Spremembe in dopolnitve vsebujejo besedilo, kartografski del in priloge,
z naslednjo vsebino:
BESEDILO (B):
1. UVOD
2. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. UREDITVENO OBMOČJE SPREMEMB IN DOPOLNITEV
3.1 Območje sprememb
3.2 Skupno vplivno območje
4. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
4.1 Razmestitev predvidenih dejavnosti
4.2 Razporeditev javnih in drugih skupnih površin z njihovo funkcionalno
in oblikovno zasnovo
4.3 Lega objektov na zemljišču in potek omrežij komunalne in druge
gospodarske infrastrukture
4.4 Funkcionalna, tehnična in oblikovna zasnova objektov
4.5 Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo ter
gradnja enostavnih objektov
4.6 Tehnični pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo objektov
ter urejanje površin
5. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE
GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA NANJO
5.1 Prometna infrastruktura
5.2 Elektroenergetsko omrežje
5.3 Omrežje zvez
5.4 Kanalizacija
5.5 Vodovodno omrežje
5.6 Odpadki
5.7 Lokacijski in tehnični pogoji za projektiranje prometne, energetske,
komunalne in druge infrastrukture in priključkov na gospodarsko javno
infrastrukturo
6. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO
KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
7. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI
8. NAČRT PARCELACIJE
9. ETAPNOST IN TOLERANCE
KARTOGRAFSKI DEL Z GRAFIČNIMI NAČRTI (C):
G 01. Načrt namenske rabe prostora: Izsek iz grafičnih prilog sestavin
dolgoročnega plana Občine Krško za obdobje 1986–2000 in družbenega plana
Občine Krško za obdobje 1986–1990 M 1: 5000
G 02. Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije in
zakoličbo M 1: 500
G 03. Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor M 1: 500
G 04. Prometna, energetska, komunalna in druga gospodarska
infrastruktura M 1: 500
PRILOGE (D):
1. Povzetek za javnost
2. Izvleček iz planskega akta
3. Obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev ureditvenega
načrta
4. Strokovne podlage
5. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
6. Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in
predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi spremembe UN
7. Ocena stroškov za izvedbo spremembe UN
Spremembe in dopolnitve iz 1. člena vsebujejo tekstualne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo območja ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev. Določbe tega odloka so dopolnjene z naslednjo vsebino:
TEKSTUALNI DEL SDUN ZA NASELJE DOLENJA VAS – »nova stanovanjska pozidava«:
1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE S SDUN za naselje Dolenja vas – »nova stanovanjska pozidava«
2. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
2.1. Opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednimi območji
2.2. Opis rešitev načrtovanih objektov in površin
2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
3. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
3.1. Pogoji za prometno urejanje
3.2. Pogoji za komunalno in energetsko urejanje
4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
5. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
8. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH OBLIKOVNIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
GRAFIČNI DEL SDUN ZA NASELJE DOLENJA VAS – »nova stanovanjska pozidava«:
U1. IZSEK IZ KARTOGRAFSKEGA DELA PROSTORSKIH SESTAVIN PLANSKIH AKTOV OBČINE KRŠKO M 1:5000
U2. OBMOČJE SDUN Z OBSTOJEČIM PARCELNIM STANJEM
U2.1 Pregledna situacija M 1:2500
U2.2 Geodetski načrt M 1:500
U2.3 Situacija obstoječega stanja M 1:500
U3. PRIKAZ VPLIVOV IN POVEZAV S SOSEDNJIMI OBMOČJI M 1:2500
U4. UREDITVENA SITUACIJA M 1:500
U5. PRIKAZ UREDITEV GLEDE POTEKA OMREŽIJ IN PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO TER GRAJENO JAVNO DOBRO – SITUACIJA INFRASTRUKTURE M 1:500
U6. PRIKAZ UREDITEV POTREBNIH ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM M 1:500
U7. NAČRT PARCELACIJE M 1:500
SEZNAM PRILOG SDUN ZA NASELJE DOLENJA VAS – »nova stanovanjska pozidava«:
1. POVZETEK ZA JAVNOST
2. SEZNAM NOSILCEV UREJANJA PROSTORA, KI SO PODALI SMERNICE IN MNENJA ZA PRIPRAVO SDUN za naselje Dolenja vas – »nova stanovanjska pozidava«
3. SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA TER MOREBITNE STROKOVNE PODLAGE OSTALIH SLUŽB
4. GEOTEHNIČNO POROČILO O POGOJIH POZIDAVE OBMOČJA DOLENJA VAS SEZNAM VELJAVNE ZAKONODAJE UPOŠTEVANE PRI IZDELAVI SDUN za naselje Dolenja vas – »nova stanovanjska pozidava«
II. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
Območje ureditve sprememb in dopolnitev obsega naslednje parcele: 1068, 1069/1, 1067, 1066, 1065/1, 1064/1, 1064/2, 1055 (del), 1056 (del), 1057, 1058, 1059, 1060 (del), 1065/2, *202, 1199, *206 (del), 1069/2 (del), 1243 (del), 1062/1 (del), 1062/2 (del), 1062/4 (del), 1063/2 (del), 1061/1 (del), 1053 (del), 1054 (del) vse k.o. Stari Grad, 726 (del), 727 (del), 728, 729, 723/1 (del), 722/1 (del), 721, 730 (del), 732 (del) vse k.o. Dolenja vas – severno od regionalne ceste; 7 (del), 8/1 (del), 9/1 (del), 716/1 (del), 738 (del) vse k.o. Dolenja vas – južno od regionalne ceste.
