Na podlagi 172. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/2002, dop. 8/2003, 58/03-ZZK-1) in 16. člena Statuta občine Rače-Fram (MUV, št. 11/95) je občinski svet občine Rače-Fram na 17. seji, dne 19. julija 2004, sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Maribor, za območje občine Rače-Fram (prostorski plan občine Rače-Fram) - Spremembe in dopolnitve v letu 2004
1. člen
S tem odlokom se spreminjajo in dopolnjujejo prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Maribor za območje občine Rače-Fram (Medobčinski uradni vestnik št. 7 z dne 6.4.1999, dopolnitev 33/99). Spremembe in dopolnitve se nanašajo na:
- področje poselitve: površine ureditvenih območij naselij, površine drugih ureditvenih območij in površine za gradnjo izven ureditvenih območij naselij, programska zasnova za stanovanjsko poslovno cono v Framu,
- področje rudnin: nova gramoznica Rače in programska zasnova za območje gramoznice Rače,
- področje blagovnih rezerv: širitev skladišča naftnih derivatov,
- področje rekreacije v naravnem okolju,
- področje naravna dediščina: vključitev naravovarstvenih smernic v prostorski plan,
- področje kulturne dediščine: vključitev strokovnih podlag za varstvo kulturne dediščine v prostorski plan,
- področje kmetijskih in gozdnih zemljišč: zmanjšanje površin zaradi širjenja poselitve,
- področje zaščite in reševanja: dodana je nova točka z zasnovo zaščite in reševanja,
- področja obveznih republiških izhodišč: varstvo narave, gospodarjenje z vodami, cestno omrežje, železniški promet in zračni promet.
Spreminjata se tudi Urbanistična zasnova za naselje Rače in Urbanistična zasnova za naselje Fram zaradi spremembe v podrobni rabi zemljišč in v načinih urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti ter zaradi vključevanja novih poselitvenih površin.
2. člen
(1)V podpoglavju 3.1. KMETIJSKA ZEMLJIŠČA se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
"V občini je 1.582,18 ha najboljših kmetijskih zemljišč. To so zemljišča, ki so glede na naravne danosti, lego, obliko in velikost parcel najprimernejša za kmetijsko obdelavo. Zaradi poselitve se bo obseg najboljših kmetijskih zemljišč zmanjšal za 25,31 ha, izven funkcije pa bo začasno in postopoma 12,37 ha zemljišč zaradi pridobivanja gramoza. Po izčrpanju gramoza bo območje sanirano v kmetijsko zemljišče.
Obseg drugih kmetijskih zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo, je 132,75 ha. Tudi površina drugih kmetijskih zemljišč se bo zaradi širjenja poselitve zmanjšala za 1,84 ha."
(2)V podpoglavju 3.2. GOZDOVI se v drugem odstavku številka 1.358,15 zamenja s številko 1.582,18. Za drugim odstavkom doda besedilo:
"Z realizacijo predvidenih posegov se bodo ureditvena območja lesnoproizvodnih gozdov zmanjšala za 1,01 ha."
(3)V točki 3.3.2. Vodnogospodarske ureditve se za drugim odstavkom doda nov odstavek z besedilom: "Vodnogospodarsko dejavnost bomo usmerjali v reševanje oz. izvajanje ustreznih ukrepov na poplavnih območjih z namenom, da se zmanjša nevarnost pred poplavami in poveča poplavna varnost. Upoštevana bo naravna dinamika in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora. Tiste rabe, ki bi lahko spremenile odtočni režim, bodo usmerjene izven poplavnih območij, ob upoštevanju specifičnosti odtočnega režima na posameznih povodjih.
Za dosego cilja obrambe pred ekstremnim delovanjem voda (in preprečitve škode v naseljih ter na infrastrukturnih objektih ter varovanjem človeških življenj) bo poskrbljeno, da bodo ekstremne vode čim dlje zadrževane na mestu nastanka, da bodo aktivirane razpoložljive retencijske površine, da bodo izvedeni preventivni hidrotehnični ukrepi in da bodo preventivno urejena erozijska območja v povirjih in drugih nestabilnih območjih.
Razvoj na posameznih področjih bo usmerjan izven naravno ohranjenih in ekološko pomembnih območij; na teh območjih bodo uvedeni posebni režimi rabe, ki bodo podčrtali njihov posebni pomen. Poseganje v poplavne površine ni dovoljeno, pri poseganju na erozijsko ogrožena območja pa je potrebno predhodno zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe.
Degradirana in ogrožena obvodna območja bodo sanirana z renaturacijami vodotokov in drugih vodnih teles s pripadajočimi vplivnimi območji, z vzpostavitvijo nadomestnih habitatov in z uvajanjem posebnih režimov rabe tega prostora ter z izločanjem določenih rab prostora iz ogroženih območij.
Živalskim in rastlinskim vrstam v vodi in v obvodnem pasu je treba zagotavljati prehodnost oz. zagotavljati strukturni in funkcionalni kontinuum.
Urejanje vodotokov je v občini potrebno tudi za odpravljanje posledic erozije ter hudourniškega delovanja, v odvisnosti od kmetijske politike pa tudi za odvodnjo za potrebe osuševanj in namakanj kmetijskih zemljišč. V okviru vodnogospodarskega planiranja bo poskrbljeno za usklajevanje vodnogospodarskih in sočasnih poselitvenih, prometnih, naravovarstvenih, gozdnogospodarskih, krajinskih in kmetijskih rešitev v zvezi z urejanjem in zaščito prostora. V okviru omenjenega usklajevanja bo preprečevana okrnitev bistvenih lastnosti vodotokov v prostoru in zagotovljen njihov nadaljnji obstoj, predvsem pa bodo preprečene spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih vodotokih.
Pričeti bo potrebno tudi z recikliranjem vode in smiselno navezavo na druge potencialne uporabnike vode.
Pri načrtovanih posegih bodo upoštevana določila zakona o vodah (Ur. list RS, št. 67/02) v zvezi z varovanjem priobalnega zemljišča, in sicer 15 m od meje vodnega zemljišča pri vodotokih 1. reda, ter 5 m od meje vodnega zemljišča pri vseh ostalih vodotokih, ki sodijo med vodotoke 2. reda. Ti odmiki morajo biti usklajeni s predvidenimi ureditvami strug vodotokov.
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih določa 37. člen zakona o vodah.
Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1. - 2. razred kategorizacije pomembnosti vodotokov po naravovarstvenem pomenu, bodo izvzeti iz vsakršne gospodarske rabe.
Pri načrtovanju odvodnje iz urbanih območij bo načeloma načrtovan ločen sistem odvajanja za padavinske in komunalne odpadne vode. Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin bo urejeno tako, da bo v največji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda iz urbanih površin; to bo doseženo z zadrževanjem padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče ipd.). Odvodnja padavinskih odpadnih vod iz parkirnih in manipulativnih površin ter površin, kjer lahko pride do obremenjevanja vode z vodi škodljivimi snovmi, bo urejeno preko peskolovov in lovilcev olj.
Za odvodnjo komunalnih odpadnih voda iz urbanih območij načrtujemo izgradnjo kanalizacije z navezavo na obstoječo kanalizacijo oz. z zagotavljanjem končne dispozicije komunalnih odplak na čistilni napravi. Na območjih, kjer izgradnja kanalizacije ni načrtovana, bodo komunalne odpadne vode speljane v vodotesne greznice brez iztokov.
Pri načrtovanju posegov bo treba ustrezno upoštevati dejstvo, da so na območju vznožja Pohorja prisotni erozijski procesi različne intenzitete.
