Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Ur. list RS, št. 12/91, 17/91-I, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94-odl. US, 8/96, 31/00 in 36/00), 25., 26., 67., 128., 129. in 135. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 96/02) 19., 20., 22., 23. in 24. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur. list RS, št. 7/99 in 110/02) in 8., 16. in 74. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV, št. 27/95, 13/98, 17/98, 23/98, 5/00, 6/04 in 13/04) je Mestni svet Mestne občine Maribor na 18. redni seji, dne 30. avgusta 2004, sprejel
ODLOK
o ustanovitvi javnega zavoda
UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR
1. UVODNE DOLOČBE
1.1 Splošne določbe in določbe o ustanovitelju
1. člen
S tem odlokom Mestna občina Maribor ustanovi javni zavod Umetnostna galerija Maribor (v nadaljnjem besedilu: muzej) skladno z določbami Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 96/02), uredi status muzeja, razmerja med ustanoviteljem in muzejem ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja muzeja.
Ustanovitelj muzeja je Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, Maribor (v nadaljevanju: ustanovitelj). Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvajata Mestni svet Mestne občine Maribor in župan.
Mestni svet odloča o:
Če ni zakonsko ali z drugimi občinskimi odloki določeno drugače, izvaja vse ostale pravice in obveznosti do muzeja, ki izhajajo iz zakonskih in podzakonskih aktov, tega odloka in drugih predpisov ustanovitelja, župan.
2. člen
V tem aktu uporabljeni in zapisani izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
1.2 Zgodovinski izvor, namen in poslanstvo muzeja
3. člen
Umetnostna galerija Maribor je začela delovati z odprtjem razstave sodobne slovenske umetnosti 8. februarja 1954. Iz Pokrajinskega muzeja Maribor je prevzela del likovne zbirke (od konca 19. stoletja dalje), ki jo Umetnostna galerija Maribor dopolnjuje z reprezentančnimi deli likovnih ustvarjalcev severovzhodne Slovenije. Leta 1985 je bila Umetnostni galeriji Maribor pripojena tudi razstavna dejavnost v razstavišču na Rotovškem trgu 1 ter razstavišče na Trgu Borisa Kraigherja 3, ki je namenjeno sodobni umetnosti. Ob skrbi za osnovno zbirko likovnih del, ki jo sestavlja več tisoč del, je leta 1999 Umetnostna galerija Maribor ustanovila zbirko slovenskega videa, od leta 2000 pa muzej dopolnjuje zbirko tudi s fotografskimi deli ustvarjalcev iz severovzhodne Slovenije.
Umetnostna galerija Maribor je regionalni muzej sodobne umetnosti, katerega poslanstvo je trajno in nemoteno izvajanje javne službe zbiranja, varovanja, ohranjanja, raziskovanja in razstavljanja premične kulturne dediščine na področju vizualne umetnosti. za območje občine ustanoviteljice ter območje, ki ga določi država s predpisom kot območje zavodove teritorialne matičnosti. Ker to območje, določeno z Uredbo vlade Republike Slovenije o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe na področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev (Ur. list RS, št. 97/2000), obsega več občin, se muzej uvršča med zavode širšega pomena, ki izvajajo dejavnost tudi v javnem interesu države, skladno s 67. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo.
Muzej s svojim delom ohranja izbrane materialne kulturne dobrine in neguje kulturne vrednote, spodbuja zanimanje za kulturo in zgodovino našega prostora in širi vedenje o tem v občini in v širšem okolju, v državi in v mednarodnem kulturnem prostoru.
2. STATUSNE DOLOČBE
2.1 Ime, sedež, pravni status in pravno nasledstvo muzeja
4. člen
Ime muzeja je: Umetnostna galerija Maribor
Skrajšano ime muzeja je: UGM.
V mednarodnem prometu uporablja muzej ime: Maribor Art Galery.
Sedež muzeja je: Strossmayerjeva ulica 6, 2000 Maribor.
Muzej je pravna oseba.
Muzej je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod reg. št. vl. 10031900.
5. člen
Muzej je pravni naslednik javnega zavoda Umetnostna galerija Maribor s sedežem v Mariboru, Strossmayerjeva ulica 6, ki je bil ustanovljen z odločbo Mestnega ljudskega odbora Maribor, štev. 140/2-54 dne 9. 1. 1954 ter vpisan v sodni register pod številko registrskega vložka 319 - 00.