Meja ureditvenega območja sprememb in dopolnitev poteka na severni strani po zemljišču s parc. št. 1257/1 (regionalna cesta RI-220) ter na delu po parc. št. 711/2, na vzhodni strani po meji zemljišča parc. št. 93/4 s parc. št. 93/6 in 119 in nato po zemljišču s parc. št. 118/4. Jugo-vzhodna meja poteka po parcelni meji med parcelama 118/4 in 118/6 in nato po zemljišču s parc. št. 93/5 k.o. Dolenja vas ob Dolenjevaškem potoku. Zahodna meja od juga proti severu poteka v dolžini 45 m ob vzhodni meji lokalne ceste 24680, Trebež – 220 (parc. št. 1267/1) z zemljišči s parc. št. 93/5, 93/2 in 93/3 k.o. Dolenja vas, nato pa se zalomi in zajame vzhodni del parcele ceste (koridor načrtovanega pločnika.
V območju sprememb in dopolnitev je ob obstoječem objektu vrtca načrtovana gradnja večnamenskega objekta in večnamenskega igrišča. V sklopu večnamenskega objekta so možne kulturne, poslovno-upravne, stanovanjska ter ostale, nemoteče storitvene dejavnosti. Območje igrišča je večnamensko, namenjeno uporabi za potrebe prebivalcev naselja.
Vzhodno od objekta vrtca se porušita obstoječi stanovanjski in gospodarski objekt ter uredijo površine za potrebe obstoječega objekta vrtca.
Določi se območje »nove stanovanjske pozidave« in sicer severno od regionalne ceste (na lokaciji bivšega večnamenskega objekta in delno travnika, ki ločuje naselji Stari Grad in Dolenja vas), pod pogojem, da se del travnika še vedno ohranja kot nepozidana zelena površina in južno od regionalne ceste (manjša površina med obstoječimi objekti).
V območju »nove stanovanjske pozidave« severno od regionalne ceste se nova stanovanjska pozidava zasnuje v dveh ločenih skupinah (ob »novi dovozni cesti«), katere deli in obenem povezuje vmesni zeleni pas nepozidanih površin.
»Nova dovozna cesta« je v prostor umeščena tako, da ne ovira obstoječih ureditev – priključi se na »obstoječo razširjeno dovozno cesto« na zahodnem delu območja, prečka zeleni pas, se nadaljuje proti severnem delu in se navezuje na ureditve na vzhodnem delu naselja.
Prvi, manjši del nove stanovanjske pozidave (4 objekti) je lociran ob priključku »nove dovozne ceste«; drugi, večji del nove stanovanjske pozidave (19 objektov) pa sledi poteku »nove dovozne ceste« s katere so omogočeni dovozi do vseh novih in že predvidenih ureditev (po veljavnem UN).
Nova stanovanjska pozidava predstavlja zaključeno celoto oziroma okvir okoli obstoječih in predvidenih ureditev.
Tretji del nove pozidave (2 objekta) predstavlja zapolnitev obstoječe obcestne pozidave južno od regionalne ceste – dovoz oziroma dostop je z regionalne ceste.
Za celotno območje se izvede vsa potrebna infrastruktura, katera poteka delno pod voziščem dovoznih cest (fekalna in meteorna kanalizacija) delno v pločniku oziroma zelenici (elektrika, TK, CATV, vodovod).
