Na podlagi 12. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, 110/02, 8/03), in 16. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV, št. 27/95, 13/98, 8/98, 5/00, 10/02, 6/04 in 13/04) je Mestni svet Mestne občine Maribor na svoji 17. redni seji, dne 21. junija 2004, sprejel
ODLOK
o prostorskih ureditvenih pogojih (pup) za središče ureditvenega območja peker
I. UVODNA DOLOČILA
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje urejanja središčnega dela ureditvenega območja Peker, v digitalni in analogni obliki, razen smernic, mnenj in izjav, ki so samo v analogni obliki. Digitalna oblika je shranjena v podatkovni infrastrukturi "Urban" in zaščitena pred nedovoljeno uporabo, spreminjanjem ali uničenjem s strani nepooblaščenih oseb.
Prostorske ureditvene pogoje za središče Peker je izdelal Komunaprojekt d.d. Maribor, Partizanska cesta 3-5, pod številko naloge 3049/02 v maju 2004.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji iz prejšnjega člena vsebujejo tekstualni del, smernice in mnenja odgovornih nosilcev urejanja prostora in grafični del.
A. TEKSTUALNI DEL
1. Obrazložitev prostorskih ureditvenih pogojev
2. Odlok o PUP za središče ureditvenega območja Peker
3. Smernice in mnenja odgovornih nosilcev urejanja prostora
B. GRAFIČNI DEL
1. Pregledna karta s prikazom območja obdelave M 1: 5000
2. Izsek iz dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Maribor v merilu M 1: 5000
3. Inventarizacija prostora M 1: 2000
4. Namenska raba površin in členitev območja M 1: 2000
5. Regulacijska karta M 1: 1000
6. Načrt komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez M 1: 2000
7. Načrt prometnih ureditev M 1: 2000
8. Kopija uradnega katastrskega načrta M 1: 1000
II. OPIS MEJE OBMOČJA
3. člen
Meja obravnavanega območja urejanja je prikazana v grafičnem delu, na karti št. 1 "Pregledna karta s prikazom območja obdelave v merilu 1:5000".
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA
4. člen
Obravnavano območje središča Peker je razdeljeno na dve območji urejanja, ki sta razdeljeni na posamezne funkcionalne enote.
Območje urejanja je del naselja, v katerem veljajo enotna izhodišča za urbanistično urejanje in arhitekturno oblikovanje.
Funkcionalna enota je območje, znotraj katerega veljajo enotna določila za urbanistično urejanje in arhitekturno oblikovanje ter izrabo prostora.
Območje urejanja CENTER (PSR-C) - območje centralnih dejavnosti med ozadjem severnih objektov ob Lackovi cesti in severno od južne parcelne meje objektov ob Špindlerjevi ulici. Njegovi deli so funkcionalne enote:
PSR-C I. (severni del PSR-C) - posegi v prostor so individualni;
PSR-C II. (južni del PSR-C) - posegi v prostor so individualni (območje ob cesti K žagi) ali kompleksni (območje ob Bezjakovi ulici).
Območje urejanja VZHOD (PSR-V) - območje stanovanjskih in dopolnilnih dejavnosti med Bezjakovo in Gačnikovo ulico in Ulico Jelenčevih ter Lackovo cesto in neimenovano povezovalno cesto med Bezjakovo, Ipavčevo in Ulico Jelenčevih. Njegovi deli so funkcionalne enote:
PSR-V I. (med Ulico Jelenčevih in predvidenim podaljškom Ipavčeve ulice ter Gačnikovo ulico) - posegi v prostor so individualni;
PSR-V II. (med Bezjakovo in podaljškom Ipavčeve ulice) - posegi v prostor so individualni ali kompleksni.