3. ORGANIZIRANOST MUZEJA
6. člen
Muzej ima lahko organizacijske enote, ki nimajo pooblastil v pravnem prometu. Organizacijska členitev muzeja se ureja z aktom o organizaciji dela.
4. DEJAVNOST MUZEJA
4.1 Dejavnost muzeja
7. člen
Muzej opravlja v okviru izvajanja javne službe varstva premične kulturne dediščine na področju vizualne umetnosti ter v območju svoje teritorialne matičnosti naslednje dejavnosti:
8. člen
Z namenom dopolnjevanja svojih osnovnih storitev in da bi optimalno izrabil svoje kapacitete lahko opravlja muzej na področju svojega delovanja tudi gospodarsko dejavnost, pri čemer je prihodek take dejavnosti izrecno namenjen razvoju in izvajanju osnovne muzejske dejavnosti.
V okviru dejavnosti iz predhodnega odstavka muzej izvaja:
Opravljanje nalog iz predhodnega odstavka ne sme ogroziti izvajanje osnovnih programov muzeja iz predhodnega člena.
4.2 Klasifikacija dejavnosti muzeja
9. člen
Osnovne dejavnosti muzeja iz 7. člena tega odloka so v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Ur. list RS, št. 2/02) klasificirane kot:
Druge dejavnosti iz 7. in 8. člena tega odloka se v standardni klasifikaciji dejavnosti navajajo kot:
4.3 Javnost dela muzeja
10. člen
Delo muzeja je javno. Muzej zagotavlja javnost svojega dela z obveščanjem javnosti o svojem delu, z informacijami o načrtovanih dejavnostih ter s poročili o opravljenem delu, skladno s predpisi o dostopu do informacij javnega značaja.
Ne glede na določbe predhodnega odstavka niso javno dostopne informacije, ki se varujejo po predpisih o varstvu osebnih podatkov, ter informacije s področij dela muzeja, kjer muzej nastopa na trgu, in ki so po odločitvi direktorja poslovna tajnost. V primeru spora o javni dostopnosti poslovnih informacij odloči, če ni z zakonom drugače določeno, ustanovitelj.
5. ORGANI MUZEJA
11. člen
Organa muzeja sta:
5.1 Direktor
12. člen
Direktor zastopa, predstavlja in vodi poslovanje muzeja ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela muzeja.
Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi in drugimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarja.
5.1.1 Imenovanje in razrešitev direktorja
13. člen
Za direktorja muzeja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
Ob prijavi na javni razpis je kandidat za direktorja dolžan priložiti življenjepis z opisom dosedanje poklicne kariere in program poslovnega in programskega razvoja muzeja za mandatno obdobje.
14. člen
Direktorja imenuje ustanovitelj na podlagi javnega razpisa po pridobitvi predhodnega mnenja sveta muzeja. Javni razpis objavi pristojni organ ustanovitelja. Ustanovitelj lahko povabi posamezne kandidate tudi neposredno. Pogoji javnega razpisa veljajo tudi za povabljene kandidate.
Mnenje sveta muzeja iz prvega odstavka tega člena ni omejeno na kandidata po ustanoviteljevem izboru.
Če se na razpis nihče ni prijavil ali če nihče od prijavljenih kandidatov ni bil izbran, se razpis ponovi.
Če svet muzeja ne poda mnenja iz prvega odstavka v roku 30 dni od dneva, ko je bil zanj zaprošen, se šteje, da je mnenje pozitivno.
Predsednik sveta muzeja sklene z direktorjem v imenu sveta muzeja pogodbo o zaposlitvi na podlagi akta o imenovanju direktorja. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata.
Delavca, ki je bil pred imenovanjem za direktorja zaposlen v tem muzeju za nedoločen čas, se po prenehanju funkcije premesti v skladu s sistemizacijo delovnih mest in kadrovskim načrtom na prosto delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in za katero izpolnjuje predpisane pogoje.
Mandat direktorja traja pet let. Po preteku mandatne dobe je ista oseba lahko znova imenovana za direktorja.
15. člen
Ustanovitelj razreši direktorja pred potekom mandata:
Ustanovitelj razreši direktorja pred potekom mandata tudi:
Ustanovitelj lahko razreši direktorja pred potekom mandata tudi:
Pred razrešitvijo direktorja si mora ustanovitelj pridobiti predhodno mnenje sveta muzeja in seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev ter mu dati možnost, da se v roku 15 dni o njih izjavi. Če svet muzeja ne da mnenja v roku 30 dni, se šteje, da je mnenje o razrešitvi pozitivno.