V zvezi s tem je pomembna usmeritev, da je nujno in tudi najbolj racionalno vlagati v preventivno ukrepanje in v vzdrževanje obstoječih protierozijskih objektov. Celoviti pristop k urejanju erozijskih območij temelji na preventivnem ukrepanju in ustreznem usmerjanju namenske rabe prostora tako, da se neustrezna raba usmerja izven erozijsko najbolj aktivnih območij. Zato je posege v prostor potrebno načrtovati tako, da bodo hribine obremenjene le do dopustne mere in da bo zlasti poskrbljeno za kvalitetno odvodnjavanje na novih objektih.
Za posege na območju, kjer so znani erozijski procesi, je v fazi izdelave projektne dokumentacije potrebna posebna preveritev."
(4)V podpoglavju 3.5. NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA se celotno besedilo spremeni tako, da glasi:
- "Naravne vrednote in nepremična kulturna dediščina obsegajo večji del območja občine in predstavljajo z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti, kulturne identitete in kvalitete bivalnega okolja zelo pomembno prvino. Spričo tega bodo aktivno vključene v urejanje prostora, njihovo ohranjanje, celostno oz. integralno varstvo in primerna raba bo izhodišče za pripravo prostorskih dokumentov, izboljšanje stanja, vzdrževanje in predstavitev pa bodo ena od usmeritev za druge dejavnosti v prostoru.
3.5.1. Naravna dediščina
V okviru skrbi za ohranjanje narave bo na področjih urejanja prostora in varstva okolja poleg ohranjanja biotske raznovrstnosti rastlin in živali pozornost posvečena zlasti naravnim vrednotam. Le-te so redki, dragoceni ali znameniti naravni pojavi in drugi vredni deli žive ali nežive narave, naravna območja, ekosistemi, krajina ali oblikovana narava.
Na območjih naravne dediščine je pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov obvezno treba upoštevati smernice republiškega dolgoročnega plana in naravovarstvene smernice, ki jih izdela pristojna javna strokovna služba za varstvo narave. Za vse posege na območja naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij je potrebno predhodno pridobiti naravovarstveno soglasje.
Območja naravne dediščine, ki so ogrožena zaradi neprimerne rabe, nelegalne gradnje in posledic vseh vrst onesnaževanja, bomo v prostorskih izvedbenih aktih obravnavali kot območja sanacij s podrobnejšimi ukrepi za izboljšanje stanja.
Skrajni zahodni del občine na Pohorju je vključen v območje predlaganega regijskega parka Pohorje, ki bo razglašen z vladno uredbo. Do normativnega zavarovanja tega parka bodo pri urejanju prostora na njegovem območju upoštevane smernice pristojne državne službe. Območje regijskega Parka Pohorje je tudi območje pričakovanega obstoja geoloških in geomorfoloških naravnih vrednot.
Preko območja občine potekajo ekološko pomembna območja:
- del ekološko pomembnega območja Jugovzhodno vznožje Pohorja, ki sicer obsega vznožje Pohorja in njegov prehod v Dravsko polje. Na severu sega do naselja Razvanje v Mestni občini Maribor, na jugu pa do naselja Malahorna v občini Oplotnica,
- ekološko pomembno območje Rački ribniki - Požeg zajema območje med Račami in Sp. Polskavo v občini Slovenska Bostrica in je delno že zavarovano kot krajinski park,
- del ekološko pomembnega območja Dravsko polje, ki sicer obsega osrednji del Dravskega polja v trikotu med Mariborom, Ptujem in Slovensko Bistrico.
Ekološko pomembno območje je območje ali del območja habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Naravne vredote so zavarovane z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor (MUV št. 17/92). To so krajinski parki in geološki, hidrološki in dendrološki naravni spomeniki. Poleg tega deli narave, ki so spoznani za naravne vrednote, še niso zavarovani in obsegajo geološke, geomorfološke, hidrološke, zoološke, ekosistemske in dendrološke naravne vrednote.
Varstvene usmeritve za ohranjanje biotske raznovrstnosti, naravnega ravnovesja in varovanje ekosistemov so razvidne iz Naravovarstvenih smernic (Zavod RS za varstvo narave, območna enota Maribor, marec 2002).
Na podlagi kategorizacije vodotokov po naravovarstvenem pomenu (1. do 5. razred) sodijo potoki Mala Polskava in delno Polskava ter zgornji tok Framskega potoka med naravno ohranjene potoke, spodnji del Framskega potoka in Rančki potok pa med srednje dobro ohranjene potoke. Potoki, ki sodijo v najvišje razrede, morajo biti izvzeti iz vsakršne gospodarske rabe.
Na območjih naravne dediščine je pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov obvezno treba upoštevati smernice republiškega dolgoročnega plana in naravovarstvene smernice za prostor izven območij zavarovane naravne dediščine. Za območje naravnih znamenitosti, ki so zavarovana z odlokom, se upoštevajo določila tega odloka.
Za vse posege na območje naravnih vrednot in ekološko pomembnih območjih je treba v skladu z Zakonom o ohranjanju narave (Ur. l. RS št. 56/99) pridobiti predhodno naravovarstveno soglasje.
Območja varstva naravne dediščine so prikazana na karti št. 4 "Zasnova ohranjanja narave".
3.5.2. Kulturna dediščina
Kulturna dediščina na območju občine so območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani objekti, ki se nanašajo na arheološko, profano stavbno in sakralno dediščino. Seznam območij in objektov kulturne dediščine je opredeljen v Strokovni podlagi za varstvo kulturne dediščine, ki jo je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor (september 2002). Del kulturne dediščine je že zavarovan z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Maribor v letu 1992 (MUV, št. 5/92). Namen varovanja območij kulturne dediščine, še posebej kulturnih spomenikov, je izboljšanje stanja in ohranjanje spomenikov, njihovo redno vzdrževanje in dostopnost. Pri izdelavi urbanistične dokumentacije je potrebno upoštevati varstvena določila odloka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Maribor, ki veljajo za območje občine Rače-Fram, za ostale enote kulturne dediščine pa podrobnejša varstvena merila in režime, navedene v Strokovni podlagi. S proračunskimi viri, sredstvi imetnikov spomenikov in drugimi viri bomo postopno sanirali ter prezentirali najpomembnejšo kulturno dediščino.
Skladno z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (Ur. list RS št. 7/99) je potrebno za vse posege na objektih in območjih kulturne dediščine v postopkih sprejemanja prostorskih izvedbenih aktov pridobiti strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine in kulturnovarstveno mnenje."
(5)V podpoglavju 3.7. SANACIJA NARAVNIH VIROV:
- se prvi stavek petega odstavka spremeni tako, da glasi: "Ravnanje z odpadki obsega sistem ločenega zbiranja odpadkov - zlasti posebnih - na izvoru in urejeno redno odvažanje na celotnem območju občine ter vračanje koristnih odpadkov v produkcijski krog in kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov."
- se za besedilom sedmega odstavka doda stavek: "Nova poselitvena območja bomo načrtovali izven območij, ki so pod vplivom hrupa, v primeru širjenja poselitvenih površin ob avtocesti pa je potrebno med stroške gradnje, ki bremenijo investitorje objektov na poselitvenih površinah, šteti tudi vse potrebne ukrepe v zvezi z varovanjem okolja zaradi obratovanja avtoceste."
(6)V točki 3.8.2. Ureditvena območja naselij:
- se za tretjim odstavkom doda nov odstavek: "Poselitev se prednostno usmerja znotraj ureditvenih območij naselij, kjer naj se izkoristijo evidentirane proste oz. degradirane površine in aktivno prenavlja obstoječi stavbni fond. Za širitev naselij, kjer potreb po prostoru ni mogoče zagotoviti znotraj meje ureditvenega območja naselja, bodo uporabljena manj pomembna kmetijska ali gozdna zemljišča, v izjemnih primerih pa tudi najboljša kmetijska zemljišča. Pri odločanju o širitvah ureditvenega območja naselja bodo upoštevana določila Zakona o urejanju prostora in določila prostorskih planskih aktov Republike Slovenije. V skladu z Zakonom o javnih cestah je pri načrtovanju novih poselitvenih površin potrebno upoštevati, da morajo biti vse širitve ali oblikovanje novih ureditvenih območij oz. stavbnih zemljišč izven varovalnega pasu obstoječe avtoceste, to je najmanj 40 m od zunanjega roba cestnega sveta."