IV. FUNKCIONALNO OBLIKOVALSKI POGOJI
5. člen
Splošna merila in pogoji glede vrste posegov
V funkcionalnih enotah so dovoljeni naslednji posegi:
●
novogradnje, nadomestne gradnje, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave,
spreminjanje namembnosti, kot dopolnitev pretežne namembnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,
redna in investicijska vzdrževalna dela na objektih,
rušenja objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,
postavitev urbane opreme, kioskov, turističnih oznak, spominskih obeležij, verskih znamenj, reklamnih panojev in neprometnih znakov,
gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,
postavitev pomožnih objektov (garaže, vrtne ute, nadstrešnice, ograje) na gradbenih parcelah obstoječih oz. projektiranih objektov tako, da ni ovirana redna raba obstoječih oz. projektiranih objektov,
urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, pešpoti, kolesarskih poti in vodnih zemljišč,
posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja in
Ne glede na določila prostorskih ureditvenih pogojev, so dopustni naslednji posegi:
redno in investicijsko vzdrževanje stavb znotraj obstoječih gabaritov,
spremembe namembnosti, ki ne zahtevajo večjih gradbenih posegov in vlaganj v objekte,
tekoče vzdrževanje prometnih in manipulacijskih površin,
tekoče vzdrževanje zelenih površin,
nujni komunalni posegi, nujni sanacijski posegi.
6. člen
Merila in pogoji za oblikovanje
Pri vseh novogradnjah in parcelacijah v območju je potrebno upoštevati urbanistične omejitve, ki so podane z regulacijsko črto, gradbeno mejo, gradbeno črto, faktorjem izrabe zemljišča (FIZ) ali etažnostjo, ki so razvidni iz regulacijskih kart.
Pri arhitekturni zasnovi vseh novogradenj, adaptacij, rekonstrukcij, dozidav in nadzidav v obravnavanem območju je oblikovanje obvezno uskladiti z oblikovnimi značilnostmi kakovostnega obstoječega okoliškega stavbnega fonda.
Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje.
Maksimalna raven FIZ ne sme biti presežena. Upravičenost odstopanja dokazuje investitor z idejnim načrtom objekta in zunanje ureditve.
Vsebina urbanističnih omejitev:
regulacijska linija ločuje javne površine od nejavnih,
gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ali prizidki ne smejo presegati, (lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost območja za pozidavo),
območje za pozidavo je tisto območje, ki je omejeno z gradbenimi črtami ali mejami,
gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novograjeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad (balkoni, nadstreški, izzidki do 30% površine fasade),
smer pozidave je smer daljšega roba objektov,
faktor izrabe zemljišča (FIZ) je razmerje med vsoto brutoetažne površine objektov nad nivojem terena in površino zemljišča za gradnjo in je za celotno območje središča Peker od 0,2 do 0,5,
faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med pozidano površino in površino gradbene parcele,
etažnost je oznaka, ki podaja obvezno število etaž novogradenj in se izraža kot oznaka pritličja in števila nadstropij in / ali mansardo nad njim(i)
zelena površina je načeloma nepozidana površina s prevladujočo zazelenitvijo,
cesta je površina, namenjena prometu, njena površina je namenjena javni ali zasebni rabi,
javna pot za pešce in kolesarje je površina, namenjena zbirnemu peš in kolesarskemu prometu,
parkirišče je površina, namenjena parkiranju osebnih vozil.
7. člen
Odmiki
Če regulacijski elementi ne omejujejo posega v prostor, velja za odmik predvidenega objekta 4 m ali v soglasju z lastnikom sosednje parcele minimalno toliko od parcelne meje, da je možna njegova normalna uporaba, da ne moti sosednjih objektov in naprav ter minimalno toliko od objekta na sosednji parceli, kot določajo sanitarno tehnične in požarno varstvene zahteve.
8. člen
Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
Velikost gradbenih parcel in funkcionalno zemljišče se, v kolikor ni podana v tem prostorskem izvedbenem aktu, določi v urbanističnem delu projektne dokumentacije.
Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:
namembnost, velikost in lego objekta na parceli, potek komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,
prometne zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, proste površine),
sanitarno tehnične zahteve.
Funkcionalno zemljišče mora omogočati nemoteno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
Na nepozidanih območjih, kjer regulacijska karta določa novo parcelacijo, so posegi v prostor dovoljeni le v skladu z določili tega odloka.