Vse ureditve znotraj SDUN je možno vezati na obstoječe oziroma predvideno infrastrukturno omrežje.
Samostoječi stanovanjski objekti (enostanovanjske, dvostanovanjske stavbe), nezahtevni objekti, enostavni objekti, objekti in naprave energetske, komunalne in prometne infrastrukture.
Znotraj ureditvenega območja sprememb in dopolnitev se razporeditev javnih in drugih skupnih površin z njihovo funkcionalno in oblikovno zasnovo, lega objektov na zemljišču, funkcionalna, tehnična in oblikovna zasnova objektov ter lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo ter gradnja enostavnih objektov izvedejo v skladu s pogoji 4. točke besedila (B): Umestitev načrtovane ureditve v prostor.
V območju »nove stanovanjske pozidave« so dopustne naslednje gradnje in ureditve:
– določitev novih parcel – parcelacija
– gradnja novih objektov (enostanovanjske, dvostanovanjske stavbe)
– dozidave objektov (znotraj dopustnega območja pozidave), rekonstrukcije, spremembe namembnosti delov objekta (v skladu z dopustnimi dejavnostmi iz 15. člena), rušitve objektov in naprav
– gradnja objektov in naprav za potrebe infrastrukture
– ureditev prometne infrastrukture – izvedba »nove dovozne ceste«, razširitev oziroma rekonstrukcija obstoječe dovozne ceste, ureditev dostopov in dovozov do novih objektov in ureditev
– ureditev komunalne, elektroenergetske infrastrukture in omrežja zvez, ter priključitev na javno gospodarsko infrastrukturo
– celovita ureditev okolice objektov
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov
– vzdrževalna dela na objektih in napravah
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic.
13.a člen
Na območju ureditvenega načrta je na strehah stavb dovoljena postavitev in vgradnja nebleščečih naprav za izkoriščanje sončne energije, v skladu s pogoji ter soglasji pristojnih soglasodajalcev. Le-te se na strehe postavijo vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Pri ravnih strehah oziroma strehah z minimalnim naklonom se postavijo pod optimalnim kotom ter orientacijo, praviloma skrite za fasadnim vencem.
V območju »nove stanovanjske pozidave« so usmeritve za novogradnjo naslednje:
Za območje je izdelano geotehnično poročilo o pogojih pozidave, katero ugotavlja, da sestava in kvaliteta tal dovoljuje gradnjo le lažjih objektov, ki bodo temeljna tla obremenjevali v čim manjši meri.
– Tipologija novih manj zahtevnih objektov je definirana kot prostostoječa grajena struktura (samostoječi objekti).
– Lega stanovanjskih objektov je definirana z »območjem pozidave stanovanjske stavbe« oziroma gradbeno linijo, postavitev stavb pa sledi nemotenemu funkcioniranju parcele (parkirišča, manipulativne površine) in čim boljši orientaciji ter osončenosti stavbe.
– Pri urejevanju okolice objekta je potrebno spoštovati oziroma se max. prilagoditi obstoječemu terenu – ni dovoljeno spreminjati obstoječo konfiguracijo terena, izvajati nadvišanja ali poglobitve, katere bi negativno vplivale na sosednja zemljišča in obstoječe objekte.
Velikost in zmogljivost objektov:
– Horizontalni gabariti:
a) Poljubno razgiban tloris v velikosti do 80% površine »območja pozidave stanovanjske stavbe« (12 m x 13 m),
b) Poljubno razgiban tloris v velikosti 100% površine »območja pozidave stanovanjske stavbe« (9 m x 12 m ± 10%),
c) Poljubno razgiban tloris v velikosti do 100% površine »območja pozidave stanovanjske stavbe« (10 m x 10 m).
– Vertikalni gabariti: P+Po, P+1+Po (višina kolenčnega zidu max. 1 m);
– Konstrukcija: predviden je klasično zidani objekt ali objekt montažne izvedbe;
Znotraj »območja pozidave stanovanjske stavbe« je možno izoblikovati različne tlorisne zasnove, dodajati in odvzemati volumne glede na osnovni gabarit in sicer pod pogojem, da osnovna lega objekta na parceli ostane razpoznavna in poudarjena z smerjo strehe, katera mora biti v osnovi simetrična dvokapnica.
Balkoni in terase lahko segajo izven osnovnega objekta.
Pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov:
Pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov so definirani skladno z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08).
Znotraj območja »nove stanovanjske pozidave« je dovoljena gradnja in ureditev nezahtevnih objektov (objekti za lastne potrebe, ograje, škarpe in podporni zidovi) in enostavnih objektov (objekti za lastne potrebe, pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni telekomunikacijski objekti, pomožni komunalni objekti, urbana oprema), pod pogojem, da ne dominirajo oziroma so v podrejenem položaju ter da so oblikovno usklajeni z osnovnim objektom glede gabaritov, barve fasade, naklona strehe, kritine, strehe pa brez čopov in frčad.
Znotraj parcele morajo biti locirani tako, da ne poslabšujejo izgleda osnovnih objektov oziroma organiziranosti celotne parcele – min. odmik od sosednje parcelne meje je 4.0 m, max. pozidanost celotne parcele je 50% (pozidava stanovanjske stavbe, nezahtevnih objektov, enostavnih objektov, ostalih manipulativnih površin).
V območju »nove stanovanjske pozidave« je osnovna streha simetrična dvokapnica (dovoljena je kombinirana streha), osnovna smer slemena je odvisna od tlorisne zasnove, naklona 35°–40°. Dovoljeni so čopi, frčade (zaželjene so trikotne oblike) in elementi enokapnic in ravnih streh v detajlih. Kritina je opečna in temnejšega tona (temno siva, rdeča, rjava barva).
V območju »nove stanovanjske pozidave« je pri oblikovanju fasad dovoljena uporaba sodobnih materialov na način, da se doseže oblikovno in funkcionalno kvalitetna arhitektura; možna je gradnja izzidkov, balkonov in teras.
Kakovostno naj se obdelajo posamezni detajli kot so vstop v hišo, nadstreški, balkoni (ograja) fasadni elementi (okna, vrata).
Barva fasade naj bo umirjenih tonov, vendar je možna uporaba širokega spektra. Flouroscentne barve niso dovoljene; tudi močno intenzivne barve niso zaželjene, razen če gre za detajl.
Območje »nove stanovanjske pozidave« je predvideno za stanovanja. Izjemoma so dovoljene mirne in nemoteče poslovne dejavnosti, ki omogočajo samozaposlitev (npr. knjigovodski servis, šiviljstvo, projektiranje, odvetništvo ipd.) pod pogojem:
– da dejavnost ustreza potrebam in velikosti naselja Dolenja vas
– da se dejavnost vrši znotraj stanovanjske hiše
– da se zaradi dejavnosti zahteva največ še eno parkirno mesto na stanovanjsko enoto
Znotraj ureditvenega območja sprememb in dopolnitev so za gradnjo načrtovanih objektov določene tri gradbene parcele, in sicer za objekt obstoječega vrtca (GP 1), načrtovanega večnamenskega objekta (GP 2) in večnamenskega igrišča (GP 3). Znotraj meje gradbene parcele posameznega objekta so načrtovane parkirne in manipulativne površine ter zelene površine s hortikulturno ureditvijo, komunalna, energetska in ostala infrastruktura ter gradnja določenih enostavnih objektov.
Poleg navedenih gradbenih parcel je za skupne potrebe načrtovanih ureditev določena gradbena parcela javnega dobra, in sicer za ureditev dela predvidene stanovanjske ceste s pločnikom in parkirišči (GP 4).
V območju »nove stanovanjske pozidave« je lega objektov definirana z gradbeno linijo in »območjem pozidave stanovanjske stavbe«. Znotraj »območja pozidave stanovanjske stavbe« se objekt locira poljubno, tako da zagotavlja najugodnejšo orientacijo za bivalne prostore pod pogojem, da je spoštovan minimalni odmik od sosednje parcelne meje – 4,0 m.
Razporeditev in velikost parcel je načrtovana glede na potek novih prometnic znotraj območja – »razširjene obstoječe dovozne ceste« in »nove dovozne ceste« in sicer:
– 25 parcel (P1 – P25) – stanovanjska pozidava;
– 2 parceli na severu območja (P26 – P27), ki se lahko priključijo k sosednjim parcelam;
– parcela P32 – trafo postaja
– 4 parcele (P28, P29, P30, P31) – izvedba novih prometnic in uvoza.
Stanovanjska stavba oziroma »območje pozidave stanovanjske stavbe« je vmeščena/o na parcelo tako, da je izkoriščena najboljša orientacija objekta, ter da se ohranja čim večja površina vrta.