(7)Za tretjim, sedaj za četrtim odstavkom, se besedilo vključi v novo točko z naslovom: "3.8.3. Stavbna zemljišča".
Drugi stavek drugega odstavka nove točke 3.8.3. se spremeni tako, da se glasi: "Skupna površina stavbnih zemljišč znotraj ureditvenih območij naselij in na območjih razpršene gradnje je 579,05 ha, ki pa se bo povečala za 28,16 ha zaradi novih poselitvenih površin."
V tretjem odstavku nove točke 3.8.3. se za besedo dovoljenji doda besedilo: "ali zgrajeni pred letom 1967 ".
(8)V podpoglavju 3.9. PROMETNO OMREŽJE se v točki 3.9.1. Železniško omrežje se pred prvim odstavkom doda besedilo: "Preko občine Rače-Fram poteka glavna železniška proga I. reda Zidani most - Šentilj."
V zadnjem stavku te točke se številka 7 zamenja s številko 8.
(9)V točki 3.9.2. Cestno omrežje se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: "Na območju občine potekajo odseki naslednjih državnih cestnih povezav:
- avtocesta A 1 Šentilj - Koper, odsek Slivnica - Ločica
- regionalna cesta II. reda št. 430 Slivnica - Slovenska Bistrica - Slovenske Konjice - Celje
- regionalna cesta III. reda št. 711 Fram - Rače - Kungota - Kidričevo
- regionalna cesta III. reda št.737 Rače - Šikole
- regionalna cesta III. reda turistična cesta št. 935 Fram - Kopivnik - Planica - Areh (dom Zarja).
Strategija razvoja cestnega omrežja v občini vključuje v prvi vrsti sodelovanje pri dograjevanju državnega oziroma mednarodnega cestnega omrežja (avtoceste); v drugi prioriteti je načrtovana trasa avtoceste Fram - Ptuj."
(10)Za tretjim, sedaj četrtim odstavkom se doda besedilo: "Občinske ceste so kategorizirane v lokalne ceste in javne poti. Lokalne ceste zajemajo ceste med naselji v občini Rače-Fram ter med naselji v občini in naselji v sosednjih občinah. Kot lokalne ceste so kategorizirane tudi ceste v naselju z uvedenim uličnim sistemom, to je v naselju Rače. Kategorizacija občinskih cest je navedena v Odloku o kategorizaciji občinskih cest (in kolesarskih poti) v Občini Rače-Fram (MUV št. 29/98, dop. 17/02). V prostorskem planu so prikazane lokalne ceste med naselji in lokalne ceste - zbirne krajevne ceste in sicer na karti št. 8"Zasnova prometnega omrežja"."
(11)Za petim, sedaj šestim odstavkom se doda besedilo: "Izbrana trasa načrtovane avtoceste na odseku Fram (Slivnica) - Ptuj (Draženci), ki temelji na osnovi primerjalne študije variant, poteka na skrajnem vzhodnem delu občine (pri naselju Dravski Dvor v občini Miklavž) tudi preko območja občine. Na načrtovani trasi avtoceste se nahaja lovski dom, ki bo v tem primeru prestavljen na novo lokacijo na območje bivše gramoznice pri Račah."
(12)V zadnjem stavku se številka 7 zamenja s številko 8.
(13)Za točko 3.9.2. se doda nova točka:
"3.9.3. Omrežje zračnega prometa
Preko območja občine potekajo zračne poti, območje občine pa se nahaja v in pod območjem omejene in nadzorovane rabe prostora javnega letališča Maribor, ki obsega priletno odletno ravnino in notranjo horizontalno ravnino na nadmorski višini 312 m. Velikost varovanega območja je določena glede na referenčno kodo letališča po ICAO klasifikaciji, na varovanem območju pa so omejene predvsem višine predvidenih objektov.
Območje občine se nahaja tudi v nadzorovani coni CTR letališča Maribor, terminalni kontrolni coni - Maribor TMA in kontrolni coni CTA - Mura 1. V navedenih conah bo pri načrtovanih posegih upoštevano, da se kot ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višje od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno. Za take primere je zato potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Uprave RS za civilno letalstvo.
Omrežje zračnega prometa je prikazano na karti št. 8 "Zasnova prometnega omrežja"."
(14)V podpoglavju 3.11. ENERGETSKO OMREŽJE v točki 311.1. Elektroenergetsko omrežje se za tretjim odstavkom doda nov odstavek: "Pri daljnovodih visokih napetosti 110 kV je potrebno upoštevati urbanistično širino koridorja, ki znaša 15 m na vsako stran trase, skupaj 30 m. Znotraj koridorja obstoječega ali predvidenega daljnovoda je pri poseganju v prostor potrebno pridobiti pisno soglasje upravljavca daljnovoda, pri tem pa je za objekte, ki so namenjeni stalnemu ali občasnemu bivanju ter za pomožne objekte pomembno, da na območju niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetskega polja, v skladu z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS št. 70/96)."
(15)Doda se novo podpoglavje z naslednjim besedilom:
"3.13. ZAŠČITA IN REŠEVANJE
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini obsega varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja. Naravne nesreče so poplava, potres, zemeljski plaz in izrazite vremenske ter druge neprilike, druge nesreče pa velike nesreče v prometu, razne ekološke nesreče, vojna ipd. Občina sodi med srednje ogrožene občine od naravnih in drugih hudih nesreč. Naravne in druge nesreče, ki jih je tu mogoče pričakovati, so zlasti: učinki hudournikov in neurij, veliki požari, žled in snegolom, nesreče pri prevozu nevarnih snovi, večje prometne nesreče, ekološke nesreče predvsem v zvezi s pitno vodo zaradi vnosa pesticidov v podtalje in potencialnega razlitja naftnih derivatov, posledice potresa in vojnega delovanja.
Območje občine leži na območju pričakovanih potresov VI. do VII. stopnje po MSK dvanajst stopenjski lestvici. Manjšim plazovom je izpostavljeno pobočje Pohorja okrog Loke pri Framu. Zato je posege v prostor potrebno načrtovati tako, da bodo hribine obremenjene le do dopustne mere in da bo zlasti poskrbljeno za kvalitetno odvodnjavanje na novih objektih. Aktivne plazove v občini bo potrebno sanirati. Z namenom brzdanja erozijskih moči meteornih voda je prepovedano posegati v vrhnjo plast tal na večjih sklenjenih površinah.
Zaradi preprečevanja škod spričo neurij, ki ogrožajo predvsem ravninski del občine, je potrebno ohranjati gozdove v nižini, obrobne gozdove in mejice, ki so naravna pregrada za vetrove . Med preventivne ukrepe sodi gojenje protivetrnih nasadov ob potokih v ravninskem predelu občine, gradnja energetskih napeljav v kabelski izvedbi ipd.
Pri poseganju v prostor je potrebno poskrbeti, da se omenjene nevarnosti in tveganja zanje ne bodo povečevala, temveč zmanjševala.
Občina bo v okviru varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v okvirih svoje pristojnosti in zadolžitev med drugim poskrbela tudi za vzpostavitev in vzdrževanje zaščitnih objektov, objektov za opremo in usposabljanje, skladišč, telekomunikacijskih in alarmnih naprav ipd. Skrbela bo za zagotovljenost oskrbe s pitno vodo in električno energijo, prometnih povezav, delujoče komunalne infrastrukture in zaščite kulturne dediščine tudi v primeru nesreč oz. v bistveno spremenjenih razmerah."
(16)V podpoglavju 4.3. PROGRAM DODATNIH RAZISKAV, ANALIZ IN ŠTUDIJ se črtajo prva, druga, četrta, šesta, deseta in enajsta alineja in doda:
"- evidenca in zaščita virov pitne vode na Pohorju."
