Na podlagi 23. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) je Občinski svet Občine Gornji Grad na podlagi 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo ZSO, št. 3/99 in 6/02) na 24. redni seji, dne 24.04. 2006 sprejel
ODLOK
O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH OKOLICA OBČINE GORNJI GRAD
1 SPLOŠNA DOLOČILA
1. člen
(podlaga za prostorske ureditvene pogoje)
S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Gornji Grad sprejmejo prostorski ureditveni pogoji okolica Občine Gornji Grad (v nadaljevanju PUP okolica), katere je izdelal Razvojni cegornji gradnter Planiranje d.o.o. Celje, pod številko projekta 118/05, avgust 2005.
2. člen
(vsebina prostorskih ureditvenih pogojev)
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
- besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih,
- smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora
- kartografski del s pregledno karto v merilu 1:25000, kartografski del s prikazom namenske rabe in območij varovanj in omejitev na DKN v merilu 1:5.000,
- podrobnejše prostorsko ureditvene pogoje za nekatera območja.
3. člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo:
- obseg območja urejanja,
- merila in pogoje:
? o za vrste posegov,
? o za oblikovanje,
? o za določanje gradbenih parcel,
? o za urejanje prometa
? o za urejanje komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez,
? o za varovanje in ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti
? o za varovanje in ohranjanje kulturne dediščine
? o za varovanje in izboljšanje okolja in
? o za urejanje prostora za obrambo in zaščito pred nesrečami.
4. člen
(pomen izrazov)
V odloku imajo navedeni posamezni izrazi naslednji pomen:
• dopolnilna dejavnost kmetije je dejavnost turizma, gozdarstva, ohranjanja starih obrti in proizvodov, nabiranja in sušenja zdravilnih rastlin, vrtnarstvo, čebelarstvo, perutninarstvo ter reja divjadi, predelava lastnih pridelkov
• faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino stavbe in celotno površino gradbene parcele. Zazidano površino določajo dimenzije navpične projekcije zunanjih delov stavbe, ki so nad zemljiščem, na horizontalno ravnino zemljišča;
• faktor izrabe gradbene parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino stavbe in celotno površino gradbene parcele. Bruto tlorisna površina je skupna površina vseh etaž stavbe;
• gospodarska javna infrastruktura so omrežja, objekti in naprave, neposredno namenjena izvajanju gospodarskih javnih služb s področja prometa, energetike, komunalnega gospodarstva, upravljanja z vodami in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja, kakor tudi druga omrežja in objekti v javni rabi;
• gradbeni inženirski objekti so objekti transportne infrastrukture, cevovodi, komunikacijska omrežja, elektrovodi, kompleksni industrijski objekti in drugi gradbeni inženirski objekti;
• gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida, nadzida, rekonstruira, se mu spremeni namembnost in se bistveno spremeni njegov zunanji izgled oziroma se poveča njegov vpliv na okolje;
• nadomestna gradnja je izvedba del, ko se na mestu poprej odstranjenega objekta ali v njegovi neposredni bližini, vendar znotraj gradbene parcele, zgradi nov objekt, s katerim se bistveno ne spremeni namembnost, zunanjost, velikost in vplivi na okolje dosedanjega objekta, ki se ga pred začetkom uprabe nadomestnega objekta odstrani;
• objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami;
• objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi;
• odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje;
• pomožni objekt je objekt za lastne potrebe, znotraj gradbene parcele, ki pripada stanovanjski stavbi, zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja in služi izboljšavi bivalnih pogojev ter kmetijski ali ljubiteljski dejavnosti posameznikov in njihovih družin; ograja, ki omejuje dostop tretjih oseb na dvorišče, vrt ali drugo zemljišče, pomožni infrastrukturni objekt, ki predstavlja del gospodarske javne infrastrukture, vključno s cestninskimi postajami, ali del druge javne infrastrukture oziroma omrežja v javni rabi ali priključek na takšno infrastrukturo oziroma omrežje in pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, s pomočjo katerega se opravlja dejavnost kmetijstva, lova, gozdarstva oziroma ribištva;
• prostorska ureditev je načrtovana razmestitev dejavnosti in objektov na določenem območju;
• rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, zunanji izgled in namembnost objekta, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave;
• sprememba namembnosti je izvedba del, ki ne predstavljajo gradnje in s katerimi se tudi ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo rabe objekta oziroma njegovega dela, da se z njo posledično poveča vpliv objekta na okolico;
• sprememba rabe je takšna izvedba del, ki predstavlja spremembo namembnosti, vendar se zaradi nje ne spremeni velikost in zunanji izgled stavbe ter ne povečuje vplivov na okolico, ali takšna sprememba namembnosti, ko se opravljanje dejavnosti v poslovnem prostoru nadomesti z drugo, takšni dejavnosti podobno dejavnostjo;
• stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti;
• vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist;
• začasni objekt je enostavni objekt, narejen v montažni izvedbi in iz lahkih materialov, namenjen sezonski turistični ponudbi, prireditvi ali začasnemu skladiščenju in podobno, ki se postavi samo za čas trajanja takšne ponudbe, prireditve oziroma skladiščenja;
• zakonito zgrajen objekt je objekt ali stavba, ki je bil izveden na podlagi ustreznih pravnomočnih upravnih dovoljenj oziroma je bil izveden pred letom 1967.
II. OBSEG OBMOČJA, KI SE UREJA S PROSTORSKIMI UREDITVENIMI POGOJI
5. člen
(1) Prostorski ureditveni pogoji »PUP okolica» določajo merila in pogoje za urejanje prostora za celotno območje Občine Gornji Grad.
(2) Iz območja urejanja s PUP okolica so izvzeta območja, za katera so sprejeti oziroma načrtovani izvedbeni prostorski akti in sicer:
- ureditveno območje Gornjega Grada, območje urbanistične zasnove Gornjega Grada,
- območje kamnoloma,
- območje komunalnega odlagališča.
(3) V ureditvenih območjih, kjer je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih aktov, je do izdelave le teh možno izvajati gradnje, ki ne bodo ovirale kasnejših načrtovanj in gradenj ter izvajanja rešitev s predvidenimi izvedbenimi prostorskimi akti:
- gradnja naprav, objektov in vodov gospodarske javne infrastrukture.
(4) Razmejitve namenske rabe površin, meje območij urejanja, območij varovanj in omejitev so določena v grafičnih prikazih na DKN v merilu 1:5000.
6. člen
(1) Vsa poselitvena območja naselij in zaselkov so označena s šifro poselitvenega območja ter zaporedno številko.
Tabela 1: PREGLED POSELITVENIH OBMOČIJ NASELIJ IN ZASELKOV Gornji Grad: 030
Šifra naselja iz reg. pr.enot.
NASELJE
Šifra naselja oznaka v grafični prilogi
Grafična podloga DKN
m 1:5000
001
BOČNA
ČEPLJE
001-1
F25-5
KROPA
001-2
BOČNA*
001-3
F25-6
OTOK
001-4
002
DOL
PRODNIK – INTERDENT*
002-1
F25-4
RIHTER – SMUČIŠČE*
002-2
F25-12
REPENŠEK-TURISTIČNO REKREACIJSKO OBMOČJE*
002-3
F25-13
003
FLORIJAN PRI GORNJEM GRADU
KRIŽ
003-1
004
GORNJI GRAD
R - RASTLINJAKI
004-1
KOVAČ
004-2
GRADIŠČE- OBMOČJE STRELIŠČA IN LOVSKE KOČE*
004-3
005
LENART PRI GORNJEM GRADU
006
ŠMIKLAVŽ
006-1
ZLATO POLJE 1
006-2
ZLATO POLJE 2
006-3
007
TIROSEK
ČRNIVEC
007-1
E25-20
* Podrobnejša območja urejanja so opredeljena v poglavju XIII Dodatna merila in pogoji
III.SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
7. člen
Skupna merila in pogoji za posege v prostor veljajo za vsa območja iz 5. in 6. člena tega odloka, razen za tista, za katera je s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.
8. člen
(funkcija območij)
(1) Funkcija območij in površin je določena z dopustnimi dejavnostmi, dopustnimi vrstami posegov v prostor, s pogoji za izrabo in za varstvo okolja. V skladu z usmeritvami za razporejanje dejavnosti in namensko rabo prostora iz prostorskega plana so vrste dejavnosti (namembnosti) in vrste posegov v PUP določene za posamezno namensko rabo površin ter podrobnejšo namensko rabo površin in sicer za:
(a) območja in površine za poselitev,
(b) območja in površine, ki so namenjene gospodarski infrastrukturi,
(c) območja krajine.
(2) Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Gornji Grad določajo osnovno namensko rabo zemljišč. Območja osnovne namenske rabe prostora se delijo na površine podrobnejše namenske rabe prostora, ki se med seboj ne prekrivajo. Preko območij osnovne namenske rabe segajo območja varovanj in omejitev.
(3) Prostorske ureditve in gradnje so dovoljene v poselitvenih območjih. Zunaj poselitvenih območij na stavbnih zemljiščih (gradbenih parcelah) so dovoljene prostorske ureditve in gradnje posameznih objektov.
(4) Na območju krajine je dovoljena gradnja objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.
9. člen
Območje PUP Gornji Grad je opredeljeno z naslednjo namensko rabo:
(a) NAMENSKA RABA NA POSELITVENIH OBMOČJIH
S - Območja stanovanj (območja pretežno namenjena bivanju s spremljajočimi stavbamisplošnega družbenega pomena, storitvenih dejavnosti in trgovin, ki služijo tem območjem).
SE - Območja stanovanj (območja namenjena pretežno eno ali dvostanovanjskim stavbam).
SK - Stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi (območja pretežno namenjenastanovanjskim in nestanovanjskim kmetijskim stavbam za opravljanje kmetijske dejavnosti).
D - Območja stavb splošnega družbenega pomena
DI - Območja namenjena vzgoji in izobraževanju.
DC - Območja namenjena čaščenju in opravljanju verskih obredov.
M - Mešana območja, območja urbanih vaških središč
MT - Turistična območja (območja namenjena turizmu z možnostjo nastanitve in rekreacije).
P - Območja proizvodnih dejavnosti
PD-r - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo-rastlinjaki.
Z - Območja športno rekreacijskih in zelenih površin.
ZS - Športno in rekreacijsko območje namenjeno zunanjim športnim igriščem.
ZP - Območja urejenih javnih zelenih površin – parki.
ZK - Območja namenjena pokopališčem.
(b) OBMOČJA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE
DC - Območja državnih cest.
LC - Območja občinskih lokalnih cest in javnih poti.
OV - Območja za oskrbo z vodo.
OC - Območja za čiščenje voda.
(c) NAMENSKA RABA NA OBMOČJU KRAJINE
VC - Vodna zemljišča celinskih voda
K1 - Najboljša kmetijska zemljišča.
K2 - Druga kmetijska zemljišča.
G - Lesno proizvodni gozdovi.
GV - Varovalni gozdovi.
Merila in pogoji za vrsto prostorskih ureditev in gradenj
10. člen
(1) Merila in pogoji določajo skupne dopustne vrste prostorskih ureditev in gradenj za vsa istovrstna območja, v poselitvenih območjih in zunaj poselitvenih območij na gradbenih parcelah-stavbnih zemljiščih, razen če v drugih določbah ni določeno drugače. (2) Merila in pogoji, določeni s tem odlokom so podlaga za izdelavo posebnega dela projekta ter gradnjo enostavnih objektov.
11. člen
(vrste ureditev in gradenj)
(1 ) V območju PUP Gornji Grad so dopustne naslednje vrste posegov razen, če v posebnih pogojih ni določeno drugače:
• za obstoječe objekte: vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije ter dozidave, nadzidave in nadomestne gradnje (stavb in gradbenih inženirskih objektov), tako, da ne presegajo gabaritov obstoječe zazidave v neposredni okolici, funkcionalne dopolnitve, odstranitve objektov, spremembe namembnosti v dejavnosti, ki so določene z namembnostjo posameznega območja urejanja, ob upoštevanju normativov za varstvo okolja, spremembe rab objektov,
• gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov), dopolnilna gradnja objektov, ki je določena s pretežno namembnostjo posameznega območja urejanja iz prejšnjega člena tako, da ne presegajo gabaritov obstoječe zazidave v neposredni okolici, , ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
• gradnje in postavitve enostavnih objektov,
• gradnje in postavitve pomožnih objektov,
• za prometno omrežje in naprave: redno vzdrževanje in obnavljanje, rekonstrukcije in novogradnje ter odstranitve, ureditev poti za pešce, ureditev kolesarskih stez,
• za komunalno in energetsko omrežje in naprave ter telekomunikacije: vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve,
• vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodljivim vplivom voda,
• ureditve javnih površin, urbane opreme, otroških igrišč, postavitve spominskih plošč in drugih obeležij,
• objekti in ureditve za šport in rekreacijo,
• ureditve zelenih površin, parkov.
Dozidave, nadzidave, rekonstrukcije objektov in investicijska vzdrževalna dela so dopustne pod pogojem, da so bili objekti zgrajeni z gradbenim dovoljenjem oziroma so bili zgrajeni pred letom 1967 in jim je določena gradbena parcela.
V okviru gradbene parcele (obstoječih z gradbenim dgovoljenjem zgrajenih objektov ali da je objekt zgrajen pred letom 1967) ki v prostorskem planu in v kartografski dokumentaciji PUP-a še nimajo opredeljenega stavbnega zemljišča so dovoljeni posegi v obsegu, kot so opisani za stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje in skladno z določili tega odloka (brez dopolnilne gradnje). Pridobiti je potrebno soglasje Občine Gornji Grad, ki bo na osnovi dokumentacije za objekt in napravo pri izvedbi naslednjega postopka sprememb in dopolnitev planskih aktov zagotovila vris stavbnega zemljišča za objekt ali napravo v smislu uskladitve kartografske dokumentacije plana z dejanskim stanjem.
12. člen
(namembnost območij urejanja)
a) Na poselitvenih območjih
(1) V poselitvenih območjih naselij, urbanih vaških jedrih s pretežno stanovanjsko pozidavo (M):
- novogradnje - dopolnilna in nadomestna gradnja stanovanjskih objektov,
- dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
- spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za stanovanja, za potrebe dejavnosti (trgovina, gostinstvo, finančno posredništvo, nepremičnine, najem, poslovne storitve, izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, druge javne skupne in osebne storitve),
- postavitev pomožnih objektov znotraj gradbenih parcel obstoječih objektov,
- urejanje odprtih površin znotraj ureditvenega območja,
- v ureditvenih območjih naselij je poleg navedenih posegov dopustna še dopolnilna gradnja objektov centralnih dejavnosti (trgovina, gostinstvo, finančno posredništvo, nepremičnine, najem, poslovne storitve, izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, druge javne, skupne in osebne storitve) v okviru tovrstne zazidave znotraj ureditvenega območja,
- v okviru obstoječih proizvodnih območij so dovoljene spremembe dejavnosti za potrebe proizvodnje in rekonstrukcije obstoječih objektov za sodobnejše tehnologije na podlagi predhodne urbanistične in okoljevarstvene presoje.