9. člen
Podrobna merila in pogoji po posameznih območjih
V vseh območjih so dovoljene naslednje gradnje:
gradnja stanovanjskih objektov,
gradnja prodajnih lokalov za osnovno oskrbo,
gradnja objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez
postavitev mikrourbane opreme,
urejanje odprtih in športnih površin, zelenic, pešpoti, ploščadi,
rekonstrukcije, prizidave, nadzidave obstoječih objektov v okviru urbanističnih omejitev,
sprememba namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih za potrebe zgoraj omenjenih dejavnosti, funkcionalno zemljišče in parkirne površine pa morajo ustrezati normativnim pogojem za posamezne dejavnosti.
gradnja poslovnih in poslovno - stanovanjskih objektov,
gradnja specializiranih trgovin,
gradnja objektov za storitvene dejavnosti in gostinstvo,
gradnja objektov družbenih dejavnosti kulture, zdravstva, vzgoje in izobraževanja,
gradnja parkirnih in garažnih objektov,
postavitev večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij,
postavitev začasnih objektov.
10. člen
Merila in pogoji za urejanje prometa
Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter izvajanje drugih posegov v prostor v varovalnih pasovih javnih cest je dovoljena le s soglasjem pristojnega upravnega organa, kjer se določijo tehnični in drugi pogoji gradnje.
Dovozne ceste in pristopi do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na ceste nižje kategorije in preko teh na ceste višje kategorije. Za vse dovozne ceste in priključke so potrebna soglasja pristojnega organa.
Do vsake gradbene parcele mora biti zagotovljen trajen dovoz in dostop s ceste ali javne poti. Izjemoma so dovoljeni dovozi in dostopi preko zasebnih zemljišč ob predložitvi dokaza o služnostni pravici.
Pri določanju lokacije novih objektov je potrebno zagotoviti, da ima več objektov skupen priključek na javno cesto ali pot. Prometno - tehnični elementi priključkov morajo ustrezati prometnim zahtevam glede na namembnost objekta.
Slepe ulice morajo biti zaključene tako, da omogočajo na koncu ulice ali v bližini do 30 m obračanje vozil.
Spremembe prometnega režima so možne na osnovi predhodno izdelane prometne strokovne podlage in v soglasju s pristojnim prometnim uradom.
11. člen
Na prometnih površinah zunaj vozišča je možno skladno z veljavnimi predpisi in soglasjem pristojnega organa graditi objekte spremljajočih dejavnosti kot so: avtobusna postajališča, parkirišča, objekte za vzdrževanje cest, površine za kontrolo cestnega prometa in podobno.
Pri gradnji naštetih objektov je potrebno upoštevati veljavne predpise o prometnem in prostem profilu ceste.
12. člen
Za zagotovitev varnega odvijanja prometa in urejanje varnega prometnega režima je ob vozišču možno graditi dodatne vozne pasove, izključevalne in vključevalne pasove, parkirne pasove, kolesarske in pasove za pešce, kolesarske steze in pločnike. Za tovrstne gradnje je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa.
13. člen
Za varno odvijanje kolesarskega prometa je ob kolesarskih pasovih in kolesarskih stezah iz predhodnega člena tega odloka možno graditi tudi daljinske, glavne, regionalne in občinske kolesarske poti. Na pomembnih ciljih kolesarskih voženj je potrebno urejati površine za odstavo oz. parkiranje koles, manjša odstavna mesta pa morajo biti sestavni del urbane opreme.
14. člen
Mirujoči promet
Pri novogradnjah, dozidavah, nadzidavah ali spremembi namembnosti obstoječih objektov je treba urediti parkirne površine zadostne kapacitete, ki se določi v odvisnosti od vrste in obsega dejavnosti.
Pri urejanju javnih parkirnih površin je treba predvideti 5% parkirnih mest, vendar najmanj eno, za invalidne osebe.
