskega sveta.
Omejitve iz prejšnjih odstavkov ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov, za obveznosti povezane z zadolževanjem in upravljanjem z občinskim dolgom ter za obveznosti po pogodbah o sofinanciranju iz namenskih sredstev EU oziroma iz pripadajočih postavk slovenske udeležbe.
Prevzete obveznosti se vključijo v finančni načrt proračunskega uporabnika, obveznosti za večletne projekte pa tudi v načrt razvojnih programov.
7. člen
(spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov)
Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov.
Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki.
Po poteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča predstojnik neposrednega uporabnika (župan). Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov.
Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna.
8. člen
(splošna proračunska rezervacija)
V proračunu se do višine, določene v posebnem delu, zagotovijo sredstva splošne proračunske rezervacije, ki je namenjena financiranju odhodkov, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev. O uporabi splošne proračunske rezervacije odloča župan, na predlog za finance pristojnega organa. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov.
9. člen
(proračunski sklad in proračunska rezerva)
Proračunski sklad je račun proračunske rezerve za naravne nesreče, oblikovan po Zakonu o javnih financah. Sredstva iz rezerve za namene naravnih nesreč se uporabljajo za financiranje izdatkov za namene, opredeljene v 49. členu Zakona o javnih financah.
Obvezna proračunska rezerva se oblikuje letno v višini 5.000,00 EUR.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena Zakona o javnih financah do višine 3.000,00 EUR župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja
10. člen
(odpis dolgov)
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena Zakona o javnih financah, lahko župan odpiše ali delno odpiše plačilo dolga največ do skupne višine 5.000,00 EUR vseh dolgov v posameznem letu, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati.
Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška 2 EUR, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena na všteva.
5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja
11. člen
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)
Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov se Občina Šenčur lahko dolgoročno zadolži do višine 1.000.000,00 EUR in sicer za financiranje investicijskih projektov iz načrta razvojnih programov.
Obseg poroštev Občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Občina Šenčur, ne sme preseči skupne višine glavnic 0 EUR.
12. člen
(obseg zadolževanja Občine zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov)
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračun ne more uravnotežiti, se lahko za začasno kritje odhodkov najame posojilo, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta.
6. Obseg zadolževanja javnega sektorja na ravni občine
13. člen
(obseg zadolževanja javnega sektorja na ravni Občine)
Javno podjetje Komunala Kranj d.o.o. (v nadaljevanju: javno podjetje) se lahko v letu 2022 dolgoročno zadolži na način in pod pogoji, določenimi z zakoni, ki urejajo javne finance ter financiranje Občin, podzakonskimi predpisi, izdanimi na njihovi podlagi, ter naslednjimi pogoji:
· zadolžitev ne sme preseči 8.000.000,00 EUR,
· za obdobje največ do 20 let od dneva sklenitve kreditne pogodbe,
· za namen: za investicijo v center krožnega gospodarstva,
· če ima zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov.
O soglasju k zadolžitvi javnega podjetja iz prejšnjega odstavka odločajo občinski sveti Občin ustanoviteljic na podlagi predloga za pridobitev soglasja, v katerem mora javno podjetje navesti:
· razloge in namen za zadolževanje,
· osnovne elemente zadolžitve (predvideno višino glavnice, valuto zadolžitve, predvideno obrestno mero, predvidene stroške zadolžitve, predvideno ročnost, predvidene roke črpanj in predvideno zavarovanje) ter
· vire za odplačilo zadolžitve.
7. Prehodne in končne določbe
14. člen
(začasno financiranje v letu 2023)
V obdobju začasnega financiranja Občine Šenčur v letu 2023, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
15. člen
(uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 2022 dalje.
Številka: 410-0012/2021-4
Datum: 22.12.2021
Občina Šenčur
Ciril Kozjek, župan