(17)V poglavju 5. PROSTORSKE SESTAVINE DOLGOROČNEGA PLANA REPUBLIKE SLOVENIJE, KI SO OBVEZNO IZHODIŠČE ZA PRIPRAVO DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE RAČE-FRAM TER PROSTORSKE SESTAVINE DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE RAČE-FRAM, KI SO OBVEZNO IZHODIŠČE ZA IZDELAVO SEKTORSKIH PLANOV IN RAZVOJNIH PROGRAMOV, se tabelarični prikaz obveznih izhodišč spremeni tako, kot je navedeno v nadaljevanju:
Področje
Obvezno izhodišče dolgoročnega plana Republike Slovenije
Dodatno obvezno izhodišče dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Rače-Fram
Kmetijska zemljišča
zasnova najboljših kmetijskih zemljišč
Gozdovi
gozdovi s posebnim namenom
Vodni viri
zasnova območij pomembnejših podtalnic
(Dravsko polje)
Cestno omrežje
zasnova omrežja državnih cest:
avtocesta A 1 Šentilj - Koper, odsek Slivnica - Ločica
avtocesta v proučevanju A4 Hajdina - Gruškovje
regionalna cesta II. reda št. 430
regionalna cesta III. reda št. 711, 737
regionalna cesta III. reda turistična cesta št. 935
zasnova omrežja lokalnih cest
Železniško omrežje
zasnova železniškega omrežja:
glavna železniška proga I. reda Zidani most - Šentilj
Upravljanje z vodami
načela in usmeritve za urejanje in varovanje vodnega sistema
Poselitev
načela in kriteriji za usmerjanje poselitve
Zračni promet
območje omejene in nadzorovane rabe letališča Maribor
Elektroenergetsko omrežje
Zasnova razmestitve daljnovodnega prenosnega omrežja:
DV 2x110 kV Pekre - Selce (osek Pekre - Slov. Bistrica)
DV 1x110 kV Dogoše (Maribor) - Cirkovce 1
DV 1x110 kV Dogoše (Maribor) - Cirkovce 2
načrtovana RTP Rače
Naravna dediščina
zasnova pomembnejše naravne dediščine:
regijski park Pohorje (predlog)
krajinski park Rački ribniki - Požeg
naravni spomenik Rače-ribniki
(18)V poglavju 6. URBANISTIČNE IN KRAJINSKE ZASNOVE se celotno besedilo nadomesti z naslednjim besedilom:
"Sestavni del prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Rače-Fram sta urbanistični zasnovi za naselji Rače in Fram (MUV št. 16/98) in Krajinska zasnova za Dravsko polje (MUV št. 6/88), slednja v tistem delu, ki se nanaša na območje občine Rače.
Območje urbanistične zasnove za naselje Rače in za naselje Fram se spreminja skladno s tem planom določenimi novimi poselitvenimi površinami v naseljih. Urbanistični zasnovi se tudi dopolnjujeta v delu, ki se nanaša na podrobno rabo zemljišč v območju urbanistične zasnove ter v usmeritvah za načine urejanja območja s prostorskimi izvedbenimi akti. Spremembe in dopolnitve so razvidne iz kartografskega dela prostorskega plana občine Rače-Fram."
(19)V poglavju 7. KARTOGRAFSKI DEL DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE se v točki B. doda besedilo: "Spremembe in dopolnitve urbanističnih zasnov so prikazane na kartah v merilu 1:5 000 v kartografskem delu prostorskega plana občine Rače-Fram."
3. člen
(20)V 3. členu Odloka se dodata novi programski zasnovi:
PROGRAMSKA ZASNOVA ZA STANOVANJSKO POSLOVNO CONO V FRAMU
1. UVOD
Na območju naselja Fram je obširno območje nove stanovanjsko poslovne cone, ki se razprostira ob regionalni cesti in zapolnjuje prostor med naseljem in regionalno cesto. Velikost območja je 15 ha in zaradi pretežno ravne površine omogoča optimalno izkoristljivost območja za gradnjo. Občina Rače-Fram načrtuje izdelavo prostorskega izvedbenega akta za to območje, v skladu z zakonodajo pa je za območja, ki se bodo urejala s podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi akti, v tem primeru z lokacijskimi načrti, potrebno izdelati koncept urbanističnega urejanja in idejno zasnovo razmestitve objektov.
Območje je v naravi pretežno kmetijsko, le na delu območja so prisotni obstoječi stanovanjski objekti in njim pripadajoča gospodarska poslopja. Nobeno zemljišče na obravnavanem območju ne pripada zaščiteni kmetiji, lastniki zemljišč pa so v postopku sprememb in dopolnitev prostorskega plana občine, ki se je zaključil v letu 1999, sami predlagali spremembo namenske rabe zemljišč iz kmetijske v urbano rabo. S porabo tangiranih kmetijskih zemljišč za nove poselitvene površine tako ne bo potrebno reševati problematike zaradi zmanjšanja eksistenčnih možnosti obstoječih kmetij.
Za območje je že bila izdelana Strokovna podlaga za utemeljitev predlagane razširitve naselja Fram,. pripravljena za potrebe sprememb in dopolnitev prostorskega plana občine Rače-Fram v postopku, ki je bil zaključen v letu 1999 (ZUM d.o.o., januar 1998)
2. OPREDELITEV UREDITVENEGA OBMOČJA
Obravnavano območje je v prostorskem planu občine Rače-Fram opredeljeno kot del naselja Fram in je namenjeno poslovno stanovanjski gradnji. Območje leži neposredno ob državni cesti Maribor - Slovenska Bistrica - Celje. Obsega skrajni jugovzhodni del naselja in je od urbanega središča oddaljen 800 m. Med urbanim središčem in obravnavanim območjem je obsežno območje enodružinskih hiš.
Trenutna raba zemljišča je kmetijska, delno kot travnata površina in delno kot njivska površina.
3. TEHNOLOŠKI POGOJI IN OMEJITVE ZA GRADNJO
Območje poslovno stanovanjske gradnje je del zavarovanega območja podtalnice na Dravskem polju. Po odloku o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Dravskem polju (MUV št. 9/92) sodi območje v vplivni varstveni pas podtalnice z blagim režimom varovanja, ki je namenjen predvsem zavarovanju površinskih voda, ki pronicajo v zemljo. Varstveni ukrepi za vplivni varstveni pas obsegajo prepovedi za posege, ki bi kakorkoli poslabšali stanje ogroženosti zalog pitne vode. Na območju gradnje stanovanjskih in poslovnih objektov to pomeni, da je na območju prepovedano graditi industrijske ali obrtne objekte, ki predstavljajo nevarnost za kvaliteto zalog pitne vode zaradi proizvodnega procesa, transportov ali emisij. Prav tako je obvezno odvajanje odpadne sanitarne in predhodno prečiščene tehnološke odpadne vode v javno kanalizacijo, priključitve na greznice pa so mogoče le do izgradnje javnega kanalizacijskega sistema.
Naravna zgradba območja ima značilnosti Alpskega sveta s Pohorjem, ki počasi prehaja v prodne in peščene usedline Dravskega polja. Območje se že loči od dvignjenega sveta Framskega Pohorja, vendar še nima značilnosti nižine Dravskega polja. Reliefno sodi v destrukcijski rečno-denudacijski relief, ki ga označuje povprečna nadmorska višina 550 m in kjer se nakloni gibljejo med 6 in 45 . Za širše območje je značilna močna erozija, ki se pojavlja na neprepustni kamninski podlagi in ob večjih strminah. Ob vznožju Pohorja je bastala tako imenovana izgonska pokrajina. Ta pojem označuje 18 km dolgi in 3 do 6 km široki svet, ki se vzpenja proti obronkom Pohorja in je dobil ime po številnih izgonih, nad pokrajino dvignjenih strugah potokov. Od Peker na severu do Zg. in Sp. Polskave na jugu se na razdalji 18 km zvsti 13 izgonskih potokov z vzhodnega Pohorja in vrsta vodnih jarkov.