Tabela: Minimalno število parkirnih mest glede na dejavnost
DEJAVNOST
ŠTEVILO PARKIRNIH MEST (PM)
ENODRUŽINSKE HIŠE
2 PM / stanovanjsko enoto + 10% za obiskovalce
POSLOPJA S STANOVANJI
1,25 PM / stanovanjsko enoto
VIKENDI IN POČITNIŠKE HIŠE
1 PM / stanovanjsko enoto
PISARNIŠKI IN UPRAVNI PROSTORI - SPLOŠNO
1 PM / 30 m2 neto površine
TRGOVINE IN TRGOVSKE HIŠE Z MAJHNIM OBISKOM
1 PM / 50 m2 neto površine - najmanj 2 PM
KINO, ŠOLSKE DVORANE, PREDAVALNICE
1 PM / 5 sedežev
CERKVE
1 PM / 20 sedežev
ŠPORTNI OBJEKTI BREZ GLEDALCEV
1 PM / 250 m2 površine
TENIS IGRIŠČA
4 PM / 1 igrišče + 1 PM / 10 gledalcev
GOSTILNE LOKALNEGA ZNAČAJA
1 PM / 8 sedežev
MANJŠI ZDRAVSTVENI DOMOVI IN AMBULANTE
1 PM / 2 zaposlena + 1 PM / 30 m2 neto površine, najmanj 3 PM
OSNOVNE ŠOLE
1 PM / 30 učencev
OTROŠKI VRTCI
2 PM / na oddelek vrtca
OBRTNI IN INDUSTRIJSKI OBRATI
1 PM / 50 m2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene
DELAVNICE ZA SERVIS MOTORNIH VOZIL
6 PM / 1 popravljalno mesto
AVTOMATSKE AVTOPRALNICE
5 PM / 1 pralno napravo
SAMOPOSTREŽNE AVTOPRALNICE
3 PM / 1 pralni prostor
Neutrjene parkirne površine niso dovoljene.
Parkiranje avtobusov in tovornih vozil v naselju ni dovoljeno.
Občinske ceste na obravnavanem območju so razdeljene v kategorijo A in B. Na cestah v kategoriji A je promet pešcev ločen od prometa motornih vozil. Občinske ceste B so dovozne ceste, kjer ni obvezna ločitev prometa motornih vozil od prometa pešcev: možne so skupne prometne površine v odvisnosti od predvidenih prometnih obremenitev in namenske rabe območja. Te ceste so lahko kategorizirane ali nekategorizirane.
Pri posegih v območju križišč in priključkov je obvezno upoštevati pregledni trikotnik, ki ga je potrebno določiti skladno s kategorijo ceste.
16. člen
Do vseh objektov je potrebno zagotoviti interventne dovoze. Vsem nestanovanjskim objektom je potrebno omogočiti dostavo.
V. POGOJI GLEDE KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA UREJANJA
17. člen
Splošna merila in pogoji
Skupna merila in pogoji glede komunalnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja, razen za tista, za katera je s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.
Posamezni komunalni objekti in naprave kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki, ipd, morajo biti obsajeni z zelenim pasom tako, da niso vidni iz okolja, vendar tako, da je omogočeno vzdrževanje.
Obstoječe in predvidene objekte je treba priključiti na komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo: kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje in telefonsko omrežje. Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni, zagotovljeni naj bodo predpisani medsebojni odmiki ter odmiki od objektov in drevja. Potekajo naj po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh tako, da je omogočeno vzdrževanje omrežja in priključkov.
Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati in citirati vse veljavne zakonske in tehnične predpise za posamezna področja komunalne in energetske infrastrukture. Dodatno se upoštevajo še projektni pogoji posameznih upravljalcev k projektni dokumentaciji.
Energetski in telekomunikacijski predvideni vodi (razen električni vod 110 kV in več) morajo biti zemeljski, prav tako vsi novi in sanirani priključki.
V rezervatih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda. Na obstoječih objektih so v rezervatih dovoljena le tekoča vzdrževalna dela.