Zoper sklep o razrešitvi ima prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo.
5.1.2 Vršilec dolžnosti direktorja
16. člen
Vršilca dolžnosti direktorja imenuje ustanovitelj za čas do imenovanja direktorja, vendar največ za eno leto, če direktorju predčasno preneha mandat in ni bil izpeljan redni postopek imenovanja, oziroma, če se v razpisnem roku ni nihče prijavil, oziroma, če ni bil nihče izmed prijavljenih kandidatov imenovan za direktorja.
5.1.3 Naloge direktorja
17. člen
Naloge direktorja so:
K aktom iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme, dvanajste in dvajsete alineje prejšnjega odstavka daje soglasje svet muzeja.
5.1.4 Pooblastila direktorja
18. člen
Direktor zastopa in predstavlja muzej v pravnem prometu neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru letnega programa dela in finančnega načrta muzeja, razen pogodb o razpolaganju z nepremičninami, ki jih ima muzej v upravljanju, za kar je potrebno soglasje ustanovitelja v okviru določb 33. člena tega odloka.
Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem odlokom, prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce s posebnimi pooblastili v skladu z aktom o notranji organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest.
V primeru direktorjeve odsotnosti ali zadržanosti nadomešča direktorja delavec muzeja, ki ga pooblasti direktor. Pisno pooblastilo določa obseg, vsebino in trajanje pooblastila.
5.2 Svet muzeja
5.2.1 Imenovanje in razrešitev članov sveta muzeja
19. člen
Svet muzeja sestavlja sedem članov:
Položaj direktorja muzeja je nezdružljiv s članstvom v svetu muzeja.
Mandat članov sveta muzeja traja 5 let in so lahko po poteku mandata ponovno imenovani oziroma izvoljeni. Mandat članov sveta začne teči z dnem konstituiranja sveta muzeja.
Direktor mora najmanj 90 dni pred iztekom mandata članom sveta pozvati ustanovitelja, delavce muzeja in Kulturniško zbornico Slovenije, da izvolijo oziroma imenujejo nove člane sveta.
20. člen
Član sveta je lahko na predlog sveta muzeja ali ustanovitelja razrešen oziroma odpoklican pred potekom mandata:
Mandat preneha tudi s smrtjo člana sveta, z izgubo poslovne sposobnosti, oziroma s prenehanjem delovnega razmerja članu, ki ga izvolijo zaposleni.
21. člen
Glede postopka razrešitve oziroma odpoklica članov sveta muzeja se smiselno uporabljajo določbe o postopku za imenovanje oziroma izvolitev.
22. člen
V primeru predčasnega prenehanja mandata člana se za čas do izteka mandata sveta muzeja imenuje oziroma izvoli novega člana.
Nadomestno imenovanje se ne opravi, če je prenehal mandat največ dvema članoma iz različnih skupin in je do izteka mandata sveta muzeja ostalo manj kot šest mesecev.
5.2.2 Konstituiranje sveta muzeja
23. člen
Prvo - konstitutivno - sejo sveta muzeja skliče direktor v roku 30 dni po imenovanju oziroma izvolitvi članov sveta muzeja. Na konstitutivni seji člani sveta muzeja izmed sebe izvolijo predsednika in njegovega namestnika. Predsednik sveta muzeja mora sklicati sejo sveta, če to zahtevata najmanj dva člana sveta ali direktor. Če predsednik sveta muzeja ne skliče seje v roku 15 dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skliče direktor muzeja.
Svet muzeja sprejema odločitve z večino glasov vseh prisotnih članov sveta muzeja. Svet muzeja sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta muzeja.
Svet muzeja podrobneje uredi svoje delovanje s poslovnikom.
5.2.3 Naloge sveta muzeja
24. člen
Svet muzeja ima naslednje naloge:
6. SPLOŠNI AKTI MUZEJA
25. člen
Splošni akti muzeja so pravilniki, poslovniki in drugi interni predpisi, s katerimi se urejajo posamezna področja ali vprašanja, pomembna za delo in poslovanje muzeja.