(2) V območjih za eno in dvostanovanjske stavbe (S, SE) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
• stanovanja nižje gostote v skladu faktorjem izrabe gradbene parcele ,
• dozidave obstoječih stavb, ki so v skladu z namensko rabo območja, v skladu z merili in pogoji za (pozidanost) za vrsto, način in oblikovanje gradnje,
• nadzidave obstoječih stavb v skladu z namensko rabo območja in višinskim gabaritom dovoljenim za to območje;
• spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;
• terciarne in kvartarne dejavnosti za potrebe stanovanjskega območja in naselja,
• dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami ali prometom ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje; urejene so lahko v pritličnih ali kletnih prostorih objektov,
• šport in rekreacija.
(3) V stanovanjskih območjih s kmetijskimi gospodarstvi (SK) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
• kmetije,
• stanovanja,
• dopolnilne dejavnosti na kmetiji (terciarne in kvartarne dejavnosti, turizem, proizvodnja, storitve, šport in rekreacija),
• proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 200 m2 in ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami in prometom ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje,
(4) V območjih vzgoje in izobraževanja (DI) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
• izobraževanje, šolstvo,
• otroško varstvo,
• šport in rekreacija,
• kulturne dejavnosti,
• stanovanje.
(5) V območjih namenjenih za šport (DS) so dovoljene:
• gradnje in dozidave športnih dvoran in športnih igrišč ter spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti v skladu z merili in pogoji za in oblikovanje,
• spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja.
(6) V območjih cerkva in pokopališča (DC) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
• cerkve, kapelice, župnišča,
• mrliške vežice, parki, parkirišča.
(7) V turističnih območjih z nastanitvijo (MT) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– hoteli, penzioni, počitniška stanovanja,
– terciarne dejavnosti za potrebe območja,
ž – šport in rekreacija.
(8) V območjih za šport in rekreacijo (ZS) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– šport in rekreacija,
– trgovina in storitve, ki so v funkciji osnovne namembnosti območja,
– gostinstvo kot spremljajoča dejavnost osnovni namembnosti območja.
b) Na območjih gospodarske javne infrastrukture
(9) V območjih čistilnih naprav (OC) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
OC - Območja za čiščenje voda
c) Na območjih krajine
(10) V območjih vodnih zemljišč (VC) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
• vodnogospodarske dejavnosti,
• energetska izraba v okviru obstoječih jezov na mestu mlinov in žag,
• šport in rekreacija, lov in ribolov,
• nova mala hidroelektrarna na gradbeni parceli ob vodnem zemljišču.
(11) V območjih kmetijskih zemljišč so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
• kmetijstvo, vinogradništvo in gozdarstvo,
• šport in rekreacija, če omogoča ohranjanje kmetijske funkcije zemljišča,
• lov in ribolov.
(12) V območjih gozdov so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
• gozdarstvo in kmetijstvo,
Merila in pogoji za gradnjo na območjih osnovne namenske rabe
13. člen
(kmetijska zemljišča)
(1) Gradnja na kmetijskih zemljiščih je možna v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo to področje z namenom zagotavljanja osnovne kmetijske dejavnosti in z mnenjem kmetijsko svetovalne službe. (2) Ob načrtovanju in izvajanju posameznih gradenj je potrebno določiti neoviran dostop do posameznih kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč po obstoječih poljskih in gozdnih poteh ter cestah oziroma urediti predhodno ustrezne nadomestne poti.
(3) Dopustne so naslednje vrste posegov:
- postavitve gospodarskih in pomožnih objektov za potrebe kmetijstva v skladu z veljavno zakonodajo,
- postavitve ograj za potrebe varstva narave, gozdarstva, kmetijstva, varstva voda, lova in rekreacije, čredne ograje na pašnikih so dopustna le kot začasni objekti, ki jih je treba izven pašne sezone odstraniti,
- ureditve prometne ter komunalne in energetske infrastrukture,
- vodnogospodarske ureditve,
- postavitve spominskih plošč in obeležij
(4) Ohranjati je treba bistvene značilnosti odprtega prostora in kulturne krajine kot so: značilna členitev in parcelacija kmetijskih zemljišč, naravne terase, gozdne robove, travnike. (5) Za potrebe turizma in rekreacije je dopustno urejanje poti za konjeništvo, sprehajalne, kolesarske in druge poti pod pogojem, da je ureditev usklajena z drugimi uporabniki prostora in lastniki zemljišč. Poti se praviloma urejajo po obstoječih cestah in poteh.
14. člen
(gozdna zemljišča)
(1) Gradnja na gozdnih zemljiščih je možna v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi, ki urejajo to področje in z dovoljenjem pristojnega upravljavca.
(2) V varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, kjer gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni (gozdnih rezervatih), posegi v prostor niso dovoljeni. Tudi ostale dejavnosti so možne le v omejenem obsegu (rekreacija, hoja po obstoječih planinskih in drugih poteh, usmerjene raziskave in opazovanja).
(3) Posegi v prostor (tudi krčitve gozdov za kmetijske namene) so le izjemoma možni. V območjih, kjer so ekološke in socialne funkcije manj poudarjene, so krčitve za kmetijske namene možne s soglasjem Zavoda za gozdove Slovenije.
(4) V gozdnem prostoru izven naselij praviloma ni dovoljeno graditi zidanih objektov. Gradnja stanovanjskih in gospodarskih objektov se navezuje na obstoječo poselitev.
(5) Obor za rejo divjadi ni dovoljeno postaviti v zavarovanih območjih, na pomembnih življenjskih prostorih prosto živeče divjadi ter sredi strnjenih gozdnih kompleksov. Gradnja obor v gozdnem prostoru in v neposredni bližini je izjemoma možna ob soglasju Zavoda za gozdove Slovenije, ki preveri izpolnjevanje lovsko gojitvenih ter ostalih pogojev. Za krčitve gozdov in obore, ki presegajo površino 5 ha, pa se mora obvezno izdelati presoja vplivov na okolje.
(6) Na željo lastnika se lahko ob soglasju kmetijske svetovalne službe in Zavoda za gozdove Slovenije pogozdijo opuščena ali manj primerna kmetijska zemljišča v območjih, kjer s tem ne bi prizadeli biotske raznovrstnosti.
(7) Gozdne vlake se lahko gradi v območjih, ki so za to primerna in na podlagi gozdno gojitvenega načrta, ki ga izdela Zavod za gozdove Slovenije.
(8) Infrastrukturi objekti (razen gozdnih prometnic) naj se izogibajo strnjenih gozdnih kompleksov oziroma naj potekajo ob obstoječih presekih (prometnice, daljnovodi).
(9) Vožnja z motornimi vozili (tudi motornimi sanmi) in kolesi v naravnem okolju je prepovedana. V večjih gozdnih kompleksih, kjer so poudarjene ekološke funkcije gozdov, tudi na gozdnih in ostalih makadamskih cestah ni dovoljeno organizirati voženj z motornimi vozili za športne, tekmovalne ali reklamne namene.
(10) Paša v gozdu je dovoljena le izjemoma, ob soglasju Zavoda za gozdove Slovenije in na podlagi izdelanih gozdno gojitvenih načrtov.
(11) Načrtovanje gozdnih cest se opravlja v okviru gozdnogospodarskih načrtov, ki morajo upoštevati naravovarstvena izhodišča. Trasiranje gozdnih cest naj ne poteka preko naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, vizualno izpostavljenih območij ali pomembnejših habitatov.
(12) Pri gradnjah se mora ohranjati gozdni rob, v primeru poškodb pa ustrezno sanirati oziroma ponovno vzpostaviti.
(13) Pri lociranju novih objektov ob gozdnih robovih je potrebno upoštevati oddaljenost za najmanj eno drevesno višino odraslega gozdnega sestoja. (14) Ob načrtovanju in izvajanju posameznih gradenj je potrebno določiti neoviran dostop do posameznih kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč po obstoječih poljskih in gozdnih poteh oziroma urediti predhodno ustrezne nadomestne poti.
15. člen
(varovanje kakovosti in količin voda)
(1) Pri posegih v območja opredeljenih varstvenih pasov vodnih virov za vodovod je upoštevati pogoje in režim urejanja določen v odloku o varstvu teh vodnih virov .
16.člen
(območje vodnih površin)
(1) Pogoji gradnje so opredeljeni v 45. členu tega odloka.
IV. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
17. člen
(oblikovanje objektov)
(1) Pri oblikovanju novogradenj, adaptacij, dozidav, nadzidav, gradnje enostavnih objektov ter pri oblikovanju drugih gradenj je potrebno doseči skladnost z okolico glede:
- razporeditve objektov na parceli,
- odmikov od sosednjih objektov,
- sestavi stavbnih mas,
- višinskih gabaritov in gradbenih črt,
- naklonov streh in smeri slemen,
- merila in razporeditve fasadnih elementov, zlasti oken in vrat,
- barve in teksture streh in fasad,
- načina ureditve odprtega prostora,
- načina izvedbe ograj in drugih posegov v prostor.
18. člen
(lega objekta na zemljišču, odmiki)
(1) Nove stavbe morajo biti odmaknjene od parcelnih meja tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele. Pri določitvi lege stavbe je potrebno slediti funkciji in legi stavb v gravitacijskem območju.
(2) Odmiki novozgrajenih objektov morajo slediti gradbeni liniji obstoječih objektov ob ulicah in obstoječim gradbenim linijam v prostoru. Takšni odmiki veljajo tudi za enostavne objekte. Če gradbene linije v prostoru ni, je gradbena meja do katere lahko segajo objekti, pogojena z regulacijskimi linijami cest in komunalnih vodov
oziroma z naslednjimi odmiki: – vsaj 6,0 m od roba cestišča za lokalno cesto, – vsaj 4,0 m od roba javne poti in meje sosednje parcele z možnim manjšim odmikom le ob soglasju lastnika sosednje parcele, – odmiki med objekti morajo biti enaki višini kapi višjega objekta, razen ko predvideni objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, kjer mora biti odmik enak 1,5 višine kapi predvidenega objekta (osončenje), – odmiki med objekti morajo upoštevati požarno-varnostne normative.
(3) Od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni higiensko-zdravstveni in požarno varstveni pogoji.
(4) V območjih ohranjenih vaških jeder je pri določitvi lege stavbe potrebno slediti talni zasnovi vašega jedra in obstoječim gradbenim linijam. V primerih, da je za naselje ali del naselja značilna postavitev stavb na posestne meje, je potrebno nadomestno stavbo praviloma locirati na mejo, ob pogoju, da kap strešine ne sega v sosednje zemljišče.
(5) Ograje višine do 1,0m naj bodo praviloma postavljene na posestne meje gradbenih parcel, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta in je potrebno upoštevati predpise iz področja varnosti v cestnem prometu
(6) Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb lociranih na pobočjih mora biti vzporedna s plastnicami. Izjemoma je postavitev (orientacija) stavb lahko drugačna, če se z grafično analizo okolice, ki jih morajo vsebovati lokacijski podatki posebnega dela projekta, utemelji, da postavitev stavbe upošteva ohranjen identitetni urbanistični vzorec naselja oziroma dela naselja oziroma prevladujočo orientacijo slemen.
(7) Upoštevati je potrebno obstoječe razpoznavne gradbene linije.
(8) Stavbno zemljišče mora biti sposobno za gradnjo, predhodno obvezno pridobiti geotehničine pogoje v zvezi z načrtovano gradnjo. Na plazljivih in nestabilnih območjih gradnja ni mogoča.
(9) Pri lociranju in gradnji objektov je potrebno upoštevati značilen vzorec poselitve in značilnosti lokalne graditeljske tradicije v obravnavani arhitekturni krajini. Vsi posegi v grajeno strukturo naselja morajo težiti k ohranjanju kvalitetne arhitekture posameznih območij in izboljšanju negativnih dosedanjih posegov. Na celotnem obravnavanem območju je potrebno dosledno upoštevati opredeljeno naravno in kulturno dediščino.
19. člen
(višinski in tlorisni gabariti objektov, orientacija slemen)
(1) Vse novogradnje se morajo prilagoditi gabaritom obstoječe zazidave, prav tako to velja za prizidave in nadzidave objektov.
(2) Praviloma naj bo etažnost za stanovanjske objekte: klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje. Pri tem je potrebno skrbeti, da se ohrani razmerje zidanega dela objekta napram strehi v razmerju, značilnem za posamezno vrsto objekta v naselju in arhitekturni krajini.
(3) Novogradnje na izpostavljenih legah in grebenih morajo imeti klet v celoti vkopano v zemlji, da se zagotovi pritličen gabarit na teh območjih.
(4) Tlorisne oblike novih objektov v okviru vaških naselij in v odprtem prostoru naj bodo podolgovate in praviloma v razmerju stranic 1:1,5 do 1:1,8. V okviru urbanih in lokalnih središč je tlorisni gabarit potrebno podrediti obstoječi zazidavi. Možna je sodobnejša zasnova (členjenost) v primeru, da ni v nasprotju z ostalimi določili iz tega odloka.
(5) Površina prizidave objekta praviloma ne sme presegati zazidane površine obstoječega objekta, pri čemer je ohraniti razmerje tlorisnih stranic objekta kot je to opredeljeno v zgornji alineji. Zagotovljeni morajo biti odmiki od parcel in sosednjih objektov skladno s predpisi. Bivalni pogoji sosednjih objektov se ne smejo poslabšati.
(6) Smer slemena naj poteka vzporedno s plastnicami oziroma mora biti usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče hiš, ki je tipična za posamezni poselitveni vzorec. Sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta.
(7) Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalne gabarite naselij oziroma posameznih ureditvenih enot tako, da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja, razen v primerih, kjer se z višino objektov izboljšuje oziroma načrtno spreminja podoba naselja.
(8) Dozidave in nadzidave objektov se morajo v prostorskih razmerjih in razmerjih gradbenih mas skladati s celotno stavbno maso, oblikovanjem in uporabljenimi gradbenimi materiali osnovnega objekta. Dodani del stavbe mora z osnovno stavbo oblikovati celovito prostorsko kompozicijo, skladno s sosednjimi objekti v naselju.