18. člen
Vodooskrba
Obnoviti in dopolniti je obstoječe omrežje tako, da bo nudilo požarno zaščito in omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov. Vsi novograjeni objekti znotraj območja morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje v skladu s soglasjem upravljalca.
Za širitev pozidave je potrebna izgradnja vodovodnih cevovodov LŽ DN 100 v Gačnikovi ulici z navezavo na Lackovo cesto in na jugu pravokotno na Bezjakovo ulico ter v podaljšku na Ipavčevo in Bezjakovo ulico in LŽ DN 100 v ulici Vekoslava Špindlerja.
19. člen
Zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Obvezna je priključitev na kanalizacijsko omrežje v skladu z Odlokom o odvajanju in čiščenju odpadnih voda. Čiste padavinske vode je potrebno zbirati ločeno in jih ponikati. Odpadne padavinske vode s cestišč in manipulativnih površin je potrebno predhodno prečistiti in odvajati v javno kanalizacijo v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Ur.list RS št.35/96 in 21/03).
Izpuščanje strupenih snovi v kanalizacijo ali v podtalje ni dovoljeno. Skladiščenje nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljlivih snovi ter gradnja novih in preurejanje starih skladiščnih naprav mora biti v skladu s predpisom, ki določa njihovo skladiščenje in izvedbo ob izbiri najustreznejše tehnologije za varovanje zalog pitne vode.
Pri izdelavi projektne dokumentacije, gradnji in priključevanju posameznih objektov je potrebno upoštevati vse veljavne zakone in odloke s tega področja, vključno z Zakonom o vodah (Ur.list RS št. 67/02), predvsem del, ki se nanaša na odvajanje odpadnih voda v reke in potoke.
Upoštevati je potrebno predpisane minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo, ki znašajo: 3,0 m min. horizontalni odmik in 0,5 m min. vertikalni odmik.
Vsa grajena kanalizacija mora biti vodotesna, preizkus tesnosti mora biti izveden po standardu SIST EN 1610 kot je navedeno v odloku o varstvenih pasovih pitne vode.
Zaradi priključka naselja Pekre na odvodni kanal, Desnoobrežni kolektor in CČN se ukine obstoječa čistilna naprava v Bezjakovi ulici.
Zaradi ukinitve čistilne naprave v Bezjakovi ulici se na tem mestu v skladu s projektno dokumentacijo izvede kanalizacija, na katero se priključijo predvidene novogradnje v podaljšku Ipavčeve ulice.
20. člen
Elektroenergetsko omrežje in javna razsvetljava
Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja po študiji Razvoj distributivnega omrežja javnega podjetja Elektro Maribor, "Dravska dolina", Elektroinštitut Milan Vidmar Ljubljana, 1998. Novi objekti se priključijo na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije. Nizkonapetostni priključki morajo biti zemeljski. Pred izvajanjem gradenj na območju je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasja od upravljalca omrežja, ki bo presojal tudi potrebe po morebitnih potrebah po novih transformatorskih postajah na območju.
Izgradnje nove javne razsvetljave in sanacija obstoječe se izvede z enotno opremo za celotno sosesko ali ulico po projektu, usklajenem s soglasjedajalci. Omrežje javne razsvetljave mora biti zemeljsko. Polaganje kablov je praviloma ob cesti, izjemoma se kabel polaga v cestišče.
21. člen
Oskrba z zemeljskim plinom in ogrevanje
Obstoječe omrežje zemeljskega plina se dogradi tako, da bo omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov in oskrba z zemeljskim plinom.
Pri ogrevanju naj se upošteva naslednji koncept:
prepovedan je prehod ogrevanja na manj primerno gorivo glede onesnaženosti zraka
kjer obstaja možnost priključitve na bližnjo kotlovnico s še neizkoriščeno toplotno kapaciteto, je priključitev na takšno kotlovnico obvezna
kjer in kadar obstaja možnost priključitve na zemeljskih plin, je priključitev na omrežje zemeljskega plina obvezna , sicer se lahko izvede ogrevanje na tekoči naftni plin ali ekstra lahko kurilno olje
na območjih pozidave, kjer je predvidena višja gostota pozidave in v primeru sočasne gradnje naj ima ogrevanje preko skupnih energetskih virov prednost pred individualnim ogrevanjem.