V skladu s Seizmološko karto SFR Jugoslavije za povratno dobo 100 let sodi ozemlje občine Rače-Fram v območje 6. stopnje potresne ogroženosti po MCS lestvici. V skladu s Seizmološko karto SFR Jugoslavije za povratno dobo 500 let pa sodi ozemlje občine Rače-Fram v območje 7. stopnje potresne ogroženosti po MCS lestvici.
Območje leži na prehodu med zmernim celinskim podnebjem osrednje Slovenije in zmernim celinskim podnebjem vzhodne Slovenije. V podnebnih značilnostih je na območju več vpliva zmernega celinskega podnebja, za katerega so značilne nižje aprilske temperature od oktobrskih ter povprečna letna količina padavin med 1000 in 1300 mm. Povprečna letna temperatura zraka v zahodnem, hribovitem delu občine, kamor sodi obravnavano območje, se giblje me 6 in 8 C.
Osončenost je zaradi prevlade južnih ekspozicij pobočij hribovitega dela občine velika, vendar pa je v hladnem delu leta na območju manjša izpostavljenost sončni energiji, saj je pogosto izpostavljen pojavu temperaturne inverzije.
4. VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
Območje sodi v ekološko pomembno območje (EPO) Jugovzhodno vznožje Pohorja, ki obsega vznožje Pohorja in njegov prehod v Dravsko polje. Na območju občine Rače-Fram je le del tega območja, ki na severu sega do naselja Razvanje v Mestni občini Maribor, na jugu pa do naselja Malahorna v občini Oplotnica. EPO jugovzhodno vznožje Pohorja je razmeroma obsežno območje kontaktne cone med Pohorjem in Dravskim poljem. V biogeografskem pomenu je to kontaktna cona Alp in Panonske nižine in je edino območje v Sloveniji, kjer imata ti dve območji neposreden kontakt. Območje je izrednega mednarodnega pomena, saj omogoča neposredno komuniciranje v smislu biogenetskega povezovanja na nivoju biodiverzitete in tudi kot migracijski koridor v smeri vzhod - zahod predvsem za kopne in delno tudi vodne migratorne vrste, delno pa tudi kot območje habitatov redkih in ogroženih ter zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. Za mnoge vrste iz obeh biogeografskih območij je to tudi meja razširjenosti. Območje je v določeni meri že urbanizirano, med urbaniziranimi površinami pa je še vedno nekaj površin v ugodnem stanju, ki omogočajo njegovo funkcioniranje.
Za izdelavo načrtov rabe, izkoriščanja ali urejanja območij, ki segajo ali vplivajo na predlagano ekološko pomembno območje se predhodno pridobijo naravovarstvene smernice, ki jih izdela pristojna naravovarstvena služba za varstvo narave.
Sicer na območju stanovanjsko poslovne cone ni zavarovanih ali za zavarovanje predlaganih naravnih vrednot.
5. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI
Ravninski del naselja Fram ob vzhodni strani naselja je idealen za organizirano gradnjo in omogoča funkcionalno povezanost obstoječega in novega dela naselja. Območje popolnoma zadostuje za uvedbo novih oblik poselitve, ki bi bolje ustrezale sodobnemu načinu življenja.
Velikost območja omogoča lociranje storitvenih, obrtnih in poslovnih dejavnosti na delu zemljišča, ki je bližje glavni prometnici, v notranjosti območja pa je mogoča stanovanjska gradnja različnih oblik, ki se lahko funkcionalno naveže na obstoječo stanovanjsko gradnjo severno od obravnavanega območja.
6. INFRASTRUKTURNA OMREŽJA, OBJEKTI IN NAPRAVE
Lega naselja Fram v širšem prometnem omrežju je ugodna. Posebej zanimive so navezave na daljinska prometna omrežja, saj leži Fram v neposredni bližini avtocestnega priključka na avtocesto Maribor - Ljubljana, mednarodnega letališča Aerodrom Maribor in glavne železniške proge Ljubljana - Maribor, ki je istočasno del evropskega železniškega omrežja z oznako E 67.
Območje nove stanovanjsko poslovne cone bo tako zelo ugodno povezano z daljinsko prometno mrežo.
Slabše so prometne razmere v lokalni prometni mreži, ki pa novega stanovanjsko poslovnega območja ne prizadene, saj je njegova lega ob regionalni cesti in se lahko nanjo tudi neposredno naveže. Dostop do avtobusnih postaj mariborske primestne linije, ki povezuje Fram z Mariborom in do postajališča medkrajevnega prometa je kratek. Obe postajališči sta locirani na regionalni cesti nasproti obravnavanega območja. Dostop do železniške postaje, ki je locirana v občinskem središču Rače, oddaljenem od naselja Fram 3 km, pa je mogoč le z lastnim prevoznim sredstvom.
Komunalna in energetska infrastruktura ter omrežje zvez
Vodooskrba
Vsa naselja na pobočju Slivniškega Pohorja, kamor sodi tudi naselje Fram, se oskrbuje iz lokalnega vodooskrbnega sistema in sicer iz zajetij v Planici preko treh vodohranov skupne kapacitete 117 m3. Nova stanovanjsko poslovna cona bo velik odjemalec pitne vode, zato je pred pričetkom izdelave izvedbenih aktov za to območje potrebno izdelati analizo potreb in razpoložljivih količin pitne vode. Občina Rače-Fram proučuje več možnosti povečanja oskrbe s pitno vodo in sicer:
iskanje novih lokalnih virov pitne vode,
sodelovanje pri povečanju črpalnih kapacitet v Šikolah v občini Kidričevo in priključitev na ta vir vode,
priključitev na Mariborski vodooskrbni sistem.
Zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Naselje Fram nima zgrajenega kanalizacijskega sistema, kakor tudi ne čistilne naprave. Zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda poteka v naselju z greznicami ali izpusti v bližnje potoke. Zaradi zavarovanja podtalnice na Dravskem polju je izgradnja kanalizacijskega omrežja prioritetna naloga občine. V naselju Fram je načrtovana kanalizacijska mreža z zaključkom v čistilni napravi samo za naselje Fram severno od naselja na ravninskem delu naselja ob regionalni cesti. Zaradi obsega nove stanovanjsko poslovne cone je potrebno pred realizacijo načrtovanih gradenj urediti vprašanje zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda na način, ki ne bo povzročal onesnaževanja podtalja.
Oskrba z energijo
Razdelilna transformatorska postaja za oskrbo z elekrtično energijo za celotno območje občine Rače Fram je v Račah. Srednjenapetostno omrežje in pripadajoče transformatorske postaje se dograjujejo skladno s potrebami, tako da oskrba območja nove stanovanjsko poslovne cone z električno energijo ni problematična.
Na območju občine ni razvejanjega plinovodnega omrežja, tako da ta vir energije na območju naselja Fram ni mogoč. Magistralni plinovod sicer poteka v bližini občinske meje s sosednjo občino Starše, zato je dolgoročno načrtovana tudi gradnja odcepa od obstoječega magistralnega plinovoda in preko merno regulacijske postaje v Račah tudi plinovodno omrežje. Obstoječe potrebe za uporabo v gospodinjstvih pa lahko uporabniki zadostijo tudi z namestitvijo prenosnih kontejnerjev komprimiranega plina.
Toplotno energijo pridobiva sedaj vsaka stanovanjska oz. gradbena enota posebej z uporabo elektrike ali drugih virov energije, večinoma lahko kurilno olje. Območje stanovanjsko poslovne cone se lahko oskrbuje s toplotno energijo tudi iz skupne kotlovnice.