20. člen
(streha, fasada)
(1) Strehe naj bodo simetrične dvokapnice ev. s čopi, kar je še posebej obvezno upoštevati v okviru odprtega prostora in vaških naselij. Naklon strešin od 35 do 45. Kritina naj bo opečna oziroma naj se v zaselkih s tradicionalno sivo kritino prilagaja prevladujoči barvi v zaselku. Svetle kritine niso dovoljene. Načelno je možno tudi sodobnejše oblikovanje objektov (strešin, nakazane dvokapnice, nakloni), ki pa se mora v masah, osnovnih gabaritih in pri izboru barv in teksturi podrediti avtohtoni arhitekturi in konfiguraciji terena, predvsem ne sme izstopati iz kulturne krajine.
(2) Oblikovanje in razporeditev okenskih in vratnih odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajajo iz funkcije objekta in se prilagajajo sosednjim objektom ter značilnostim oblikovanja v arhitekturni krajini.
(3) Na stanovanjskih objektih naj bodo okenske odprtine praviloma vertikalno podolgovate.
(4) Gradnja stolpičev, šotorastih streh, polkrožnih in mnogokotnih izzidkov ni dovoljena.
21. člen
(ureditev okolice objektov)
(1) Ureditev okolice objektov mora zagotoviti oblikovano povezavo objekta z okoljem, kar se opredeli z lokacijskimi podatki projektne dokumentacije.
(2) Pri zemeljskih posegih v teren naj se planiranje terena izvaja z brežinami in le v primeru, ko to ni mogoče, oziroma ko se mora upoštevati pogoje geotehničnega poročila, se izvede z opornimi zidovi po projektu, ki morajo biti maksimalno ozelenjeni. Izgradnja opornega zidu v primeru popolne (izravnave terena ni dopustna. Maksimalne gabarite opornega zidu določi in prostorsko preveri izdelovalec lokacijske dokumentacije.
(3) Ograjevanje parcel naj bo praviloma urejeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, ki se režejo na višino 1 m. Možna je kombinacija žive meje z lesenimi tramiči ali drugo v skladu z obstoječimi ureditvami okolja, vendar ograje ne smejo biti višje od 1 m. V strnjenih naseljih je mogoča izvedba ograj do višine cca 1,20m, ko je sosednje zemljišče javna cesta in je potrebno upoštevati predpise iz področja varnosti v cestnem prometu.
(4) Pri ograjevanju objektov in območij, ki zahtevajo posebno varnost, je potrebno upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi.
(5) Ozelenitve okolice objektov se naj izvedejo s krajevnimi vrstami vegetacije. Okolica naj bo urejena skladno z obstoječo krajino. Odprte zelene površine, osrednje površine za pešce (trgi) se ne smejo pozidati.
(6) Posegi v prostor pri javnih objektih in na javnih prostorih morajo biti načrtovani tako, da omogočajo dostop tudi telesno prizadetim občanom.
22. člen
(1) Za oblikovanje objektov Zgornjesavinjske arhitekture v stanovanjskih območjih (S) , stanovanjskih območjih s kmetijskimi gospodarstvi (SK) in v turističnih območjih z nastanitvijo (MT) in vaških jedrih (M) veljajo naslednji pogoji:
(2) Stanovanjski objekti:
• razmestitev objektov: samostojni objekti, orientirani proti cesti,
• dostop z javnih prometnic: neposredno ali posredno preko priključka,
• tloris: podolgovat, razmerje stranic do 1:1,8,
• etažnost: največ klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje ,
• Za objekte z večjo stavbno maso je izjemoma dopustna etažnost največ klet, pritličje in nadstropje pod pogojem, da je pritličje v nivoju terena ali največ 0,15 m nad njim,
• streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme orientirano po dolžini objekta, naklon strešin 350 do 450, usklajeno z naklonom sosednjih streh. Kritina mora biti opečna, ali po teksturi in barvi podobna opečni. Dopustni so čopi, strešna okna in frčade, ki morajo biti oblikovane enako kot je oblikovanje osnovne strehe,
• fasade: zaglajen omet bele ali svetle pastelne barve.
(3) Gospodarski objekti:
• razmestitev objektov: samostojni objekti,
• tloris: podolgovat, z razmerjem stranic do 1:2,
• etažnost: največ klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje,
• kota pritličja pri vhodu: v nivoju terena ali do 0,30 m nad njim,
• streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme orientirano po dolžini objekta, naklon strešin 350 do 450, usklajeno z naklonom sosednjih streh. Kritina mora biti opečne barve (v barvi in teksturi) in usklajena s tradicionalno. Dopustni so čopi in frčade, ki morajo biti oblikovane enako kot je oblikovanje osnovne strehe,
• kletni del objekta naj bo zidan, lahko v kamnu, ali ometan z zaglajenim ometom, pritličje zidano in ometano oziroma leseno ali obito z vertikalnim opažem (deskami). Zatrepi so zidani ali izvedeni v lesu z vertikalnim opažem (deskami).
(4) Objekti za terciarne in kvartarne dejavnosti ter proizvodnjo:
• razmestitev objektov: samostojni objekti, orientirani proti cesti, objekti naj tvorijo zaključeno celoto s sosednjimi objekti in ureditvami (peš površine, trgi), pritličja so namenjena javnemu programu,
• dostop z javnih prometnic: posredno preko priključka,
• tlorisna zasnova: glede na zmogljivost in program
• višina: (K)+P+1+M v skladu z indeksom izrabe
• kota pritličja ob vhodu: v višini urejenega terena pred objektom oziroma do 0,15 m nad njim. Večja višinska razlika je dopustna, če tako narekujejo terenske razmere,
• strehe: simetrične dvokapnice, naklon strešin 350 do 450, usklajeno z naklonom sosednjih streh. Za široke objekte so dopustni manjši nakloni streh,
• fasade: omet, les, steklo,
• za oblikovanje objektov veljajo enaka določila kot za oblikovanje stanovanjskih hiš.
23. člen
Kriteriji za določanje stopnje izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom naj ne presegajo spodaj opredeljenih vrednosti:
Namenska raba gradbene parcele
Faktor zazidanosti (FZ)
Faktor izrabe (FI)
Čista stanovanjska območja Splošna stanovanjska območja
0,4
1,2
Stanovanjska območja s kmetijskimi gospodinjstvi
0,2
Območja urbanih središč zaselka, vasi
0,9
3,5
Območja objektov družbene infrastrukture
0,6
1,6
Mešana območja
Območja proizvodnih dejavnosti
0,8
2,4
24. člen
(1) V primeru, ko je obstoječa pozidanost ali obstoječi faktor izkoriščenosti (FSI) posamezne gradbene parcele večja, kot je določeno, so gradnje dovoljene v okviru obstoječe pozidanosti in izkoriščenosti zemljišča.
(2) Gradnja na obstoječih gradbenih parcelah na območjih, ki predstavljajo oblikovno celoto, naj se praviloma izvajajo enotno za celotno območje.
(3) V območjih centralnih funkcij je oblikovanje objektov podrejeno njihovi funkciji.
25.člen
( dozidave in nadzidave )
(1) Dozidave in nadzidave objektov morajo biti oblikovno in funkcionalno usklajene z osnovnim objektom, višinski gabarit ne sme presegati maksimalnega gabarita določenega za posamezno naselje (gabarit, naklon strehe, smer slemena, izbira kritine in drugih materialov) ob upoštevanju pogojev za graditev novih objektov.
26. člen
( enostavni objekti na poselitvenih območjih )
(1) Gradnja enostavnih objektov mora biti oblikovno in funkcionalno usklajena z osnovnim objektom. Enostavni objekti na gradbeni parceli se lahko gradijo v okviru meril za pozidanost in do dovoljenega faktorja (FSI) za posamezno morfološko celoto.
(2) Na celotnem ureditvenem območju PUP je dovoljeno postavljati tiste vrste enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja iz skupin pomožnih objektov, začasnih objektov, vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme, katerih namen je v skladu z namensko rabo prostora, kot jo določa Odlok. Enostavne objekte je dopustno graditi v skladu z zakoni in predpisi, ki urejajo to področje ter v skladu s skupnimi in posebnimi določbami tega odloka, ob upoštevanju 4.00m odmika od parcelne meje oziroma manj skladno s soglasjem mejaša.
27. člen
( ograje in oporni zidovi )
(1) Ograje in oporne zidove je možno graditi na podlagi tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo to področje.
(2) Gradnja opornega zidu višjega od 1 m je dovoljena le zaradi geotehničnih pogojev terena. Višje oporne zidove je potrebno izvesti v kaskadah, če to dopušča velikost zemljišča. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni.
(3) Dostopne poti in gospodarske površine je potrebno oblikovati tako, da se v največji meri prilagajajo terenu.
28. člen
(objekti za oglaševanje in obveščanje)
(1) Na območju PUP-a je dopustno postavljanje objektov in naprav za oglaševanje in obveščanje na poselitvenih območjih.
(2) Ne glede na določilo prvega odstavka je dovoljena postavitev objektov in naprav za oglaševanje in obveščanje v sklopu avtobusnih postajališč v skladu z določili predpisov, ki urejajo varstvo cest in varnost prometa.
(3) Oblika in način postavitve turistične in obvestilne signalizacije je dovoljena v skladu z veljavnimi predpisi, ki določajo prometno signalizacijo na javnih cestah.
(4) Dovoljeno je vzdrževanje, prenova in menjava obstoječih objektov in naprav v enakih gabaritih.
V. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL
29. člen
(gradbena parcela)
(1) Velikost gradbenih parcel se določi v projektni dokumentaciji. Obliko gradbene parcele na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje je treba formirati tako, da bo omogočala pravilno umestitev objekta v prostor glede na naravne danosti in ustvarjene razmere in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile temu objektu in bodo sledile pogojem oblikovanja objektov. To je površina zemljišča, ki je potrebna za redno rabo obstoječega objekta.
(2) Pri določanju velikosti gradbenih parcel je treba upoštevati:
• namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,
• urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, odprte površine),
• sanitarno tehnične zahteve
• požarno varnostne predpise.
(3) Gradbena parcela mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
(5) Ne glede na določila tega člena je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture.
(6) Za stanovanjske individualne objekte je velikost gradbene parcele največ 700 m2.
(7) Za kmetije je potrebno zagotoviti velikost gradbene parcele v takšnem obsegu, da bo prilagojeno obsegu proizvodnje in kmetijske mehanizacije.
(8) Gradbene parcele objektov v okviru naselij, ki predstavljajo naselbinsko dediščino, je podrediti zahtevam in pogojem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(9) Gradbena parcela se določi v posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ob upoštevanju določil tega odloka in predpisov geodetske službe. Načrt gradbene parcele je obvezno osnova za parcelacijo na terenu.
VI MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROMETA
30. člen
(varovalni in drugi pasovi ob prometnicah)
(1) Gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje drugih posegov v prostor varovalnih pasov javnih cest in javnih kolesarskih poti so dovoljeni le s soglasjem upravljavca. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran javne ceste širok:
- pri regionalnih cestah 15 m,
- pri občinskih lokalnih cestah 10 m,
- pri občinskih javnih poteh 6 m.
(2) Državne ceste so določene z uredbo o kategorizaciji državnih cest, občinske ceste pa z odlokom o kategorizaciji občinskih cest in so razvidne iz grafične priloge. Za vse posege v varovalni pas kategoriziranih
regionalnih cest, ki znaša 15,00m od roba cestnega sveta so si investitorji dolžni pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste, Izpostava Celje, za občinske ceste pa Občina Gornji Grad.
31. člen
(gradnja ali rekonstrukcija cest in dostopov do objektov in zemljišč)
(1) Na predmetnem območju potekata dve regionalni državni cesti in sicer RI št. 225 in RlI št. 697. Upoštevati je potrebno pogoje in določila za državne ceste:
• Novi priključki za posamezne objekte izven naselja praviloma niso dovoljeni. Priključki morajo biti navezani na občinsko cesto in z njo na regionalno cesto. Varno vključevanje in izključevanje na državne ceste se izvede z ureditvijo levih zavijalnih pasov (s PLDP > 5000 vozil/dan) oziroma z razširitvijo voznega pasu na minimalno širino 5,50m (s PLDP < 5000 vozil/dan);
• Novi priključki na regionalno cesto morajo biti locirani po možnosti v oseh, obstoječih na nasprotni strani;
• Minimalni odmik novih objektov (razen v strnjenih naseljih), parkirnih in manipulacijskih površin od kategoriziranih cest mora znašati 5,00m od roba asfalta, v naseljih pa 2,00m od roba pločnika. Oziroma v kolikor pločnik še ni izveden, je potrebno pri določitvi odmika objekta v naselju upoštevati koridor za peš promet v minimalni širini 1,55m od roba cestišča oziroma predvidene rekonstrukcije cestišča;
• Parkirišča morajo biti ustrezno dimenzionirana in omogočena manipulacija vozil tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto;
• Priključke stanovanjskih hiš na regionalno cesto je potrebno preko pločnika izvesti z ugreznjenimi robniki širine 3,50 metra in rampo širine 0,75 metra oziroma na regionalnih cestah brez pločnika v širini 3,50 metra na dolžini pet metrov, z zavijalnimi radiji 3,0 metre ter obojestransko bankino 0,75 metra;
• Minimalne širine hodnikov za pešce ob regionalni cesti znašajo 1,55m, minimalne širine kolesarskih stez pa 1,00m (prometni profil).
(2) Upoštevati je potrebno pogoje in določila za občinske ceste:
- Veljavni predpisi s področja varnosti cestnega prometa se uporabljajo za vse javne prometne površine in tudi za prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne: dovozne ceste, dostopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine, avtobusne postaje in postajališča, gozdne ceste, ceste v zasebni lasti,
- Zakon o javnih cestah (Ur. list RS, št. 29/97),
- Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Gornji Grad (Ur. list, št. 2199),
- Odloka o občinskih cestah (Uradno glasilo ZSO, št. 02/99) .
(3) V primeru novogradenj ali rekonstrukcij cest je le-te treba urediti z ustreznimi materiali in izgraditi s prometno tehničnimi elementi, določenimi glede na funkcijo ceste, prometno obremenitev, vrsto in strukturo prometa.