22. člen
Telekomunikacijsko omrežje in naprave
Novogradnje, rekonstrukcije in priključki telekomunikacijskega omrežje morajo biti zemeljski. Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste. Pri priključevanju novogradenj na TK omrežje je potrebno upoštevati projektne pogoje soglasjedajalca.
Za sprejem televizijskih programov preko satelita in distribucijo signala je potrebno dograjevati razdelilno kabelsko omrežje. Novogradnje, rekonstrukcije in priključki kabelsko razdelilnega omrežja morajo biti zemeljski. Nameščanje satelitskih anten (krožnikov) je prepovedano.
VI. VARSTVO OKOLJA
23. člen
Vsi dovoljeni posegi so možni pod pogojem, da ne povzročajo motenj v okolju oziroma ne presegajo z veljavnimi predpisi dopustnih meja. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati normativne določbe glede posegov v prostor.
Pri projektiranju zahtevnih objektov mora investitor v sklopu pridobivanja gradbenega dovoljenja pridobiti presojo vplivov na okolje. Rezultati presoje so podlaga za odločitev o dopustnosti predvidenega posega.
24. člen
Varstvo voda
Območje se nahaja na varstvenem območju podtalnice v vplivnem (4.) varstvenem pasu zalog pitne vode po Odloku o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Vrbanskem platoju, Mariborskem otoku, Limbuški dobravi in Dravskem polju (MUV, št. 19/1998, 23/98 in 14/02).
25. člen
Ravnanje s komunalnimi odpadki
Odvoz in deponiranje odpadkov se zagotovi v skladu z veljavno zakonodajo. Za postavitev zbiralnic ločenih frakcij (po ena posoda za papir, steklo, plastiko in kovine na 400 prebivalcev) se v skladu s širitvijo naselja in dinamiko pozidave določijo lokacije v dokumentaciji za gradnjo novih objektov ali pa se uporabijo obstoječe lokacije.
Odpadke, ki jih ni možno odlagati skupaj s komunalnimi, je potrebno zbirati posebej in se s pristojno komunalno organizacijo dogovoriti o njihovem zbiranju in odlaganju. Odjemna mesta morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih mestih, vendar dostopnih vozilom za odvoz odpadkov.
26. člen
Varstvo zraka
Upoštevati je potrebno Uredbo o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje zunanjega zraka (Ur.list RS št. 52/02), določiti je potrebno preventivne ukrepe pred prekomernim onesnaževanjem po Uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih snovi v zraku (Ur.list RS št. 73/94)
27. člen
Varstvo pred hrupom
Novogradnje in nove dejavnosti je potrebno locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih z Zakonom o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Ur. list RS, št.15/76 in 68/96) ter z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. list RS, št.45/95, 66/96). V skladu s citirano uredbo velja za območji PSR-C in PSR-V III.stopnja varstva pred hrupom.
Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in izvesti ustrezno protihrupno zaščito ali sanacijo. V projektni dokumentaciji za nove objekte oziroma spremembe namembnosti obstoječih mora biti glede na stopnjo obremenitve s hrupom predvidena ustrezna zaščita ter podana izjava o varstvu pred hrupom.
28. člen
Varstvo pred požarom
Z načrtovano pozidavo območja in obstoječimi ter novimi prometnimi ureditvami so podani pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja preko javnih prometnih površin, ki so načrtovane ob vsaki površini, predvideni za novo pozidavo. Pri načrtovanju posameznih novogradenj je potrebno upoštevati določila glede požarne ločitve objektov po smernici SZPV 204, požarnovarnostni odmiki med stavbami. Z novo zasnovo cestnega omrežja so zagotovljene površine za intervencijska vozila. Načrtovanje objektov in okolja naj upošteva določila SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču. Na območju naj se skladno s komunalnim opremljanjem dogradi hidrantno omrežje za gašenje požarov.