Telefonsko omrežje
Končna avtomatska telefonska centrala (KATC) s kapaciteto 576 priključkov, na katero so priključeni naročniki v naselju, je praktično povsem zasedena (98%). Za priključitev nove stanovanjsko poslovne cone bo potrebno kapaciteto KATC nadgraditi.
7. USMERITVE ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
Fram je naselje, ki po zasnovi grajenega prostora ne odgovarja niti urbanim zasnovam niti podeželskemu prostoru. Na območju nove stanovanjsko poslovne cone je zato mogoča urbanistična rešitev, ki v največji možni meri izkoristi naravne danosti na območju in omogoči optimalno izkoriščenost razpoložljivega prostora. Glede na velikost cone jo je smiselno razdeliti na nekaj delov, ki učinkujejo kot prostorske celote, te pa so med seboj povezane s skupno povezovalno cesto. Območje naj bo bogato zazelenjeno in naj na ta način povezuje strnjeno grajeno strukturo naselja z nepozidanimi površinami izven poselitvenega območja.
Arhitektonsko oblikovanje naj sledi sodobnim dosežkom.
8. USMERITVE ZA VAROVANJE OKOLJA
Glede na pomembnost vira pitne vode na Dravskem polju je potrebno zaščititi podtalnico na Dravskem polju, zato je ureditev sistema odvodnje komunalnih odpadnih voda prioritena naloga na območju naselja Fram.
Z uporabo primernih energentov za pridobivanje toplotne energije je potrebno ohraniti nizko stopnjo onesnaženosti zraka, ki je sicer značilna za naselje Fram. Območje naselja Fram tudi ni obremenjeno s hrupom, zato je mogoče v novo stanovanjsko poslovno cono kot poslovno dejavnost vnašati le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa.
Območje je tudi naravovarstveno zelo zanimivo, zato je potrebno pri urbanističnem urejanju območja upoštevati naravovarstvene smernice, ki jih bo pred pričetkom izdelave izvedbene dokumentacije izdelal pristojni naravovarstveni zavod.
9. ZASNOVA ZAPOREDNOSTI GRADNJE
Območje stanovanjsko poslovne cone je mogoče graditi v več etapah, ki lahko vsaka zase predstavljajo prostorsko enoto, funkcionalno in oblikovno neodvisno od ostalih prostorskih enot. Območje se naj zapolnjuje od severa proti jugu, to je od obstoječe grajene strukture proti še popolnima nepozidanim površinam. Namen postopnosti zapolnjevanja na ta način je ohranitev kvalitetnih kmetijskih površin na območju za kmetijsko rabo.
Obstoječo kmetijo je smiselno ohranjati, dokler bodo razmere na kmetiji dopuščale njeno preživetje. Zato naj se v prvi fazi urbanizacija kmetiji izogne ter izkoristi druge nepozidane površine. Ko bo to mogoče, pa naj se obcestni niz poslovnih objektov zapolni v celoti.
10. PODLAGE ZA DOLOČITEV OBMOČJA OBDELAVE IN KATASTRSKI PODATKI
Katastrsko stanje je za obravnavano območje prikazano na uradnem digitalnem katastrskem načrtu v M 1:5000. Območje leži znotraj k.o. Fram in k.o.Morje.
Seznam parcel znotraj območja meje obdelave je:
Katastrska občina Fram: 1103, 1104/1, 1107, 1108, 1110, 1111/1, 1111/2, 1111/3, 1113/1, 1113/2, 1113/7, 1115/1, 1115/2, 1115/3, 1118/3, 1120/3, 1120/4, 1120/5, 1120/6, 1037/2
Katastrska občina Morje: 416/1, 417/1, 418/1, 418/2, 418/3, 418/5, 419/1, 419/2, 420/1, 420/2, 422, 423/1, 423/2, 423/4, 423/3, 423/5, 423/6, 425/1, 425/2, 425/3, 429/1, 429/2, 436, 438, 439, 445/1, 445/2, 445/4, 445/5, 445/6, 445/7, 445/8, 452, 456, 457, 460, 461, 465, 466, 467, 468, 471, 472, 477, 476, 480, 483/1, 483/2, 483/3, *137, *154, *158/1
PROGRAMSKA ZASNOVA ZA OBMOČJE
GRAMOZNICE V RAČAH
Občina Rače - Fram dopolnjuje prostorski plan občine med drugim tudi na področju pridobivanja rudnin (gramoz). Predmet dopolnitve plana je povečanje pridobivalnih površin oz. širitev gramoznice Rače na območje, ki sicer dolgoročno sodi med potencialne površine za pridobivanje gramoza. Upravljavec obstoječe gramoznice Rače Slovenija ceste tehnika Ljubljana je za ugotovitev zalog gramoznega materiala v letu 1995 pri Inštitutu za geologijo, geotehniko in geofiziko naročil elaborat o kategorizaciji, klasifikaciji in izračunu rezerv peščenega proda na območju 4. faze gramoznice Rače pri Mariboru, na podlagi katerega je določeno novo pridobivalno območje.
V obstoječem pridobivalnem območju gramoznice so zaloge peščenega proda že precej izkoriščene. Pričakovano povečanje potreb zaradi izgradnje avtocest na širšem območju Maribora je razlog za poseganje na nove površine.
Načrtovanje novih pridobivalnih površin gramoza je predmet usklajevanja med Ministrstvom za okolje in prostor, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter občino Rače - Fram. Območje, na katerem se načrtujejo nove pridobivalne površine, sodi v t. im. obvezno republiško izhodišče; spremembe in dopolnitve prostorskega plana občine na teh področjih, pomembnih za R Slovenijo, zadevajo v pristojnost države, da v procesu usklajevanja poda soglasje k nameravanim spremembam.
Težišče problematike izkoriščanja gramoza na predvideni lokaciji je na področju prometa. Dosedanji režim navezovanja gramoznice na glavne ceste poteka skozi naselje in v nadaljevanju ni več mogoč, saj je zaradi težkega kamionskega prometa onemogočen ustrezen prostorski razvoj naselja.
Naselje Rače je z nastankom nove občine postalo občinsko središče. Funkcija naselja in njegov pomen za celotno območje občine zahtevata prostorske rešitve, ki bodo omogočile naselju razvoj v smeri dopolnjevanja centralnih dejavnosti. Za naselje Rače je bila izdelana urbanistična zasnova, ki predvideva povečanje površin za urbanizacijo (strnjena stanovanjska gradnja, gradnja za potrebe centralnih dejavnosti) in tudi povečanje števila prebivalcev, pri tem pa bodo obstoječe prometnice težko zadovoljevale potrebam povečanega prometa.
Problem prometnih navezav bo potrebno obravnavati širše in pri tem vključiti v usklajevanje tudi Mestno občino Maribor ter ustrezno vladno službo R Slovenije.
V tej programski zasnovi je podrobneje opredeljeno le območje širitve gramoznice, ostale površine v funkciji gramoznice, na katerih se dejavnost ali namenska raba ne spremeni, v tej programski zasnovi niso obdelane. Občina Rače-Fram je uvrstila širitev gramoznice Rače v postopek sprememb in dopolnitev prostorskega plana občine že v letu 1999 in je v ta namen pripravila programsko zasnovo. Izdelana je bila na podlagi strokovnih podlag , ki jih je zagotovil predlagatelj spremembe v prostorskem planu, to je SCT Ljubljana. Pričujoča programska zasnova je povzela vse elemente takratne programske zasnove, razen kartografskega dela, ki je pripravljen na podlagi novih digitalnih načrtov.
Programska zasnova obsega (obravnava) območje, ki je v spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Maribor za območje občine Rače - Fram (spremembe in dopolnitve v letu 2004) opredeljeno kot širitev gramoznice Rače.