Splošni akti in postopki njihovega sprejemanja morajo biti v skladu z zakonom in tem odlokom. Splošne akte, za katere je s tem odlokom ali zakonom določeno, da morajo pridobiti soglasje sveta zavoda, lahko direktor sprejme, ko je soglasje sveta muzeja dano. Pogoj za uveljavitev sprejetega splošnega akta je njegova objava. Postopek priprave splošnega akta, način informiranja zaposlenih in izvedbe razprave ter postopek sprejemanja in objave splošnega akta določi direktor, če ni z zakonom ali predpisi drugače določeno.
Predloge splošnih aktov muzeja, s katerimi delodajalec določa organizacijo dela ali določa obveznosti, ki jih morajo zaposleni poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti, mora direktor pred sprejemom posredovati v mnenje reprezentativnemu sindikatu muzeja, če je ta organiziran.
O vsebini predlogov splošnih aktov iz prejšnjega odstavka mora direktor pred sprejemom aktov neposredno obvestiti tudi zaposlene. Ti imajo pravico dati pripombe in predlagati spremembe k predlogu splošnih aktov iz prejšnjega odstavka.
26. člen
Muzej ima naslednje splošne akte:
Akta iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka se lahko združita v en splošni akt.
Muzej ima lahko tudi druge splošne akte v skladu s tem odlokom in veljavnimi predpisi.
Splošne akte iz prve do vključno tretje alineje prvega odstavka tega člena sprejema direktor po predhodnem soglasju sveta muzeja, preostale splošne akte sprejema direktor, v kolikor ni z zakonom ali veljavnimi predpisi drugače določeno.
7. SREDSTVA ZA DELO MUZEJA IN ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI MUZEJA
7.1 Upravljanje z javno infrastrukturo na področju kulture
27. člen
Za izvajanje dejavnosti, za katero je muzej ustanovljen, daje ustanovitelj muzeju v upravljanje nepremičnine z opremo, kar je del javne infrastrukture na področju kulture.
Muzej upravlja z nepremičninami:
V soglasju z ustanoviteljem ali na podlagi njegovih odločitev lahko muzej upravlja tudi z drugimi nepremičninami.
Muzej v okviru svoje dejavnosti upravlja z evidentiranimi in inventariziranimi muzejskimi predmeti.
7.2. Viri, način in pogoji pridobivanja sredstev za delo
28. člen
Sredstva za delo muzeja so, razen premoženja ustanovitelja iz prejšnjega člena, še sredstva, ki jih muzej pridobi:
Muzej pridobiva proračunska sredstva za dejavnosti javne službe in za dejavnosti, ki jih muzej izvaja kot javno službo, na osnovi predloženega letnega programa dela in finančnega načrta, ki ga je potrdil svet muzeja. Predložen letni program dela in finančni načrt mora biti predhodno usklajen s pristojnim organom financerja. Usklajevanje poteka po postopku in v rokih, kot jih določajo veljavni predpisi in pristojni organ financerja.
V okviru potrjenega letnega programa dela in finančnega načrta muzej samostojno gospodari s prihodki.
Muzej ločeno izkazuje prihodke in odhodke iz javnih virov, iz tržne dejavnosti in drugih nejavnih virov.
7.3 Način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo muzeja
29. člen
O načinu razpolaganja presežkov prihodka nad odhodki odloča svet muzeja na predlog direktorja.
Presežek prihodkov nad odhodki sme muzej uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, za katero je ustanovljen, ter za investicijsko vzdrževanje in nakup opreme v sklopu javne infrastrukture za kulturo, na podlagi predhodnega soglasja ustanovitelja pa tudi v druge namene. Soglasje ustanovitelja je potrebno tudi, če gre za razporejanje presežkov za namene, iz naslova katerih bi nastajale višje obveznosti ustanovitelja.
30. člen
O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog direktorja po predhodnem soglasju sveta muzeja.
V primeru primanjkljaja sredstev za dejavnosti javne službe in za dejavnosti, ki jih muzej izvaja kot javno službo, se način kritja tega primanjkljaja določi tudi v soglasju s financerjem iz prve alineje prvega odstavka 28. člena tega odloka. Če ustanovitelj oziroma financer ne odločita drugače, se primanjkljaj likvidira v breme virov sredstev, s katerimi upravlja muzej.
8. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI MUZEJA V PRAVNEM PROMETU
31. člen
Muzej nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun. Muzej odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga.