29. člen
Merila in pogoji za varovanje narave ter naravne in kulturne dediščine
Na obravnavanem območju ni zavarovanih in varovanih spomenikov in enot kulturne dediščine. Pri gradnji je potrebno spoštovati veljavno zakonodajo s področja varstva dediščine, še posebej Zakon o varstvu kulturne dediščine (Ur.list RS št. 7/99).
30. člen
Merila in pogoji za urejanje zelenih površin
Znotraj območja urejanja PSR-C je potrebno zagotavljati kakovostne odprte prostore, ki naj bo namenjen predvsem mlajšim starostnim stopnjam.
Na zelenih površinah so možni glede na vrsto izključno naslednji posegi:
gradnja spremljajočih objektov za potrebe rekreacije,
ureditev funkcionalnih zemljišč k obstoječim objektom,
postavitev turističnih oznak, spominskih obeležij, verskih znamenj,
postavitev urbane opreme, gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez
vzdrževanje gozdnega in parkovnega drevja ter grmičevja.
Za urejanje zelenih površin v območju urejanja PSR-C, ki so javnega ali poljavnega značaja, je potrebno izdelati projekte ureditve okolja, ki naj bodo izdelani in izvedeni sočasno s sicer načrtovano in izvedeno okoliško zazidavo.
VII. POGOJI IN ETAPNOST IZVAJANJA POSEGOV
31. člen
Za izvedbo predvidenih posegov je potrebno zagotoviti naslednje pogoje:
Območje urejanja center - za spremembo brežine pod DPD Svoboda zbiranje predlogov z arhitekturnim natečajem, odkup in rušitev trenutno nedostopne stanovanjske hiše na bregu med Kulturnim domom ter zasnova nadomestne gradnje na njenem mestu
Območje urejanja vzhod - rušitev male čistilne naprave, izgradnja podaljška Ipavčeve ulice vključno s parcelacijo, ureditvijo lastniških razmer in izgradnjo komunalnih vodov v in ob cesti (možno v etapah)
32. člen
Etapnost izvajanja posegov v celotnem območju obdelave je, v kolikor so izpolnjeni pogoji, ki omogočajo nemoten dostop in priključitev na komunalno, energetsko, prometno infrastrukturo ter omrežje zvez. Zaradi specifike je možno posege ločiti na med seboj časovno in funkcionalno neodvisne etape
izgradnja stanovanjskega in dopolnilnega programa ob podaljšku Ipavčeve ceste
urejanje razširitve Lackove ceste in vzpostavitev urejene površine z umirjenim prometom ter brežine pod DPD Svoboda
VIII. TOLERANCE PRI LEGI, VELIKOSTI IN FUNKCIJI OBJEKTOV IN NAPRAV
33. člen
Tolerance so dopustne zgolj pri spremembah namembnosti in rekonstrukcijah objektov v okviru drugih urbanističnih omejitev in sicer navzdol ali k zmanjšanju obremenitev okolja. Preseganje urbanističnih omejitev (FIZ, etažnost, gradbena meja in gradbena črta) in okoljskih obremenitev (hrup, emisije v ozračje in podtalje) ni dovoljeno.
IX. KONČNE DOLOČBE
34. člen
Posegi v prostor na območju prostorskih ureditvenih pogojev niso dopustni, dokler niso izvedene dovozne ceste in komunalna infrastruktura.
35. člen
Prostorski ureditveni pogoji so v analogni obliki na vpogled na Zavodu za prostorsko načrtovanje Mestne občine Maribor in v Krajevni skupnosti Pekre. V digitalni obliki pa so na vpogled v Mestni občini Maribor v službi za GIS in obdelavo podatkov ter na spletni strani "www.maribor.si" .
36. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka na obravnavanem območju PUP prenehajo veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove mesta Maribor (MUV, št. 26/98).
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
Številka: 35005-28/20002 0900 ST
Datum: 27. september 2004
Župan
Boris Sovič, univ. dipl. inž. el., s. r.