Predvideno območje eksploatacije se nahaja v neposredni bližini že eksploatiranih in delno saniranih površin gramoznice Rače. Gramoznica v celoti leži na vzhodni strani naselja Rače v križišču lokalnih cest smeri Rače - Dravski dvor in smeri Rače - Marjeta na Dravskem polju. Omejujejo ga kmetijske površine ter na zahodni strani naselje Rače. Celotna površina bodoče pridobivalne površine gramoznice je razvrščena med najboljša kmetijska zemljišča.
Obravnavano območje meri 10 ha 89 a 74 m2 (ali 108.974 m2).
3. POGOJI IN OMEJITVE ZA EKSPLOATACIJO
Nove pridobivalne površine sestoje iz pretežno rečnih naplavin reke Drave, ki so nastale v pleistocenu. To so predvsem plasti peščenega proda z vmesnimi vložki in lečami peska ter melja. Prodni zasip je nevezan in predstavlja tipično sedimentno ležišče nevezanega materiala večjih razsežnosti na širšem Dravskem polju.
Podtalnica ima smer pretoka od zahoda proti vzhodu. Po ugotovljenih hidrogeoloških podatkih je hidroizohipsa 245 do 246 m nmv, kar je 4 metre pod najnižjim nivojem eksploatacije (najnižja kota odvzema gramoza je 249 m nmv).
Na podlagi izračunov stanja zalog je kapaciteta območja cca 750.000 m3. Zaradi gradnje avtocest je predvidena povečana letna poraba, zato bodo zaloge gramoza zadoščale le za cca 5 let.
Upravljalec gramoznice bo pridobival zemljišča na podlagi najemnih pogodb le za čas eksploatacije, po izvršeni sanaciji degradiranih površin v najboljša kmetijska zemljišča pa le-te vrnil lastnikom za nadaljnjo pridelavo in proizvodnjo hrane. V najemnih pogodbah za začasno koriščenje kmetijskih zemljišč za namene eksploatacije gramoza bodo poleg ostalega opredeljeni tudi pogoji eksploatacije in sprotne sanacije.
Investitor mora imeti pred pričetkom eksploatacije novih površin rešeno vprašanje odvoza materiala, ki ne sme potekati skozi naselje Rače. Za ureditev nove dovozne ceste do bodoče Letališke ceste v Mestni občini Maribor s povezavo na Hitro cesto in naprej na avtocesto se mora povezati z občino Rače-Fram in Mestno občino Maribor.
4. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI
Slovenija ceste tehnika iz Ljubljane je že izkoriščala peščeni prod za potrebe gradbeništva v že izkoriščenem pridobivalnem prostoru v neposredni bližini novih pridobivalnih površin. Severno in vzhodno od območja obdelave predvidene širitve gramoznice se nahaja delno sanirana (v kmetijske površine) ter delno nesanirana a izkoriščena gramoznica, vključno z obstoječim obratovalnim postrojenjem. Obstoječe obratovalno postrojenje se nahaja cca 150 m severno od predvidenega območja širitve in se bo uporabljalo še naprej pri izkoriščanju gramoza na novi lokaciji. Funkcionalni objekti za obdelavo gramoza z vsemi potrebnimi komunalnimi priključki, upravni objekt in vratarnica so izven območja obdelave in se bodo uporabljali tudi v bodoče.
Na območju širitve gramoznice je predviden izključno odvzem gramoza. Skladno s pogoji sanacije se bo odvzem izvajal fazno in sicer na posameznih faznih površinah v velikosti 0,60 ha. Pričetek eksploatacije bo na zahodnem delu novih eksploatacijskih površin, po izkopu ene faze bo v času eksploatacije naslednje faze površina predhodne eksploatacije sanirana v kmetijsko površino. Na ta način bo čas izgube kmetijskih površin za proizvodnjo hrane najkrajši.
5. INFRASTRUKTURNO OMREŽJE, OBJEKTI IN NAPRAVE
5.1. Cestno-prometna ureditev
Povezovalne ceste na širšem območju naselja Rače, v katerem leži tudi gramoznica Rače, so regionalna državna cesta, lokalne ceste in krajevne poti.
Obravnavano območje gramoznice leži v severo-vzhodnem območju križišča regionalne ceste RIII. 711 (Cesta talcev) Fram - Rače - Kungota - Kidričevo in lokalne ceste št. 340030 Rače - Dravski dvor. Ob južnem robu obravnavanega območja poteka lokalna cesta št. 386050 Rače - Marjeta na Dravskem polju.
Glavna prometna povezava gramoznice Rače s cestami višjega reda (regionalno cesto II.reda št. 430 Maribor-Ljubljana in avtocesto) poteka skozi naselje Rače. Značilnost cest v območju naselja je, da je večina osnovnih prometnic nastala s postopnim dograjevanjem predhodnih vaških poti, ki so bolj ali manj tesno obzidane. Zaradi tega so prosti prečni profili cest zvečine preozki, pa tudi horizontalni elementi cest ne odgovarjajo tehničnim zahtevam. Cesta, ki povezuje gramoznico s cestami višjega reda, je le delno urejena tako, da ustreza močnim obremenitvam (pločniki, primerna širina cestišča). Za nadaljnji prostorski razvoj naselja je ključnega pomena ureditev prometa v zvezi z gramoznico. Posebno ureditev središča je poleg drugega povezana s preusmeritvijo kamionskega prometa iz gramoznice iz naselja Rače.
Z izgradnjo cestne povezave do letališča ("Papeška cesta") se je za možnost vodenja prometa iz gramoznice izkazala povezava Rače - letališče, ki obstaja danes v obliki krajevne poti. V tem primeru se kamionski promet iz gramoznice izogne naseljem, povezava z regionalno in hitro cesto je kratka. Za realizacijo te povezave, ki le v primeru, da je izvedena v celoti, predstavlja ustrezno rešitev, je potrebna rekonstrukcija krajevne poti in dela lokalne ceste št. 340030 od vhoda v območje gramoznice Rače do križišča s krajevno potjo v dvosmerno in dvopasovno asfaltirano cesto s širino vozišča 6.00 m, obojestransko bankino in urejeno kolesarsko stezo (na delu trase lokalne ceste in krajevne poti poteka načrtovana jantarna kolesarska pot), nadalje povezava s cesto proti letališču, priključitev na Miklavško cesto (povezava Hoče - Rogoza) in preko nje na Hitro cesto.
V bližini območja gramoznice poteka trasa načrtovane avtoceste, odsek Fram - Ptuj. Pri koncipiranju prometnih povezav gramoznice z glavnimi cestami je potrebno upoštevati pogoj, da so vse prometne navezave speljane izven načrtovane avtoceste, deviacij in priključnih cest v sklopu avtoceste.
5.2. Komunalno-energetska ureditev
Preko območja razširitve gramoznice ne potekajo nobeni komunalni in energetski vodi, ampak se le ti nahajajo tik ob meji območja. Tako potekata tik ob zahodni meji območja dva visokonapetostna daljnovoda, katerih trasa ostaja nespremenjena. Pri izkopu gramoza je potrebno mejo izkopa prilagoditi zahtevam glede varnosti daljnovodnih stebrov.
Ker se bo za potrebe eksploatacije gramoza na novi lokaciji koristilo še naprej obstoječe obratovalno postrojenje, ne bo potrebno zgraditi novih komunalnih in energetskih priključkov, ker le ti že obstajajo in ostajajo na stari lokaciji.
6. USMERITVE ZA SANACIJO EKSPLOATIRANIH POVRŠIN
Pred pričetkom eksploatacije mora biti izdelan program sanacije za celotno površino, predvideno za izkoriščanje kot sestavni del ustreznega izvedbenega načrta. Črpanje gramoza lahko nato poteka le v skladu s sanacijskim programom
Predvideno je, da se s sprotno sanacijo eksploatiranih površin zagotovijo najboljša kmetijska zemljišča, na katerih se bo tudi v bodoče odvijala kmetijska proizvodnja. Saniranje zemljišča se mora odvijati sprotno, to pa zahteva fazno izkoriščanje gramoza. Sanacijska dela morajo razen zasipavanja vključiti tudi podrahljanje zbite plasti zemljin (horizont C) v globini 60 cm. Zasipavanje se mora izvajati tako, da se na zemljišče nanese najprej 50 cm sloj jalovine (horizont AC), nanj pa sloj plodne zemlje (horizont A) v povprečni debelini 30 cm. Podrahljanje zemljišča bo zagotovilo propustnost sloja jalovine in preprečilo prekomerno zadrževanje vode na zemljišču. Pred pričetkom kmetijske proizvodnje je potrebno sloj plodne zemlje obogatiti z večjo količino organske substance (šota ali zeleno gnojenje).