32. člen
Muzej prevzema odgovornost za smotrno, to je ekonomično, gospodarno in učinkovito gospodarjenje s sredstvi, namenjenimi za njegovo dejavnost, ter odgovornost dobrega gospodarja za sredstva, ki so mu dana v upravljanje.
33. člen
Premoženje, s katerim muzej upravlja, je last ustanovitelja. S premičnim premoženjem upravlja muzej samostojno, z nepremičninami iz 27. člena tega odloka pa samo po predhodnem soglasju ustanovitelja.
Omejitve muzeja iz predhodnega odstavka tega člena pri razpolaganju z nepremičninami, s katerimi muzej upravlja, se nanašajo na vse razpolagalne posle z nepremičninami in posle, s katerimi se premoženje ustanovitelja obremenjuje, razen na oddajo nepremičnin v najem, o čemer muzej odloča samostojno v okviru predpisov in sklepov ustanovitelja. Z oddajanjem nepremičnin v najem muzej ne sme ogrožati izvajanja javne službe, za katero je ustanovljen.
S premoženjem v upravljanju, ki predstavlja nepremično in drugo javno infrastrukturo na področju kulture, muzej ne more prevzemati odgovornosti do tretjih oseb.
9. ODGOVORNOSTI USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI MUZEJA
34. člen
Ustanovitelj odgovarja za obveznosti muzeja omejeno subsidiarno do vrednosti sredstev, ki so predvidena v proračunu ustanovitelja za financiranje dejavnosti muzeja v tekočem letu.
Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti muzeja iz naslova drugih dejavnosti, ki jih muzej opravlja za druge naročnike.
10. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA IN MUZEJA
35. člen
Ustanovitelj ob zakonsko določenih pravicah in obveznostih ter skladno s svojimi pristojnostmi:
Obveznosti muzeja:
Dokler ne pride do uskladitve in potrditve letnega plana dela in finančnega načrta muzeja iz druge alineje predhodnega odstavka tega člena, muzej posluje, ustanovitelj pa zagotavlja svoje obveznosti do muzeja, v obsegu iz preteklega poslovnega leta v skladu s predpisi, ki uravnavajo poslovanje v obdobju začasnega financiranja.
36. člen
Razmerja do drugih občin, na območju katerih v okviru svoje teritorialne matičnosti muzej izvaja naloge javne službe, ureja muzej samostojno in v skladu z zakonom, predpisi ter navodili ministrstva, pristojnega za kulturo.
11. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37. člen
Svet muzeja se konstituira v skladu s tem odlokom v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka. Do takrat opravljajo nujne naloge obstoječi organi muzeja.
38. člen
Dosedanji direktor muzeja opravlja svojo funkcijo tudi po uveljavitvi teka odloka do izteka mandata, za katerega je bil imenovan.
39. člen
Do uveljavitve določb od 129. do 131. člena in do izpolnitve 131. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), veljajo določbe 35. člena tega odloka v zvezi z usklajevanjem strateškega načrta in letnih izvedbenih načrtov muzeja ter v zvezi z zagotavljanjem potrebnih finančnih sredstev za dejavnosti muzeja le za dejavnosti, ki se financirajo iz proračuna ustanovitelja.
40. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati Uskladitvena odločba o ustanovitvi Umetnostne galerije Maribor štev. 022-15/82-07 z dne 6.7.1982, Statut Umetnostne galerije Maribor z dne 30.6.1986 in Statutarni sklep javnega zavoda Umetnostna galerija Maribor z dne 22.2.2002, ki jih nadomesti ta Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Umetnostna galerija Maribor. Do sprejetja novih aktov iz 26. člena tega odloka veljajo obstoječi akti muzeja v vseh določbah, ki niso v nasprotju z zakonom in tem odlokom.
Akt o organizaciji dela, akt o sistemizaciji delovnih mest in kadrovski načrt muzeja morajo biti usklajeni s tem odlokom in sprejeti v štirih mesecih, drugi splošni akti muzeja pa v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega odloka.
Dokler ni sprejet strateški načrt, se kot izhodišče za pripravo letnega programa dela in finančnega načrta ter drugih letnih planskih aktov uporablja obseg dejavnosti muzeja v preteklem poslovnem letu.
41. člen
Za vpis v sodni register na podlagi tega odloka poskrbi direktor.
42. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
Župan Boris Sovič, univ. dipl. inž. el., s. r.
Številka: 02200-00004/2004 Datum: 30. avgust 2004