(4) Prometno tehnični elementi javnih cest in poti ter dovoznih cest morajo zagotavljati preglednost v krivinah in križiščih (polje preglednosti) ter morajo ustrezati strukturi prometa in prometnim obremenitvam. Raba prostora v območju polja preglednosti je omejena in na njem ne sme biti vertikalnih ovir (objekti, ograje, zasaditve ipd.), višjih od 30 cm. Ceste naj se križajo čimbolj pravokotno.
(5) Oblikovanju javnih prometnih površin je potrebno nameniti večjo pozornost, zlasti z uporabo primernih tlakovanj. Vrste tlakovanj naj bodo prilagojene različnim območjem ter posameznemu namenu. Za umirjanje prometa naj se poleg drugih ureditev uporabljajo tudi tlakovanja.
(6) Ob regionalnih in lokalnih cestah naj se izvedejo kolesarske steze oziroma poti. Glede na prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč naj se kolesarske poti izvedejo izven cestnih teles.
(7) Ob javnih cestah je na prometnih površinah izven vozišča dovoljeno urejati avtobusna postajališča, parkirišča in počivališča
(8) Vse ceste je treba ustrezno odvodnjavati in redno vzdrževati, vse kategorizirane ceste pa tudi asfaltirati. Priporočljivo je izvajanje geološko-geotehničnih raziskav pri novogradnjah in rekonstrukcijah cest, pri načrtovanju sanacijskih ukrepov za stabilizacijo plazov, ki ogrožajo manj prometne ceste, in za potrebe dimenzioniranja pri obnovah konstrukcij prometnic.
(9) Za vsako stavbo mora biti zagotovljen dovoz in dostop z javne ceste. Dovozne ceste in dostopi do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na javne ceste nižje kategorije in preko teh na javne ceste višje kategorije. Gradbena parcela se v primeru neustrezne širine lokalne ceste ustrezno zmanjša za zagotovitev ustrezne širine vozišča. Pogoje poda upravljavec občinske ceste.
(10) Gradnja na praznih parcelah ne sme onemogočati možno izgradnjo dovozov do gradbenih parcel, predvidenih za gradnjo, in ne sme onemogočiti dovozov do kmetijskih zemljišč in lesno pridelovalnega gozda.
(11) Prostor med hišami ob cestah mora omogočati uvoze na parcele. (12) Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu. (13) Na javno cesto naj se praviloma priključuje več objektov skupno. Uredijo se v soglasju s pristojnim upravnim organom in upravljavcem ceste. (14) Slepo zaključene ceste morajo imeti urejeno obračališče zadostne širine za obračanje komunalnih vozil. Vsaka gradbena parcela mora imeti zagotovljen dostop in dovoz za motorna vozila.
(15) V primeru zagotovitve dostopa preko sosednjih zemljišč mora imeti investitor za to zagotovljeno služnost.
(16) Gozdne ceste morajo biti načrtovane, izgrajene in vzdrževane po predpisih, ki urejajo gozdarstvo s soglasjem Zavoda za gozdove Slovenije.
(17) Poljske poti morajo biti načrtovane, izgrajene in vzdrževane po predpisih, ki urejajo kmetijstvo s soglasjem kmetijsko svetovalne službe.
32. člen
( parkirne površine )
(1) Pri novogradnjah ali pri spremembi namembnosti javnih in zasebnih objektov morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine ali garažna mesta na gradbeni parceli posameznega objekta, in sicer tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce.
(2) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
(3) Število parkirnih oziroma garažnih mest za novo gradnjo:
• stanovanjska hiša 2 PM na stanovanje,
• stanovanja v večstanovanjski hiši, povprečno 2 PM na stanovanje,
• poslovni prostori – pisarne 1 PM na 30 m2 neto površine,
• poslovni prostori z obiskom strank 1 PM na 20 m2 neto površine,
• gostinski lokal 1 PM na 4 sedeže in 1 PM na 1 tekoči meter točilnega pulta oziroma najmanj 5 PM,
• trgovski lokali 1 PM na 40 m2 koristne prodajne površine in min. 2 PM,
• delavnice za servis motornih vozil 6 PM na 1 popravljalno mesto,
• za ostale dejavnosti se število parkirišč določi v skladu s predpisi.
(4) Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo, ki morajo biti dostopne brez arhitektonskih ovir, je potrebno zagotoviti vsaj 5% ali vsaj eno parkirno mesto za invalide. (5) Določila veljajo povsod, razen v primeru, ko je možno parkiranje na javnih parkiriščih s soglasjem pristojnega upravljavca in ob upoštevanju potreb po istočasnem parkiranju. V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnosti se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
VII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE TER OMREŽJA ZVEZ
33.člen
(splošni pogoji)
(1) Gradnja objektov razen nekaterih pomožnih objektov je možna le na komunalno opremljenih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno in energetsko opremo: dovozno pot na javno cesto, priključek na elektriko, zadostno oskrbo z vodo in zagotavljanje zadostne količine vode za ustrezno zagotavljanje požarne varnosti ter urejeno odvajanje odpadnih vod. V nasprotnem primeru gradnja na gradbeni parceli ni možna.
(2) Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti, ipd.).
(3) V predvidenih koridorjih za potrebe komunalnega urejanja ni dovoljena gradnja drugih objektov in naprav, dovoljena so le redna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, razen izjemoma ob soglasju upravljavca oziroma predlagatelja posameznega voda.
(4) V novo predvidenih območjih gradnje, kjer še ni zgrajene prometne in komunalne infrastrukture, je gradnja objektov možna po izgradnji prometne in komunalne infrastrukture oziroma sočasno.
(5) Predvideni sekundarni vodi in dostopi morajo biti zgrajeni pred oziroma sočasno z gradnjo objektov. Pri izgradnji novih komunalnih vodov je istočasno potrebno zgraditi priključke z vodomernimi jaški (vodovod) oziroma revizijskimi jaški na kanalizacijo. Obstoječe in predvidene objekte je potrebno obvezno priključiti na vso obstoječo komunalno in energetsko infrastrukturo. Poteki komunalnih vodov morajo biti med seboj usklajeni.
(6) Posamezni komunalni objekti in naprave, kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki in podobno, morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakšnega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.
(7) Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
(8) Pogoje za priključitev podajo upravljavci komunalnih in energetskih naprav ter omrežja zvez.
34. člen
(vodooskrba, varovanje vodnih virov)
(1) Na območjih, kjer obstaja javno vodovodno omrežje, morajo biti vsi objekti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca. Na območjih, kjer ni možno zagotoviti oskrbe iz javnega vodovodnega omrežja, niti ni predvidena napeljava le-tega, si mora investitor zgraditi ustrezno vodooskrbno napravo (vodnjak, kapnica) v skladu s higienskimi in sanitarno tehničnimi pogoji, praviloma za več objektov skupaj v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04). Pri objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno s kapnico, ni dovoljena uporaba azbestno-cementne kritine.
(2) Pri načrtovanju gradenj je potrebno upoštevati varovalni pas omrežij oskrbovalnih sistemov in komunalne opreme in upoštevati ustrezne odmike. Pri načrtovanju gradenj je potrebno dotrajane cevovode iz neustreznega materiala nadomestiti z novimi iz ustreznega materiala, kadar je to možno. (3) Predvidene vodovode se načeloma gradi ob obstoječih in predvidenih prometnih površinah tako, da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov.
(4) Uporabniki tehnološke vode morajo imeti zgrajene zaprte sisteme.
(5) Za priključitev na vodovod morajo vsi uporabniki pridobiti soglasje upravljavca vodovoda. Odjemna mesta za vodovodne priključke so v zunanjih vodomernih jaških za parcelno mejo objekta, ki se priključuje.
(6 ) Na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki mora zagotoviti zadostno požarno vodo oziroma na območjih, ki ne zagotavlja zadostnih količin požarne vode, urediti požarne bazene ali druge možne izvedbe za zagotavljanje požarne vode.
(7) Za varovanje vodnih virov zajetij: Studenec (k.o. Šmiklavž), Brvčnik (k.o. Šmiklavž), Remšak (k.o. Florjan pri Gornjem Gradu), Lenše (k.o. Bočna), Kropa (k.o. Bočna), Podbakovnik (k.o. Florjan pri Gornjem Gradu) je pri posegih v varstvene pasove vodnih virov potrebno ustrezno upoštevati strokovne podlage za zavarovanje zajetij pitne vode občine Gornji Grad, ki jih je izdelal GEO-HIDRO d.o.o., Preserje in se nahajajo na vpogled na občini Gornji Grad in na sedežu JKP Komunala d.o.o. Gornji Grad. Pri posegih na območja varstvenih pasov virov pitne vode je upoštevati določila urejanja iz veljavnih odlokov o varstvenih pasovih vodnih virov v občini Gornji Grad.
(8) Varujejo se tudi vsa ostala zajetja in nezajeti vodni viri, ki nimajo določenega varstvenega pasu, še posebej vodni vir Žrela (k.o. Šmiklavž) - rezervni vodni vir in vodni vir Sv. Lenart (k.o. Lenart pri Gornjem Gradu) - potencialni vodni vir za dolgoročno rešitev vodooskrbe v Občini Gornji Grad.
(9) Smiselno se upošteva:
- Zakon o vodah (Ur. list RS, št. 67102)
- Odlok o pogojih dobave in načinu oskrbe s pitno vodo na območju Občine Gornji Grad (Uradno glasilo ZSO, št. 9/97)
- Odlok o varovanju pitne vode v zajetjih na območju Občine Gornji Grad (Uradno glasilo ZSO, št. 21/99).
35. člen
(2) Pri načrtovanju gradenj je potrebno upoštevati varovalni pas omrežij oskrbovalnih sistemov in komunalne opreme in upoštevati ustrezne odmike. Pri načrtovanju gradenj je potrebno dotrajane cevovode iz neustreznega materiala nadomestiti z novimi iz ustreznega materiala, kadar je to možno.
(3) Predvidene vodovode se načeloma gradi ob obstoječih in predvidenih prometnih površinah tako, da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov.
(8) Prioritetno je pristopiti k raziskavam in izdelati strokovne podlage ter zavarovati še ostale vire pitne vode na območju občine.
(9) V primeru, da so na območju, ki ga obravnava PUP okolica območja vodnih virov, jih je potrebno urejati v skladu z določili odlokov o varovanju virov. Na območjih, ki nimajo izdelanih strokovnih podlag in sprejetih odlokov o zaščiti virov, legalizacije obstoječih objektov in novogradnje niso dovoljene.
(10) Za izboljšanje kvalitete vodotokov je potrebna izgradnja čistilnih naprav in kanalizacije. Območje vodnih virov je potrebno urejati skladno z določili odlokov o varovanju virov.
(11) Varujejo se tudi vsa ostala zajetja in nezajeti vodni viri, ki nimajo določenega varstvenega pasu, še posebej vodni vir Žrela (k.o. Šmiklavž) - rezervni vodni vir in vodni vir Sv. Lenart (k.o. Lenart pri Gornjem Gradu) - potencialni vodni vir za dolgoročno rešitev vodooskrbe v Občini Gornji Grad.
(12) Smiselno se upošteva:
36. člen
(elektroenergetsko omrežje in javna razsvetljava)
(1) Opredeljena ureditvena območja, ki se bodo urejala na podlagi PUP, se bodo oskrbovala z električno energijo iz obstoječih trafo postaj. V primeru slabih napetostnih razmer oz. povečanega odjema elektrike, bo upravljavec zgradil nove trafo postaje s pripadajočimi visokonapetostnimi priključki in nizkonapetostnimi vodi.
(2) Za opredeljeno 20 kV elektro omrežje, ki je v upravljanju Elektro Celje, je na območju PUP potrebno upoštevati naslednje pogoje upravljavca:
pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za predvidene objekte si morajo investitorji pridobiti od ELEKTRO Celje,d.d. soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje.
(3) Koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov ter lokacije transformatorskih postaj je potrebno upoštevati kot omejitvene faktorje pri določanju lokacij za predvidene objekte na območju PUP in sicer v smislu določenih širin koridorjev na vsako stran od osi daljnovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami.
Pri lociranju novih objektov je potrebno upoštevati varovalne koridorje daljnovodov, ki znašajo:
- 10-20 kV - 20 m (10 m + 10 m od osi daljnovoda)
V koridorju obstoječih in predvidenih daljnovodov novogradnja, nadomestna gradnja in saditev drevja visoke rasti, ni dovoljena. Za vsak poseg v koridor je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
(4) Nizko- in srednjenapetostno omrežje je treba v naseljih zgraditi v podzemni oziroma kabelski izvedbi. Prav tako morajo biti priključki odjemalcev na omrežje zemeljski. V območjih kulturnih spomenikov in zavarovanih območij narave in njihovih vizurah bi bilo potrebno predvideti kablirano izvedbo električnih vodov in priključkov novih gradenj.
(5) Pri načrtovanju drogov daljnovodov se je potrebno izogniti dominantim objektom v prostoru, izpostavljenim vrhovom in grebenom. Pri lokacijah je potrebno upoštevati možnost postavitve na naravne vzpetine, ob skupine dreves, na robove gozda ipd. Pri posekah gozdov je potrebno urediti gozdni rob
(6) Za potrebe izgradnje večjih obrtnih delavnic oziroma industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, bo treba posebej naročiti raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo.
(7) Omrežje javne razsvetljave v naselju mora biti zemeljsko. Polaganje kablov je praviloma ob cesti. Izgradnja javne razsvetljave naj se izvede enotno za celotno naselje oziroma del naselja. Dostopne ceste in hodniki za pešce z nizkimi uličnimi svetilkami, glavne ulice in ceste pa z enotno visokimi kandelabri tipske oblike. Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju oziroma izboru tipa svetilke, ki mora upoštevati obstoječe oblikovno kvalitetne rešitve značilne za določeno okolje. V vaških jedrih je tip in obliko svetilke potrebno prilagoditi kulturnemu izročilu.
37. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Novogradnje, rekonstrukcije in priključki telekomunikacijskega (v nadaljnjem besedilu: TK) omrežja morajo biti v naseljih zgrajeni v podzemni oziroma kabelski izvedbi.
(2) Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste (zaščitne cevi).