Pri izdelavi sanacijskega programa in izvedbi sanacije je potrebno upoštevati Programske zasnove sanacije za območje širitve gramoznice v Račah pri Mariboru, ki jih je izdelal Kmetijski zavod v Mariboru, pod št. 12-7000/94, v aprilu 1994.
Za potrebe sanacije bo poleg obstoječe plodne zemlje na razpolago tudi humusna plast zemlje iz bodočih gradbišč avtoceste, ki jo bo uporabnik gramoznice dovažal na območje gramoznice ter deponiral na delu območja, ki je že izkoriščen.
Izvedbo sanacije izkoriščenih območij mora spremljati oz. nadzirati ustrezna kmetijska organizacija ali Kmetijski zavod Maribor.
7. USMERITVE ZA SANACIJO EKSPLOATIRANIH POVRŠIN
8. USMERITVE ZA KRAJINSKO OBLIKOVANJE
Eksploatacija gramoza se mora izvajati tako, da brežine izkopa ne bodo presegale naklona 1:5, saj bo ta naklon po sanaciji zemljišč omogočal prehod kmetijske mehanizacije z njivskih površin na cesto.
Prehod iz saniranega dela v kmetijski prostor mora biti čim bolj neopazen. S sanacijo površin je potrebno doseči zlitje enega prostora v drugega.
9. USMERITVE ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER ZNAČILNIH KAKOVOSTNIH PRVIN KRAJINE
9.1. Zavarovana naravna in kulturna dediščina
Na območju bodoče eksploatacije gramoza ni objektov ali območij zavarovane naravne in kulturne dediščine.
9.2. Ravnanje s plodno zemljo
Uporabnik gramoznice mora pred pričetkom eksploatacije odriniti plodno zemljo in jalovino tako, da bosta uporabni za sanacijo degradiranih površin gramoznice po njeni eksploataciji.
Pri tem naj se ravna po naslednjem:
- odkop plodne zemlje oz. A horizonta se naj izvaja v globini 30-60 cm. Globino na A horizontu je potrebno predhodno ugotoviti z izkopom potrebnega števila pedoloških profilov.
Odkop plodne zemlje se sme izvajati v suhem vremenu in če tla niso preveč vlažna.
Odkop mora biti opravljen z lahkimi stroji, da se tla preveč ne zbijejo.
Odstranjena zemlja naj se shrani v kupih višine 1,5 m, širine največ 4 m poljubne dolžine.
Kupi plodne zemlje se morajo za čas deponiranja zaščititi z varovalnim posevkom
Plodna zemlja se lahko uporablja samo za zelene ali kmetijske površine.
Nadzor nad ravnanjem s plodno zemljo izvaja ustrezna delovna organizacija, ki jo pooblasti občina.
Prav tako se naj deponira peščeni prod pomešan s plodno zemljo oz. jalovina kot A/C horizont v globini 50 cm, ki se bo kasneje uporabila kot prehodna plast nad A in C horizontom. Za deponijo tega materiala ni posebnih pogojev, razen da je v bližini bodoča sanacija.
Deponija plodne zemlje in jalovine bo na območju že saniranih površin iz predhodnega območja eksploatacije, za kar se mora upravljavec gramoznice s sedanjimi lastniki ustrezno dogovoriti.
10. USMERITVE ZA IZBOLJŠANJE IN VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH DANOSTI
Območje gramoznice Rače sodi glede na Odlok o varstvenih pasovih ter ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Dravskem polju (MUV 9/1992) v širši varstveni pas.
V 12. členu navedeni odlok dovoljuje pridobivanje mivke, peska in gramoza v gramoznicah Hoče in Rače, skladno s planskimi in prostorskimi izvedbenimi akti ter predpisi z upoštevanjem varovanja zalog pitne vode.
V skladu s tem odlokom je obvezno:
- Opravljati kmetijsko dejavnost v skladu z Načrtom rabe kmetijskih zemljišč na 2. (ožjem) in 3. (širšem) varstvenem pasu za zavarovanje zalog pitne vode,
- Urediti gradbišča tako, da ne ogrožajo podtalne vode,
- Urediti javno in interno kanalizacijsko omrežje tako, da bo vodotesno, nanj pa morajo biti priključeni vsi objekti, tehnološka odpadna voda mora biti predhodno prečiščena,
- Graditi nova in preurejati obstoječa gnojišča ter silose za siliranje krme tako, da so zavarovana pred nevarnostjo pronicanja in prelivanja v talno vodo,
- Graditi nove in preurejati obstoječe železniške proge, magistralne in regionalne ceste ter manipulativne površine tako, da bo zagotovljena največja možna varnost zalog pitne vode.
11. PODLAGE ZA DOLOČITEV OBMOČJA OBDELAVE IN KATASTRSKI PODATKI
Katastrsko stanje je za obravnavano območje prikazano na uradnem digitalnem katastrskem načrtu v M 1:5000. Območje leži znotraj k.o. Rače.
Seznam parcel znotraj območja meje obdelave je: 609/1,2; 612/1,2; 613/1,2; 616, 617, 619/1,2; 631, 632, 635, 636, 639, 640, 643, 644, 647, 648, 652, 653, 656, 657, 659, 658, 662, 663, 665, 669/1, 670, 671/1, 672, 676/2 del, 677/1, 677/2, 677/3, 673 del, 678, 2784.
Vse posredno in neposredno prizadete parcele so prikazane v karti št. 2 v kartografskem delu programske zasnove.
4. člen
Sestavni del Odloka je tudi Seznam usklajenih predlogov za spremembo namenske rabe prostora, vključen v kartografski del prostorskega plana občine.
5. člen
Bilanca osnovnih oblik rabe zemljišč:
Namenska raba
Plan 1998
v ha
Spremembe v letu 2004
Plan 2004
najboljše kmetijsko zemljišče
2 737,59
- 36,21
2 701,38
drugo kmetijsko zemljišče
132,75
- 1,84
130,91
gozd
1 582,18
-1,01
1 581,17
stavbna zemljišča
579.05
+28,16
607,21
začasno iz kmetijstva izvzeto zemljišče - gramoznica
+10,90
10,90
vodna površina
98,01
SKUPAJ
5 129,58
6. člen
Določbe Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Rače-Fram (MUV št. 11/93, 18/00, 24/03), Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Rače(MUV 4/99,, 10/01, 15/01, 6/02, 31/03)in Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Fram (MUV št. 4/99, 31/03)) se smiselno uporabljajo tudi za nove poselitvene površine, nastale s spremembami in dopolnitvami prostorskega plana občine Rače-Fram v letu 2004.
7. člen
Na podlagi drugega odstavka 172.člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03, 58/3-ZZK-1) je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin planskih aktov Občine Rače-Fram z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije št. 350-00/2001-308 z dne 7.10.2004, sprejet na osnovi Strokovnega mnenja Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Urada RS za prostorski razvoj št. 352-11-6/01 z dne 13.07.2004. Sklep Vlade in Strokovno mnenje sta sestavni del tega plana.
8. člen
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Rače-Fram so na vpogled v prostorih Občine Rače-Fram.
9. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
Župan občine Rače-Fram
Branko Ledinek, s. r.
Številka: 062-02/171-2004/17
Datum: 11. oktober 2004