(3) Pri določanju lege stavb od TK omrežja je potrebno upoštevati predpisane odmike oziroma zaščitne ukrepe ki jih predpiše Telekom Slovenije v projektnih pogojih oz. soglasju h gradbenemu dovoljenju za posamezne objekte oz. posege v prostor. Za vključitev objektov na TK omrežje je predhodno potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
(4) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:
• prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino;
• objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se jih združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;
• na izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora;
• v urbanih območjih je treba prioritetno izkoristiti območja in objekte, namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski in poslovni dejavnosti, v stanovanjskih območjih pa jih je treba vključevati na obstoječe sisteme infrastrukture ali v njihovo neposredno bližino (npr. kotlovnice, dimniki, stolpi);
• na zavarovana območja narave (razen ožjih zavarovanih območij narave, kjer se objekte in naprave mobilne telefonije ne postavlja), na območja predvidena za zavarovanje, na območja naravnih vrednot in na ekološko pomembnih območjih naj se posega le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status;
• v praviloma izjemnih primerih poseganja na območja in objekte varstva kulturne dediščine je treba objekte in naprave mobilne telefonije umeščati in oblikovati na osnovi postopkov, ki jih določajo predpisi o varstvu kulturne dediščine;
• posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije tako, da je oblikovanje čim bolj prilagojeno prevladujočim urbanim in krajinskim značilnostim prostora (npr. barve, obliko stebrov in anten).
(5) Kabelsko razdelilni sistem mora praviloma potekati po isti trasi kot poteka telefonsko omrežje. Predvideni kablovodi morajo biti vkopani in praviloma v zaščitnih ceveh. Upoštevati je potrebno predpisane vertikalne in horizontalne odmike kabla CTV od ostalih komunalnih vodov.
38. člen
(ogrevanje)
(1) Glede na pretežno podeželski prostor na območju PUP je možen način ogrevanja objektov z individualnimi kurišči, vendar s pogojem obvezne uporabe ekoloških sprejemljivih goriv: lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin, biomasa, s katerimi se ne bo dodatno onesnaževalo okolje. Ogrevanje se lahko izpelje tudi iz termalne vrtine preko daljinskega omrežja.
(2) Na območjih pozidave, kjer je predvidena visoka gostota pozidave in v primeru sočasne gradnje je možno ogrevanje iz skupne kotlovnice.
(3) Pri ogrevanju s tekočim naftnim plinom naj bodo rezervoarji locirani na vizualno neizpostavljenih mestih. V nasprotnem primeru morajo biti vkopani.
(4) Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.
39. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta komunalnih odpadkov tako, da niso vizualno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz smeti.
(2) Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu z občinskimi predpisi, na primerno dostopnih mestih, locira zbiralnice ločenih frakcij (ekološke otoke).
(3) Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga predpisujejo veljavni predpisi in področni predpisi o posameznih nevarnih snoveh.
(4) Organski odpadki naj se zbirajo in kompostirajo na ustreznih individualnih kompostih ali na urejeni kompostarni, oziroma naj se ustrezno drugače ponovno uporabijo.
(5) Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena znotraj ograje.
(6) Gradbene odpadke se odvaža na deponijo urejeno za odlaganje tovrstnih odpadkov.
(7) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Komunalne odpadke se odvaža na centralno deponijo. Smiselno uporabljajo določila naslednjih predpisov:
- Pravilnik o ravnanju z odpadki (Ur. list RS, št. 84/98),
- Pravilnik o odlaganju odpadkov (Ur. list RS, št. 5/00),
- Odredba o ravnanju z ločeno zbiranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur. list RS, št. 21/01).
- Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur. list RS, št. 21/01),
- Odlok o ravnanju s komunalnim odpadki v Občini Gornji Grad (Uradno glasilo ZSO, št. 8/96),
- Operativni program o vpeljavi sistema ravnanja s komunalnimi odpadki na območju občine Gornji Grad (na vpogled na sedežu podjetja Komunala d.o.o., Gornji Grad, Attemsov trg 3).
VIII. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE IN OHRANJANJE NARAVE IN BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI
40. člen
(ohranjanje narave)
(1) Kot obvezno državno izhodišče so opredeljena območja:
- Nova Štifta, nahajališče fosilov (5968),
- Karavanško-kamniško savinjski regijski park, (124)-predlog,
- Krajinski park Menina, (188)-predlog,
- Menina planina, (413).
(2) Naravne vrednote državnega pomena - predlog
- Menina Strojnik, (431),
- Nova Štifta, nahajališče fosilov, (5968),
- Jespa jama, (433),
- Biba , (473),
- Dreta s pritoki, (4481),
- Bočnica s pritoki, (5975).
(3) Posebna varstvena območja (natura območja) :
- SI3000261 Menina (Zakrasela gorska planota na obrobju Kamniško-Savinjskih Alp z ohranjenimi habitatnimi tipi travišč in Ilirsko bukovega gozda, življenjski prostor večjega števila ogroženih rastlinskih in živalskih vrst).
- Na Natura območju je izvedena presoja sprejemljivosti posegov v naravo v primerih in na način, kot je to določeno s predpisi.
(4) Z vidika biotske raznovrstnosti se ohranja eno ekološko pomembno območja (EPO) in habitatne tipe, za katera so v naravovarstvenih smernicah podane varstvene in razvojne usmeritve:
- EPO 7 Menina planina (12300).
(5) Evidentiranih je 22 naravnih vrednot, ki so predlog za naravne vrednote lokalnega pomena:
- Slatina – nahajališče fosilov, 5939,
-?Kranjska reber, 419,
- Podkrajnikova zijalka, 455,
- Žrela, 481,
- Kropa-izvir pod Menino, 482,
- Kanolščica-slap, 1358,
- Aleksandrova lipa 487,
- Okupacijska lipa 488,
- Štorgljeva tisa 5947,
- Pavlov kostanj 4976,
- Srnjakovo brezno, 34,
- Menina brezno, 35,
- Sv. Florjan – jama, 36,
- Smonk-jama, 37,
- Bočna-jama, 38,
- Kropa-potok, 39,
- Šokatnica s pritoki, 40,
- Kanolščica s pritoki, 41,
- Rogačnica s pritoki, 42,
- Mačkovec, 43,
- Brlovka, 44,
- Studenec-izvir, 45,
- Velike peči, 46.
(6) Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravo in naravne vrednote niso dopustni.
(7) Varstveni režimi za varovanje naravne dediščine, ki so navedeni v strokovnih podlagah so obvezno gradivo za pripravo posebnega dela projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. (8) Vsi objekti in območja varovanja naravnih vrednot so razvidni iz grafičnega dela tega odloka, oziroma iz zgoraj navedenih strokovnih podlag.
(9) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot, zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za Prostorsko ureditvene pogoje za območje Okolica, občina Gornji Grad« št.: 01-III-160/7-O-03 z dne 10. 06. 2003 ter dopolnitev naravovarstvenih smernic, št. 1-III-160/10-O-03/04 z dne 12.08.2004, izdelal Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Celje« in so priloga temu odloku ter se hranijo na sedežu občine Gornji Grad.
(10) Za vsak poseg na objektih in v okviru varovanih območij naravnih vrednot je potrebno predhodno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki jih po 105. členu Zakona o ohranjanju narave izda Ministrstvo za okolje in prostor.
IX. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE IN OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
41. člen
(kulturna dediščina)
(1) Kot obvezno izhodišče prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije so opredeljene naslednje enote pomembnejše kulturne dediščine:
- Florijan pri Gornjem Gradu – Cerkev sv. Primoža in Felicijana (2994),
- Gornji Grad – Cerkev sv. Mohorja in Fortunata (152),
- Florijan pri Gornjem Gradu - Vislice (133),
- Šmiklavž pri Gornjem Gradu – Kašča Šmiklavž 32 (758).
(2) Kot obvezno izhodišče prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije je opredeljeno pomembnejše območje kulturne dediščine:
- Zgornja Savinjska dolina in Zadrečka dolina (ŠO 54).
(3) Kot kulturna dediščina so opredeljeni:
- naselbinska dediščina: Bočna – vas, Gornji Grad – trško jedro, Šmiklavž pri Gornjem Gradu – vas,
- arheološka dediščina: Bočna – arheološko najdišče Gradišče,
- sakralna stavbna dediščina: 10 objektov kulturne dediščine in kulturnih spomenikov,
- sakralno profana stavbna dediščina: Gornji Grad - samostan,
- profana stavbna dediščina: Gornji Grad - vodnjak,
- profana stavbna dediščina - etnološka dediščina: 74 objektov kulturne dediščine in kulturnih spomenikov,
- memorialna dediščina: 5 objektov kulturnega spomenika.
(4) Za vsak poseg na objektih oziroma varovanih območjih kulturne dediščine je potrebno predhodno pridobiti kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje po 44., 45., 46. in 47. členu Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS št. 7/99).
(5) Splošno izhodišče je, da je potrebno za objekte in območja kulturnih spomenikov in dediščine pred vsakim posegom predhodno sodelovanje pristojne službe, ki glede na naravo in obseg izdela bodisi konzervatorski program prenove za zahtevnejše posege , bodisi pogoje in smernice, če gre za manj zahtevne ali parcialne posege na objektih.
(6) Sestavni del odloka je kulturna dediščina, registrirana po predpisih o kulturni dediščini, razvidna iz strokovnih podlag s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Gornji Grad, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Celje, 11.09.2003, št. elaborata 02-2401/24-98/03.
(7) Vse registrirane enote kulturne dediščine, njihova vplivna območja in območja kompleksnega varstva kulturne dediščine so razvidne iz grafičnega dela tega odloka oziroma iz zgoraj navedenih strokovnih podlag.
(8) Na območjih varstva kulturne dediščine je prepovedano postavljati reklamne panoje, antene mobilnih telekomunikacijskih sistemov, protihrupne ograje in druge objekte, ki bi s svojo pojavnostjo pomenili tujek v varovanem prostoru.
(9) Kulturno dediščino predstavljajo tudi vsi leseni kozolci, slopna znamenja in zidane kapelice, ki se nahajajo na varovanem območju kulturne dediščine.
(10) Oblikovanje označevalnih in usmerjevalnih tabel, ulična in cestna oprema (avtobusna postajališča, ekološki otoki, koši za smeti ipd.) se na varovanih območjih oblikujejo celostno, skladno s pogoji pristojne službe za varstvo kulturne dediščine; Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje.
X. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
42. člen
(splošno)
(1) Za posamezne vrste posegov v prostor, za katere je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja in ki bi lahko občutneje vplivali na okolje ter so opredeljeni v Uredbi o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Ur. list št. 66/96) je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje .
(2) Pri načrtovanju in izvedbi posegov v prostor je potrebno izpolnjevati zahteve Zakona o varstvu okolja.
(3) Vsak poseg v prostor mora biti načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjšo spremembo okolja in čim manjše tveganje za okolje ter tako, da se prepreči in omeji obremenitev okolja že pri izvoru nastanka.
43. člen
(okoljsko poročilo)
(1) Skladno z Zakonom o varstvu okolja – ZVO-1 (Ur. l. RS, št. 41/04, 20/06 ) je izdelano okoljsko poročilo, izdelal Ipsum, okoljske investicije, d.o.o., št. proj. 134D-01/05, avgust 2005, ki je sestavni del odloka.
(2) Kumulativni pregled ocen izvedbe plana na okolje je podan v tabeli 3 . Razlage ocen pa so podane v tabeli št. 2. Podrobnejši omilitveni ukrepi so razvidni iz okoljskega poročila, upoštevati jih je potrebno pri projektiranju prostorske in izvedbene dokumentacije ter pri izvajanju posega v prostor.
Tabela 2: Ocenjevalna lestvica vplivov na okolje
OCENA
OPISNA
RAZLAGA
OCENE
A
ni vpliva/
vpliv je pozitiven
stanje okolja zaradi vpliva izvedbe plana bo ostalo nespremenjeno oz. se bo vpliv na okolje zmanjšal, zato bo vpliv na nek element okolja pozitiven
B
nebistven vpliv
stanje okolja zaradi vpliva izvedbe plana se bo, vsaj v eni od sestavin okolja, nedoločno majhno spremenilo oziroma bo sprememba na meji zaznavnosti
C
nebistven vpliv pod pogoji
(ob izvedbi omilitvenih ukrepov)
stanje okolja zaradi vpliva izvedbe plana se bo v fizičnem in kakovostnem smislu, vsaj v eni od sestavin okolja, zaznavno spremenilo, vendar bo ob upoštevanju podanih omilitvenih ukrepih vpliv nebistven
D
bistven vpliv
stanje okolja zaradi vpliva izvedbe plana se bo v fizičnem in kakovostnem smislu, vsaj v eni od sestavin okolja, zelo pomembno spremenilo (velika, npr.: blizu mejne vrednosti obremenitve, vendar vedno pod mejno vrednostjo)
E
uničujoč vpliv
stanje okolja zaradi vpliva izvedbe plana bo v fizičnem in kakovostnem smislu, vsaj v eni od sestavin okolja, prevelika (nesprejemljivo velika, npr.: večja od mejne vrednosti obremenitve določene z zakonodajo, standardom, itd.)
X
ugotavljanje vpliva ni možno
če ugotavljanje značilnosti plana ni možno se tak vpliv označi z x
Tabela 3: Kumulativni pregled ocen vplivov izvedbe plana na okolje
sestavina okolja
Območje PUP, ki ni ločeno
Gradišče-strelišče
Rihter-smučišče
Repenšek-turistično rekreativna kmetija
R - rastlinjaki
Prodnik - Interdent
TLA
POV. VODA
TAL. VODA
BIOSFERA*
KULTURNA DEDIŠČINA
ZRAK
HRUP
ODPADKI
SKUPNA OCENA
OPOMBA:
* obravnavano skladno s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, št. 130/04) po sistemu, ki se zahteva za I. stopnjo presoje
(3) Predvidene ureditve ne povečujejo možnosti nastanka naravne nesreče, saj pomembneje ne spreminjajo vodnega režima, povečujejo nevarnosti erozije ali predvidevajo prisotnost snovi, ki bi lahko ob nenadzorovanem izpustu v okolje povzročile nesrečo.
(4) Povezav z drugimi plani zaradi vrednotenja kumulativnih in sinergijskih učinkov pripravljavec ni posebej prikazal, zato v tem poročilu ti učinki niso ocenjeni, glede na značilnosti poselitve (redka poselitev) in neobremenjenost okolja pa ti učinki predvidoma ne bi bili pomembni.
44. člen
(upravljanje z vodami)
(1) Pri predvidenih posegih je treba upoštevati varovanje priobalnega zemljišča, in sicer pri vodotokih 2. reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča, razen v primerih, ki jih določa 37. člen Zakona o vodah (ZV-1, Ur. List RS, št 67/02).
(2) Premostitve preko vodotokov so skladno s 37. čl. Zakona o vodah (ZV-1, Ur. list RS, št. 67/02) možne samo kot objekti javne infrastrukture. Načrtovane in kasneje izvedene pa morajo biti tako, da ne bodo imele negativnega vpliva na vodni režim in stanje voda.
(3) Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske vode je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določa Zakon o vodah in predpisi na področju varstva okolja (64. člen Zakona o vodah, ZV-1, Ur. list RS, št. 67/02).
(4) Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod je potrebno urediti v skladu s »Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode«(Ur. list RS, št. 105/2002).
(5) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno predvideti v skladu z 92. čl. zakona o vodah (Ur. list RS, št. 67/02) in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno).
(6) Gradnjo na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih je potrebno načrtovati skladno z 87., 88. in 89. členom Zakona o vodah(ZV-1, Ur. list RS, št. 67/02).
(7) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in pri obalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda (86. čl. Zakona o vodah, ZV-1, Ur. list RS, št. 67/02). Novo pozidavo je potrebno v čim večji možni meri umakniti iz poplavnih območij, razen v strnjenih naseljih, ko gre za zapolnitve znotraj teh območij.
(8) Gnojišča in gnojne jame morajo biti načrtovane v skladu s »Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic« (Ur. list SRS, št. 10/85). Gnojenje kmetijskih površin mora biti v skladu z »Uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla « (Ur. list RS, št. 68/96) in »Navodilom za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju«(Ur. list RS, št. 34/00).
(9) Skladno s 150. do 153. člena Zakona o vodah (ZV-1, Ur. list RS, št. 67/02) se posegi v prostor, ki lahko trajno ali začasno vplivajo na vodni režim ali stanje voda izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja.
45. člen
(varstvo zraka)
(1) Pri načrtovanju in gradnji novih objektov upoštevati predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije.
(2) Proizvodne, obrtne, stanovanjske in druge objekte priključiti na ekološko čiste vire energije.
(3) Zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov, ter uporaba ekološko sprejemljivih goriv.
46. člen
(varovanje tal in plodne zemlje)
(1) Ohranjati je treba naravne prvine v prostoru in se s posegi prilagajati reliefnim značilnostim prostora.
(2) Ob gradnji objektov so investitorji dolžni obvezno upoštevati vse predpisane ukrepe v zvezi s sanacijo terena, ki jih predpiše geološka služba,
(3) Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, deponirati jo mora na določeno lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo,
(4) Projektant dolžan oblikovati posege tako, da ne povzročajo erozijskih procesov. O potrebnosti pridobivanja predhodnega geotehničnega mnenja k posegu, ki je podlaga za izdelavo projektne dokumentacije, odloči projektant.
47. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Območje občine je razdeljeno na območja varstva pred hrupom:
- IV. stopnja varstva pred hrupom velja na površinah za proizvodnjo in skladiščenje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa (območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodnji, transportni skladiščni ali servisni dejavnosti ter hrupnejšim komunalnim dejavnostim), razen na gradbenih parcelah z ustreznim dovoljenjem zgrajenih stanovanjskih stavb.
- III. stopnja varstva pred hrupom velja na površinah za mešane dejavnosti ter izven ureditvenih območij (stavbna zemljišča razpršene gradnje, vodna zemljišča, gozd, kmetijska zemljišča).
- II. stopnja varstva pred hrupom velja na površinah za stanovanja, zelenih površinah in pokopališču ter v ureditvenih območjih za turizem, šport in rekreacijo, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa.
(2) Novogradnje in nove dejavnosti je treba locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96). (3) Upoštevati je treba tudi Uredbo o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95).
(4) Pri posameznih virih prekomernega hrupa je treba nivo hrupa meriti in izvesti ustrezno protihrupno zaščito ali sanacijo.
(5) V projektni dokumentaciji za nove objekte oziroma spremembe namembnosti obstoječih mora biti glede na stopnjo obremenitve s hrupom predvidena ustrezna zaščita ter podana izjava o varstvu pred hrupom.
XI. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO PRED NESREČAMI
48. člen
(zaščita pred požarom)
(1) Pri predvidenih posegih je treba upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je treba upoštevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
(2) Objekti morajo biti praviloma toliko ločeni med seboj, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil in možnost evakuacije.
3) Vsaka projektna dokumentacija za gradnjo mora vsebovati določila, ki podrobneje določajo vsebino protipožarne zaščite.
49. člen
(zaščita pred poplavami)
(1) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim varovanjem voda.
(2) Za posege na območju, kjer so poplavno ogrožena, je treba pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji pristojne službe za upravljanje z vodami.
50. člen
(zaklanjanje in varovanje prebivalstva in dobrin)
Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim delovanjem se urejajo skladno z veljavnimi predpisi za to področje. Urejanje prostora za obrambo in zaščito se ureja na podlagi predpisov s tega področja.
XII. TOLERANCE
51. člen
(tolerance)
Če se v postopku priprave prostorske dokumentacije za posamezni objekt, napravo ali prostorsko ureditev ugotovi, da je potrebno načrtovane ureditve zaradi funkcionalnega, okoljevarstvenega oziroma finančnega vzroka deloma spremeniti z ureditvijo pa se ohranja ali varuje naravne in kulturne dobrine, ohranja naravni in kulturni značaj krajine, zmanjšuje obremenitev okolja ter ne spreminja vplivov na načrtovani izgled območja, se takšna sprememba šteje kot dopustna toleranca.
XIII. DODATNA MERILA IN POGOJI
52. člen
Poleg skupnih meril in pogojev iz poglavja III. tega odloka se dodatna merila in pogoji nanašajo na ureditvena območja, Bočna 001-3, Prodnik-Interdent 002-1, Rihter 002-2, Repenšek- turistično rekreacijsko območje 002-3 in Gradišče, območje strelišča in lovske koče 004-3,-smučišče.
53. člen
1. DODATNA PODROBNEJŠA MERILA IN POGOJI ZA NASELJE BOČNA 001-3
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA PO OBMOČJIH :
a) območje VAŠKEGA JEDRA
b) območje javne infrastrukture – centralne dejavnosti
c) območje mešanih dejavnosti
d) območje stanovanjske pozidave s kmečkimi gospodarstvi
e) območje eno ali dvostanovanskih hiš, območje S1
f) območje eno ali dvostanovanskih hiš s spremljajočimi dejavnostmi mirne obrti, območje S2
g) območje za proizvodnjo
i) zelene površine
Znotraj ureditvenega območja so praviloma dovoljene naslednje vrste posegov:
- adaptacije, dozidave in nadomestne gradnje obstoječih objektov ter
- skladno z vsebinsko specifiko območij znotraj ureditvene meje:
? o spremembe namembnosti objektov za stanovanja, oskrbne in storitvene dejavnosti ter po predhodni oceni vplivov na okolje tudi za obrtne dejavnosti ter
? o dopolnilna gradnja objektov.
USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE PO OBMOČJIH :
- z lociranjem novogradenj - stanovanjskih in gospodarskih objektov je ohraniti gručasto razporeditev objektov posameznih domačij ter pri tem upoštevati:
? o da se zagotovi manipulacijski prostor kmetije za nemoteno komuniciranje,
? o da so novogradnje gabaritno prilagojene skupini obstoječih okolnih objektov,
? o ohraniti je razmerje med stanovanjskimi in gospodarskimi objekti;
? o mogoča gradnja objektov storitvene dejavnosti, centralne dejavnosti za potrebe vaškega jedra.
- pristopiti je potrebno k sanaciji oziroma nadomestni gradnji motečih objektov na območju naselbinskega spomenika pod pogoji pristojne službe za varstvo kulturne dediščine;
- zagotoviti je kvaliteten severni in vzhodni rob grajene strukture;
- s prenovami obstoječih objektov je zagotoviti enotno opečno barvo kritin in oblikovanje po določilih odloka.
- obstoječi objekti šola, vrtec, župnišče , cerkev;
- adaptacije, prizidki gabaritno prilagojene skupini obstoječih okolnih objektov in ne poslabšajo vizure na dominanto,
- za vse posege pridobiti spomeniško varstvena izhodišča pristojne službe.
- trgovina stanovanja, storitvene dejavnosti
- da so novogradnje gabaritno prilagojene skupini obstoječih okoljnih objektov,
- mogoča dopolnilna gradnja adaptacije, nadomestne gradnje, prizidki
• z lociranjem novogradenj - stanovanjskih in gospodarskih objektov je ohraniti gručasto razporeditev objektov posameznih domačij ter pri tem upoštevati:
? o da so novogradnje gabaritno prilagojene skupini obstoječih okoljnih objektov,
• usmeritve:
? o objekti morajo biti podolgovate tlorisne zasnove, razmerje stranic do 1:1,8,
? o obvezno je zagotoviti nižji višinski gabarit objektov - pritličje in izkoriščeno podstrešje ali pritličje in etaža,
? o obvezno je enotno oblikovanje strehe: enak naklon strešin simetričnih dvokapnih streh 38o do 45o, usklajeno z okoliško pozidavo, ter kritina v opečni barvi;
e) območje eno ali dvostanovanjskih hiš , območje obstoječih stanovanj in območje S1
• za del naselja predviden za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš je obvezno upoštevati:
• zagotoviti je kvaliteten zahodni rob grajene strukture;
• ob zamenjavi kritin in rekonstrukcijah ostrešij na obstoječih objektih je zagotoviti kritine opečne barve in naklon strešin cca 38odo 45o.
f) območje eno ali dvostanovanjskih hiš s spremljajočimi dejavnostmi mirne obrti, območje S2
• za del naselja predviden za gradnjo območje eno ali dvostanovanjskih hiš s spremljajočimi dejavnostmi mirne obrti je obvezno upoštevati:
• ob zamenjavi kritin in rekonstrukcijah ostrešij na obstoječih objektih je zagotoviti kritine opečne barve in naklon strešin cca 38o do 45o.
g)območje za proizvodnjo
• lesarstvo, žagarstvo, z objekti za kmetijsko proizvodnjo, skladišča lesa…
h)zelene površine
- varovanje zelenih nepozidanih površin
- prepoved gradnje objektov.
VARSTVO OKOLJA
Posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da ne bodo prekomerno poslabšane bivalne in naravne razmere v okolju v smislu:
- prekomerne obremenitve s hrupom v naravnem in bivalnem okolju;
V primeru gradnje delavnice z emisijami hrupa (predelava lesa, steklarska delavnica, kovinarska delavnica, lakirnica, kotlovnica na biomaso, itd.) naj se zagotovi izdelava vplivnega območja skladno s Pravilnikom o projektni in tehnični dokumentaciji (Ur. l. RS, št. 66/2004) ob upoštevanju veljavnih predpisov s področja varstva okolja, npr.: Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 45/95, 66/96),
objekti z hrupnimi dejavnostmi se naj gradijo na III. ali IV. območju varstva pred hrupom,
pred umestitvijo objekta z dejavnostjo v prostor, kjer so prisotni sosednji objekti ali gre za mejno območje med III. in II. območjem oz. IV. in III. območjem, oz. IV. in II. območjem, itd., naj se izdela strokovna ocena vpliva dejavnosti na okolje s hrupom,
Upošteva naj se protihrupne ukrepe za ustrezno območje varstva pred hrupom skladno s 15. členom Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 45/95, 66/96, 59/02).
V skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 70/96, 45/02) naj se zagotovijo prve meritve hrupa iz vira.
- onesnaževanja zraka, vod in tal;
• Skladno z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 47/05) se mora:
• padavinska odpadna voda, ki odteka iz površin, na katerih so parkirana ali skladiščena motorna vozila zaradi izvajanja dejavnosti trgovine rabljenih motornih vozil, vzdrževanja in popravil motornih vozil ali razgradnje motornih vozil, zajeti in obdelati v lovilcu olj ali očistiti v čistilni napravi padavinske odpadne vode.
• upravljavec objektov z utrjenimi, tlakovanimi ali drugimi materiali prekritimi površinami, s katerih odteka padavinska odpadna voda, ki je tako onesnažena, da se v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske odpadne vode z javnih cest (Ur. l. RS, št. 47/05), ki ureja odvajanje padavinske vode z javnih cest, ne sme odvajati v vode, mora na območju, kjer ni javne kanalizacije, to vodo zajeti v zadrževalniku padavinske odpadne vode, obdelati v lovilcu olj ali očistiti v čistilni napravi padavinske odpadne vode.
• Na območju, kjer bo urejen javni kanalizacijski sistem odpadnih komunalnih vod se skladno s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Ur. l. RS, št. 105/02, 50/04) objekte priključi na kanalizacijski sistem odpadnih komunalnih vod.
• Na območjih, kjer ne bo javnega kanalizacijskega sistema se odpadno komunalno vodo pred izpustom v vodotok očisti na mali čistilni napravi, ali se jih spelje do obremenitve 10 PE v pretočno dvo ali triprekatno greznico, ki mora biti skladna s standardoma SIST DIN 4261 – del 1 in SIST EN 752-1: 1995, ali se jih do obremenitve med 10 in 50 PE spelje v vodotesno in nepretočno greznico (Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode, Ur. l. RS, št. 105/02, 50/04 in Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, Ur. l. RS, št. 47/05).
• Pri posegih na vodovarstvena območja naj se upošteva omejitve, ki so določene z Odlokom o varovanju pitne vode v zajetjih na območju občine Gornji Grad (Uradno glasilo ZSO, št. 2/99).
• Tla v delavnicah naj bodo iz vodotesnega materiala, ki mora biti odporen na materiale, ki se jih uporablja in proizvaja v delavnici.
• Na kmetijah mora biti jama za gnojevko, gnojnična jama in gnojišče urejeno v skladu s Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Ur. l. SRS, št. 10/85), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 47/05) in Pravilnikom za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Ur. l. RS, št. 130/04) npr.: za en (1) GVŽ je potrebno v celinskem območju za šest mesečno skladiščenje živinskih gnojil zagotoviti najmanj 3,5 m2 gnojiščne plošče za skladiščenje hlevskega gnoja (če je višina kupa 2 m ali 7 m3 prostora , če je višina kupa drugačna), 2 m3 gnojnične jame za skladiščenje gnojnice in 8 m3 lagune za skladiščenje gnojevke (glede na tehnologijo odgnojevanja).
• Pred posegi (za katere je treba dobiti vodno soglasje) na vodovarstvenih območjih naj se skladno z Zakonom o vodah (Ur. l. RS, št. 67/02) in Pravilnikom o gradnjah na vodovarstvenih območjih, ki se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, in o dokumentaciji, ki je potrebna za pridobitev vodnega soglasja (Ur. l. RS, št. 62/04) naj se zagotovi analiza tveganja za vodni vir.
• Pri skladiščenju nevarnih tekočin je treba upoštevati, da imajo nadzemni rezervoarji (cisterne) z enojno steno s prostornino nad 300 l v zaprtih prostorih in nadzemni rezervoarji s prostornino nad 1000 l na prostem lovilni prostor za prestrezanje nevarnih snovi. Prostornina lovilnega prostora mora odgovarjati prostornini cisterne. Lovilni prostor ne sme imeti odtoka. Lahko se uredi tudi rezervoar z dvojnim plaščem s kontrolo tesnosti med plaščema, v takem primeru lovilni prostor ni potreben (Pravilnik o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi, Ur. l. SRS, št. 3/79).
• Pred gradnjo objektov na poplavnih območjih je treba zagotoviti ustrezno protipoplavno zaščito, npr.: z nasutjem najmanj 0,5 m nad poplavnim nivojem stoletnih vod.
• Pri načrtovanju aktivnosti – posegih v prostor je treba upoštevati meje priobalnih zemljišč 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih (vode 2. reda), razen v primerih, ki jih določa 37. člen Zakona o vodah (UV-1, Ur. l. RS št. 67/02):
• gradnjo objektov javne infrastrukture,
• gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih,
• ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
• ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
• gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
• gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in
• gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
• Pri posegih v vodotoke (evidentirana in predlagana naravna vrednota – Dreta s pritoki) na območju:
• pri posegih v in ob Dreti s pritoki naj se vodotokov ne poškoduje ter da se ohrani vidna podoba vodotoka;
• obrežna vegetacija ob Dreti in Kanolščici naj se v celoti ohrani;
• v varovalni pas potokov naj se ne posega (spreminjanje struge, utrjevanje bregov itd.);
• posegi, ki bi razvrednotili ali poškodovali hidrološke in ekološke lastnosti Drete in Kanolščice, niso dovoljeni;
• med gradnjo ni dovoljeno odlagati odvečne zemljine, odvečnega gradbenega materiala in odpadkov v vodotok ali ostale dele narave;
• kvaliteta vode se zaradi gradnje in obratovanja proizvodnega objekta ne sme poslabšati, onesnaženo vodo je treba predhodno očistiti;
• preoblikovanje terena (nasipi, planiranje) naj v čim večji meri sledi obstoječi konfiguraciji zemljišča;
• pri izvajanju gradbenih del naj se obstoječa drevesa (kostanj, hrast) zaščitijo pred poškodbami. Če pride do poškodb, naj se veje pravilno obrežejo;
• za parkovno ureditev okolice naj uporabijo pretežno avtohtone listopadne rastline;
• dela naj potekajo po možnosti izven vegetacijske dobe (jesen, zima);
• po končanih gradbenih delih naj se neutrjene površine zatravijo.
• Pri posegih na območje, ki bodo na pričakovani geomorfološki naravni vrednoti naj se upošteva priporočila glede ravnanja ob odkritju na teh območjih:
• Odpadno padavinsko vodo s streh objektov naj se ločeno odvaja v površinski vodotok ali ponikalnico.
• Na območju, kjer bo urejen javni kanalizacijski sistem odpadnih komunalnih vod se skladno s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Ur. l. RS, št. 105/02, 50/04) objekte priključi na kanalizacijski sistem odpadnih komunalnih vod
• poselitev naj se, če je le možno, zgoščuje ob večjih poselitvenih območjih (pri obravnavanem PUP Bočna), ker to omogoča boljšo izrabo javnih prevoznih sredstev, (trajnostna mobilnost, itd.), urejanje centralnih sistemov ogrevanja (kotlarna na biomaso), itd.
• Slemena objektov naj bodo na območjih, kjer smer ni pogojena z obstoječimi dejavniki krajinske slike, orientirana v smeri jugovzhod-severozahod, da je možno nameščanje sončnih kolektorjev oz. drugačnega načina izrabe sončne energije.
• Odpadki, ki bodo nastajali pri obratovanju obrtnih in drugih proizvodnih delavnic naj se zbirajo ločeno po vrstah in se jih take skladno s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03) in Pravilnikom o ravnanju z odpadki ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur. l. RS, št. 3/03) odda pooblaščeni organizaciji.
• Pri izvajanju gradbenih del, je potrebno nastale količine gradbenih odpadkov ločevati v največji možni meri že pri samem postopku nastajanja. Investitor mora skladno s 7. členom Pravilnika o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur. l. RS, št. 3/03) zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov.
• Povzročitelj odpadkov, pri katerem v enem letu nastane najmanj 5 kg nevarnih ali 10 t odpadkov v preteklem koledarskem letu mora Ministrstvu za okolje najkasneje do 31. marca tekočega leta dostaviti poročilo o proizvedenih odpadkih in ravnanju z njimi za preteklo koledarsko leto (Pravilnik o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03; 23. člen).
• Gradbeni odpadki, ki niso onesnaženi z nevarnimi snovmi sodijo po Pravilniku o odlaganju odpadkov (Ur. l. RS, št. 5/00, 43/04) med inertne odpadke in jih je dovoljeno odložiti na odlagališču inertnih odpadkov. Na odlagališče za inertne odpadke se lahko odlaga naslednje gradbene odpadke:
• neonesnažene zemljine,
• beton in armirani beton,
• opečni zidaki in drugi zidaki,
• malta in ometi,
• gramoz, pesek,
• steklo.
- obremenitev vidnih kakovosti okolja;
• Varovanje temeljnih virov za dejavnosti, ki se odvijajo na poselitvenem območju Bočne
• Upoštevanje zmogljivosti območja za razvoj posameznih dejavnosti
• Ohranjanje značilne vidne podobe in prepoznavne slike naselij ter značilnih poselitvenih vzorcev
- varstva naravne vrednote »Dreta s pritoki« in ohranitve biotske raznovrstnosti na ureditvenem območju;
• pri posegih v in ob Dreti s pritoki naj se vodotokov ne poškoduje ter naj se ohrani vidna podoba vodotoka;
• po končanih gradbenih delih naj se neutrjene površine zatravijo. - varstvo kulturne dediščine
Osnovna varstvena usmeritev za posege v prostor oz. na območje pomembnejše kulturne dediščine je po načelu varstva kulturne krajine, zato se morajo vsi posegi prilagajati krajinski danosti prostora.
Za posege na območje kulturne dediščine in v bližino objektov kulturne dediščine je potrebno pridobiti mnenje oz. soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
54. člen
2. DODATNA PODROBNEJŠA MERILA IN POGOJI ZA PUP OKOLICA ZA OBMOČJE PRODNIK –INTERDENT 002-1
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
• Območje je delno pozidano s stanovanjskim, gospodarskim in proizvodnim objektom ob državni cesti. Na jugu in vzhodu je omejeno z vodotokoma, na zahodu pa meji na kmetijske površine.
• Znotraj ureditvenega območja je predvidena gradnja proizvodnega objekta v navezavi z obstoječim objektom, ureditev platoja za parkiranje osebnih vozil in dovoz tovornih vozil novega proizvodnega objekta, ter gradnja enodružinske stanovanjske hiše ob zahodnem robu.
USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
• zasnova: razširitev objekta za proizvodno dejavnost s pripadajočimi parkirnimi in manipulacijskimi površinami ter dopolnitev stanovanjske gradnje.
• lokacija, odmiki objektov in parcelne meje: zagotavljanje minimalne komunalne opremljenosti in dostopa, predhodna pridobitev geoloških pogojev, predvidena najnižja kota objektov mora biti nad koto 443.00, skladno z izdelano študijo:Hidrološko-hidravlična presoja Drete med Gornjim Gradom na sotočju s Kanolščico (Inženiring za vode d.o.o., proj. št. 136-FR/03, januar 2004 • obsega parcele k.o. Šmiklavž: 338, 337, 336/4, 336/3, 336/1, *119/2, 339/1, 339/5, 334 in *120/1.
• višinski in tlorisni gabariti objektov, orientacija slemen: okvirni tlorisni gabariti za stanovanjski objekt 20.00 m x 10.00 m + 10.00 m x 7.50 m in za proizvodna objekta 36.00m x 18.00 m m z veznim delom 10.00 m x 10.00 m ter 25.00 m x 14.00 m + 10.00 m x 3.00 m , tolerance so mogoče ob upoštevanju potreb tehnološkega procesa, odmikov od parcelnih mej in vodotokov, sanitarnih in požarnovarstvenih predpisov
• strehe, fasade: enotno oblikovanje streh in fasad z upoštevanjem značilnosti oblikovanja prisotne arhitekturne krajine. Za stanovanjske objekte je predvidena etažnost P+1 ali P+izzidano podstrešje. Za proizvodna objekta je predvidena etažnost P+M. Novi objekti morajo biti v gabaritih, smeri slemena usklajeni z obstoječo zazidavo. Smer slemen mora potekati v vzdolžni smeri. Streha novih objektov mora biti dvokapnica pokrita z opečno kritino.
POGOJI PROMETNEGA, KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA UREJANJA
• prometno omrežje: načrtovana izvedba novega dovoznega priključka na regionalno cesta I. reda št. 225 na odseku Črnivec-Radmirje,
• vodovod: priključitev na javni vodovod v skladu s pogoji upravljavca.
• kanalizacija: odvajanje meteornih in fekalnih odplak v ločenem sistemu. Čiste meteorne vode z objektov in utrjenih površin bodo odvajanje preko meteorne kanalizacije v vodotok s predvidenim zadrževanjem padavinskih vod z urbanih površin (zatravitev, travne plošče …). Onesnažene vode s parkirišč bodo vodene preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj, skupno s fekalnimi odplakami v kanalizacijsko omrežje, ki bo priključeno na javno kanalizacijsko omrežje, načrtovano ob regionalni cest Gornji Grad – Črnivec
• elektrika: napajanje objektov iz obstoječe el. omrežja skladno s pogoji upravljavca,
• telefon: priključitev objektov preko podzemnega omrežja na obstoječe TK omrežje skladno s pogoji upravljavca,
• ogrevanje: obstoječi objekti so priključeni na toplovod. Predvideni novi priključki morajo biti zgrajeni v skladu s pogoji upravljavca,
• odpadki: ureditev zbiranja in odvoza odpadkov skladno z določili občinskega odloka.
- prekomerne obremenitve s hrupom v naravnem in bivalnem okolju; hrup ne sme presegati ravni, ki so predpisane za III. območje naravnega in življenjskega okolja po Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95); hrup v času gradnje je treba omejiti na dnevni čas in delavniku;
Ohranjanje značilne vidne podobe in prepoznavne slike območja Prodnik-Interdent
Upoštevanje zmogljivosti območja za razvoj dejavnosti protetike na obravnavanem območju Prodnik-Interdent
- varstva kulturne dediščine – kozolca v sklopu kmetije Zagožen (register kulturne dediščine št. 02-03-ZRD-02-54).
55. člen
3. DODATNA PODROBNEJŠA MERILA IN POGOJI ZA OBMOČJA SMUČIŠČA IZLETNIŠKE KMETIJE RIHTER 002-2
• Območje izletniške kmetije - ekoturizem in območje nastanitve ter gospodarski del kmetije (na obstoječih objektih so možne poleg obnov še nadzidave in dozidave, možna pa je tudi sprememba namembnosti le-teh v kolikor se pokažejo drugačne potrebe v kmetijski in dopolnilni dejavnosti domačije.
• Območje gospodarsko gostinsko turističnega objekta s parkiranjem
• Območje za šport, rekreacijo smučišče
• Infrastruktura: postavitev stebrov vlečnice, katerih lokacija bo natančno definirana šele z izvedbenim projektom vlečnice ki je predvidena v območju travnikov v dvonamenski rabi označenih v grafičnih prilogah
• dograditev komunalnega in energetskega omrežja.
• USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
• zasnova: gradnji objektov izletniške kmetije ureditve dvorišča kmetije, strojnim postajam ter objektu gostinske dejavnosti,
• lokacija, odmiki objektov in parcelne meje: zagotavljanje minimalne komunalne opremljenosti in dostopa, predhodna pridobitev geoloških pogojev, medsebojni odmik objektov v odvisnosti od zasnove pozidave in sanitarno tehničnih predpisov,
• Krčitev gozda in ureditev smučišča v predvidenem obsegu je možna pod naslednjimi pogoji in priporočili:
• Zaradi nevarnosti erozije in plazenja tal je potrebno izkrčeno površino primerno urediti in pravočasno ozeleniti (trava, na strmih delih in ob robu tudi pionirske vrste grmičevja). Naklon brežine naj ne presega 25ş.
• Dovoz do gostinskega objekta je primernejši po gozdni cesti in ne po starem kolovozu, ki poteka po travniku.
• Dostop v gozd se z ureditvijo smučišča in vseh spremljajočih objektov (parkirišča…) ne sme omejiti
• višinski in tlorisni gabariti objektov, orientacija slemen: prilagoditev novogradenj gabaritom, smeri slemen in kritini obstoječe pozidave, etažnost stanovanjskih objektov je P+N ali P+IP, z možnostjo kleti, gostinski objekt P+1+IP, smer slemena vzporedna z daljšo stranico objekta v smeri plastnic, tloris poldogovat v razmerju do 1:1,8
• strehe, fasade: enotno oblikovanje streh in fasad z upoštevanjem značilnosti oblikovanja prisotne arhitekturne krajine.
• POGOJI PROMETNEGA, KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA UREJANJA
• prometno omrežje: izvedba dovoznih cest,
• vodovod: priključitev območja na lastni vodovod z zajetjem pri kmetiji Pšavnik; voda na kmetiji bo namenjena večjemu številu ljudi (domači in obiskovalci) ter objektom za proizvodnjo in promet z živili (mlečna proizvodnja) naj se smiselno uporabljajo določila Pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur.list RS, št. 46/1997) in njegovih popravkov (Ur.list RS, št. 52/1997, 54/1997, 7/2000).
• kanalizacija: priključitev objektov na malo čistilno napravo,
• telefon: priključitev objektov preko podzemnega omrežja na obstoječe TK razvodišče na jugozahodni strani obravnavanega območja skladno s pogoji upravljavca,
• ogrevanje: v vsakem objektu lastno centralno ogrevanje z ekološko neoporečnimi gorivi (zemeljski plin ali lahko kurilno olje), biomaso ali drugimi obnovljivimi viri
• Zaradi nevarnosti erozije in plazenja tal je potrebno izkrčeno površino primerno urediti in pravočasno ozeleniti (trava, na strmih delih in ob robu tudi pionirske vrste grmičevja).
• Da ne bodo preveč vplivali na vodni režim na območju bo smiselno urediti vodno akumulacijo, ki se jo polni v času presežkov vode. Akumulacija (3000-4000 m3) mora ustrezati za zasnežitev celotnega območja smučišča z vsaj 20 cm snežno debelino.
• Na območjih, kjer ne bo javnega kanalizacijskega sistema se odpadno komunalno vodo pred izpustom v vodotok ali tla očisti na mali čistilni napravi, ali se jih spelje do obremenitve 10 PE v pretočno dvo ali triprekatno greznico, ki mora biti skladna s standardoma SIST DIN 4261 – del 1 in SIST EN 752-1: 1995, ali se jih do obremenitve med 10 in 50 PE spelje v vodotesno in nepretočno greznico (Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode, Ur. l. RS, št. 105/02, 50/04 in Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, Ur. l. RS, št. 47/05).
• steklo. - obremenitev vidnih kakovosti okolja;
Varovanje temeljnih virov za dejavnosti, ki se odvijajo na območju gorsko-višinske kmetije Rihter
Upoštevanje zmogljivosti območja za razvoj osnovnih in dopolnilnih kmetijskih dejavnosti
Ohranjanje značilne vidne podobe in prepoznavne slike območja kmetije
56. člen
4. DODATNA PODROBNEJŠA MERILA IN POGOJI ZA TURISTIČNO REKREACIJSKO OBMOČJE REPENŠEK 002-3
turistično območje z nastanitvijo
- območje bivanja z oskrbo
- območje za šport, rekreacijo in gostinstvo
- območje za gospodarske, športne in pomožne objekte turističnega značaja
- območje za rekreacijo v gozdu – sprehajalne poti – dvojna raba
- območje za konje, menaža
• zasnova: gručaste skupine objektov namenjenih nočitvam in bivanju gostov za daljši čas ter ureditev prostorov namenjenih storitvenim dejavnostim v smislu dobre ponudbe gostom tako predhodnim kot tudi stalnim. Obnova obstoječega stanovanjskega objekta in gospodarskih objektov, z nadzidavo in dozidavami pa omogočena sprememba namembnosti le-teh. Predvidene so gručaste skupine objektov namenjenih nočitvam in osnovni preskrbi gostov (bivanje-oskrba), ureditev kopališča in športnih površin, potrebnih komunikacij, parkirišča in glavnega obstoječega dovoza, nova gradnja gospodarskih objektov in izgradnjo športnih in pomožnih objektov turističnega značaja. Predvidena je urejena površina za rekreacijo v gozdu in trim stezo. Predvidena je urejena površina za urjenje konjev, urejena pot za ježo .
- lokacija, odmiki objektov in parcelne meje: zagotavljanje komunalne opremljenosti in dostopa, predhodna pridobitev geoloških pogojev, odmiki v skladu s sanitarnimi in požarnovarnostnimi predpisi; zagotovljeno vzdrževanje objekta tako, da ni motena sosednja posest in da so upoštevani sanitarni in požarnovarnostni pogoji. Posegi tik ob gozdnem robu niso dovoljeni, gozdni rob ob ureditveni meji mora ostati neokrnjen.
• višinski in tlorisni gabariti objektov, orientacija slemen: skladnost višinskih in tlorisnih gabaritov objektov in naprav. Smer slemena naj poteka vzporedno s plastnicami oziroma mora biti usklajena z obstoječo morfologijo – gručasta zasnova, gručasti princip kmečkih gospodarstev, tvorjenje skupnih dvorišč, možnost združevanja programov
• strehe, fasade: enotno oblikovanje streh in fasad z upoštevanjem značilnosti oblikovanja prisotne arhitekturne krajine. Novi objekti morajo biti v gabaritih, smeri slemena in kritini usklajeni z obstoječo zazidavo. Smer slemen mora potekati v vzdolžni smeri.
• prometno omrežje: dostop preko obstoječega priključka na regionalno cesto R1-225/1085 Gornji Grad – Černivec. Ob obstoječem dovozu je predvidena urejena površina za parkiranje vozil,
• vodovod: priključitev na javni vodovod v skladu s pogoji upravljalca.
• kanalizacija: odvajanje meteornih in fekalnih odplak v ločenem sistemu. Čiste meteorne vode z objektov in utrjenih površin bodo odvajane preko meteorne kanalizacije v vodotok s predvidenim zadrževanjem padavinskih vod z urbanih površin (zatravitev, travne plošče …). Onesnažene vode s parkirišč bodo vodene preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj, skupno s fekalnimi odplakami v kanalizacijsko omrežje, ki bo priključeno na javno kanalizacijsko omrežje, načrtovano ob regionalni cest
• ogrevanje: z uporabo lastnega vira goriva oziroma z ekološko sprejemljivimi gorivi in obnovljivimi viri energije
• Odpadno bazensko vodo naj se ločeno odvaja v vodotok, uredi naj se sistem redukcije dezinfekcijskega sredstva, npr.: klor v aktivni obliki Cl2 (vodna raztopina) je potrebno pred izpustom predhodno reducirati v Cl-, reakcijo se izvaja z dodajanjem Na2S2O3 (natrijevtiosulfat).
• Kontrola zadostne stopnje redukcije dezinfekcijskega sredstva naj se izvaja z monitoringom odpadne bazenske vode na iztoku iz sistema za redukcijo klora.
• Bazen naj se uredi in obratuje skladno s Pravilnikom o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode (Ur. l. RS, št. 73/03).
• Izvedejo naj se nadaljnje raziskave in sicer izdelava geotermalne vrtine, v kateri se bo določil geotermalni gradient na tem območju, kar predstavlja osnovo za nadaljnje raziskave. V primeru ustreznega geotermalnega gradienta naj ta vrtina poglobi ali določi optimalna mikrolokacija za novo geotermalno globoko vrtino. Ugotovi naj se tudi ali je vrtina zadosti izdatna s termalno vodo.
• Na kmetiji mora biti jama za gnojevko ali gnojnična jama in gnojišče urejeno v skladu s Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Ur. l. SRS, št. 10/85), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 47/05) in Pravilnik za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Ur. l. RS, št. 130/04) npr.: za en (1) GVŽ je potrebno v celinskem območju za šest mesečno skladiščenje živinskih gnojil zagotoviti najmanj 3,5 m2 gnojiščne plošče za skladiščenje hlevskega gnoja (če je višina kupa 2 m ali 7 m3 prostora , če je višina kupa drugačna), 2 m3 gnojnične jame za skladiščenje gnojnice in 8 m3 lagune za skladiščenje gnojevke (glede na tehnologijo odgnojevanja).
• Gnoj, gnojevko in gnojnico naj se na kmetijske površine odlaga skladno s pripravljenim gnojilnim načrtom (Pravilnik za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju, Ur. l. RS, št. 130/04).
Varovanje temeljnih virov za dejavnosti, ki se odvijajo na območju Repenšek-turistično rekreacijsko območje
Upoštevanje zmogljivosti območja Repenšek-turistično rekreacijsko območje za razvoj osnovnih in dopolnilnih kmetijskih dejavnosti
• obrežna vegetacija ob Dreti naj se v celoti ohrani;
• posegi, ki bi razvrednotili ali poškodovali hidrološke in ekološke lastnosti Drete, niso dovoljeni;
57. člen
5. DODATNA PODROBNEJŠA MERILA IN POGOJI ZA OBMOČJE GRADIŠČE – OBMOČJE STRELIŠČA IN LOVSKE KOČE
- območje strelišča za glinaste golobe z objekti in parkirišče, na območju vadbišča strelišča še možnost izvajanja programa vožnje z motornimi sanmi, izobraževanja voznikov ter izvajanje raznih prireditev in tekmovanj z motornimi sanmi v zimskih mesecih,
- območje strelišča za mk pištolo in risanico z objekti in varnostno ograjo ,
- območje izobraževanja
• zasnova: novogradnja lovskega doma ter gradnja skladišča strelne naprave za streljanje na glinaste golobe in pokritih strelnih mest , ureditev parkirišča, ureditev treh strelišč in prostora za šolanje psov, ohranjanje in vzdrževanje obstoječih kmetijskih površin (ohranjanje travnikov), varovanje gozdov in gozdnega roba. Dostop v gozd za potrebe sečnje in spravila lesa ne sme biti omejen. Ker je poseg predviden v državnem gozdu je potrebno pridobiti soglasje lastnika (oziroma upravljavca gozda) Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Med objekti strelišča in parkiriščem naj se v soglasju z lastnikom gozda oblikuje stopničast gozdni rob (posek posamičnih debelih dreves)., ohranjanje in vzdrževanje zunanjih površin in okrasnih zelenih površin ob lovski koči.
- lokacija, odmiki objektov in parcelne meje: zagotavljanje komunalne opremljenosti in dostopa, predhodna pridobitev geoloških pogojev, odmiki v skladu s sanitarnimi in požarnovarnostnimi predpisi; zagotovljeno vzdrževanje objekta tako, da ni motena sosednja posest in da so upoštevani sanitarni in požarnovarnostni pogoji.
• višinski in tlorisni gabariti objektov, orientacija slemen: pravokoten tloris, skladnost višinskih in tlorisnih gabaritov objektov in naprav. Z adaptacijami obstoječih objektov in naprav se višina le-teh ne sme povečati. Smer slemena naj poteka vzporedno s plastnicami oziroma mora biti usklajena z obstoječo morfologijo
• strehe, fasade: enotno oblikovanje streh in fasad z upoštevanjem značilnosti oblikovanja prisotne arhitekturne krajine. Novi objekti morajo biti v gabaritih, smeri slemena in kritini usklajeni z obstoječo zazidavo. Kritina temna. Smer slemen mora potekati v vzdolžni smeri.
• kulturna dediščina: nahaja se na območju pomembnejšega območja kulturne dediščine - kulturne krajine Zgornja Savinjska dolina in Zadrečka dolina, vsi posegi se morajo prilagajati krajinski danosti prostora. Ohraniti je potrebno krajinsko sliko prostora, obdržati gozdne robove in vegetacijo. Oblikovanje objektov mora ustrezati arhitektonskim značilnostim tega prostora. Območje lovske koče leži v neposredni bližini zavarovanega območja kulturnega spomenika: Bočna – Arheološko najdišče Gradišče.
• prometno omrežje: dostop preko obstoječega priključka na regionalno cesto. Ob obstoječem dovozu je predvidena urejena površina za parkiranje vozil,
• kanalizacija: odvajanje meteornih in fekalnih odplak v ločenem sistemu. Čiste meteorne vode z objektov in utrjenih površin bodo odvajanje preko meteorne kanalizacije v vodotok s predvidenim zadrževanjem padavinskih vod z urbanih površin (zatravitev, travne plošče …). Onesnažene vode s parkirišč bodo vodene preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj, skupno s fekalnimi odplakami v kanalizacijsko omrežje, ki bo priključeno na javno kanalizacijsko omrežje, oz lastno čiščenje če le ta še ni izgrajeno.
• ogrevanje: z uporabo lastnega vira goriva oziroma z ekološko sprejemljivimi gorivi in obnovljivimi viri
• odpadki: ureditev zbiranja in odvoza odpadkov skladno z določili občinskega odloka. Posebni odpadki, ki nastanejo pri izvajanju strelske dejavnosti in ostali nevarni odpadki naj se ustrezno zbirajo in predajo pooblaščenim odjemalcem.
V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS št. 105/05) in Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 70/96, 45/02) naj se zagotovijo prve meritve hrupa iz vira.
• Vožnja motornih sani se izvaja znotraj območja, ki je omejeno z ograjo.
• V primeru skladiščenja nevarnih tekočin je treba upoštevati, da imajo nadzemni rezervoarji (cisterne) z enojno steno s prostornino nad 300 l v zaprtih prostorih in nadzemni rezervoarji s prostornino nad 1000 l na prostem lovilni prostor za prestrezanje nevarnih snovi. Prostornina lovilnega prostora mora odgovarjati prostornini cisterne. Lovilni prostor ne sme imeti odtoka. Lahko se uredi tudi rezervoar z dvojnim plaščem s kontrolo tesnosti med plaščema, v takem primeru lovilni prostor ni potreben (Pravilnik o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi, Ur. l. SRS, št. 3/79).
• Vsako servisiranje motornih sani se opravlja v za to namenjenih prostorih (delavnicah) in ne na območju poligona.
• Zgradi naj se sistem za odvajanje odpadnih sanitarnih vod v v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Ur. l. RS, št. 105/02 in 50/04).
• V primeru nastanka zaoljene plastične embalaže ter ostalih odpadkov, ki bi nastali pri obratovanju motornih sani (zaoljene krpe, oljni filtri) je le-te potrebno predati pooblaščenim organizacijam za ravnanje s takimi odpadki. Izrabljeno olje je potrebno oddati na primerno zbirno mesto kot to narekuje Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji (Ur. l. RS, št. 85/98, 50/01).
• Z morebitnimi izrabljenimi akumulatorji je treba ravnati v skladu s Pravilnikom o ravnanju z baterijami in akumulatorji, ki vsebujejo nevarne snovi (Ur. l. RS, št. 104/00)
• Ob vsaki predaji odpadkov, razen komunalnih, pooblaščeni organizaciji naj skladno s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03) naj pridobijo evidenčni list, ki naj jih arhivirajo vsaj za dobo petih (5) let.
Osnovna varstvena usmeritev za posege v prostor oz. na območje pomembnejše kulturne dediščine je po načelu varstva kulturne krajine. Vsi posegi v ta prostor se morajo prilagajati krajinski danosti prostora. Poleg ohranjanja krajinske slike prostora, gozdnih robov in prepoznavnih prvin vegetacije, je potrebno posebno pozornost namenjati tudi stikom naselij in odprte krajine ter ohranjanju naselbinske dediščine. Umeščanje novih dejavnosti ne sme negativno vplivati na ohranjanje arhitekturne prepoznavnosti.
Varovanje temeljnih virov za dejavnosti, ki se odvijajo na območju strelišča, lovske koče in vadbenega poligona za vožnjo motornih sani
Upoštevanje zmogljivosti obravnavanega območja za razvoj dejavnosti športa, izobraževanja in rekreacije
Ohranjanje značilne vidne podobe in prepoznavne slike območja
XIV. KONČNE DOLOČBE
58. člen
(1) Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Gornji Grad je stalno na vpogled na Občini Gornji Grad in Upravni enoti.
59. člen
(prenehanje veljavnosti občinskih prostorskih izvedbenih aktov)
(1) Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati za območje občine Gornji Grad:
- Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto Občine Mozirje (Uradni list RS št. 51/92).
60. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.
61. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu zgornjesavinjskih občin.
Številka: 3505-13/2006
Gornji Grad, dne 24.04. 2006
Župan občine Gornji Grad:
Toni RIFELJ