Okolica stavbe se zazeleni (zatravi ali zasadi z drevesi, grmovnicami) in uredi glede na potrebe posameznika; uredijo se tudi parkirne in manipulativne površine ter peš dostopi. Na parceli morata biti zagotovljen prostor za parkiranje, organizacija pa je lahko poljubna glede na postavitev stanovanjske stavbe.
Parcela je lahko max. 50% pozidana (pozidava stanovanjske stavbe, nezahtevnih objektov, enostavnih objektov, ostalih manipulativnih površin).
Dovoljena je združitev parcel (velja za P17, P18, P19, P20, P21, P22, P23, P24, P25) – lega objektov na zemljišču se ne spreminja.
Objekte je možno pomikati znotraj definiranega območja postavitve objektov. Pri projektiranju objektov so dopustna odstopanja od določitve dovozov do objektov.
V območju »nove stanovanjske pozidave« se izvede rekonstrukcija oziroma razširitev priključka obst. dovozne ceste na regionalno cesto; priključni radii so 8,0 m in so dimenzionirani na merodajno interventno vozilo, pločnik se navezuje na obstoječo ureditev ob regionalni cesti.
Za priključek na regionalno cesto je v fazi izdelave PGD in PZI dokumentacije potrebno izdelati račun prepustnosti v planskem letu 10 (desetih) let, zaradi morebitne ureditve levozavijalnih pasov na regionalni cesti (račun prepustnosti naj temelji na štetju prometa, ob upoštevanju, da bo v naslednjih letih zgrajena nova povezovalna cesta Krško–Brežice).
Vsa obstoječa in predvidena infrastruktura, ki poteka ob regionalni cesti je min. 1,5 m oddaljena od roba vozišča. Vsa prečkanja infrastrukture z regionalno cesto se izvedejo s prebojem oziroma podvrtavanjem, razen v primeru sočasne izvedbe z rekonstrukcijo ceste, če je potrebna.
– »nova dovozna cesta« v širini 5,0 m z enostranskim pločnikom 1,6 m in enostransko zelenico 1,6 m ter podpornim zidom na vzhodnem delu območja.
– »razširitev obstoječe dovozne ceste« na skrajnem zahodnem robu območja na širino 5,0 m z enostranskim pločnikom 1,6 m in enostransko zelenico 1,6 m.
– ureditev dovozov do kmetijskih oziroma gozdnih površin.
Vse prometne površine morajo biti projektirane skladno z veljavnimi predpisi, normativi in zakonodajo s področja prometa in z upoštevanjem smernic podanih od upravljavca cest in Agencije Republike Slovenije za okolje.
Ob vzhodni strani lokalne ceste LC Trebež-220 se, od priključitve na regionalno cesto do priključka nove stanovanjske ceste, zgradi pločnik v širini 1,6 m.
Nova stanovanjska cesta, ki se na zahodu priključi na lokalno cesto št. 24680, Trebež – 220, na odseku med večnamenskim objektom in večnamenskim igriščem, se zgradi v širini 5,50 m z urejenim zavarovanim prehodom za pešce.
V obrtno-stanovanjskem območju južno od regionalne ceste se, ob novi stanovanjski cesti med večnamenskim objektom in večnamenskim igriščem, uredi 7 parkirnih mest.
V okviru gradbene parcele za večnamenski objekt se na njenem zahodnem in osrednjem delu uredi večje število večnamenskih parkirnih mest. V okviru te centralne površine se zagotovi tudi prostor za manipulacijo gasilskih vozil.
Znotraj ureditvenega območja sprememb in dopolnitev se kanalizacija izvede v skladu s pogoji 5. točke besedila (B): Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske komunalne in druge infrastrukture in obveznost priključevanja nanjo.
V območju »nove stanovanjske pozidave« je predvidena izvedba kanalizacije v ločenem sistemu:
Fekalna kanalizacija
Objekti in ureditve se bodo priključili na predvideno javno kanalizacijsko omrežje za komunalne odpadne vode, katero se bo izvajalo v okviru programa ISPA (projekt: Izgradnja kanalizacije in obnova ostale tangirane infrastrukture v naselju Dolenja vas – izdelovalec GPI, št.pr. KI-39/2003). Kanalizacijsko omrežje bo odvajalo komunalne odpadne vode na predvideno čistilno napravo Krško.
Za potrebe odvajanja komunalne odpadne vode iz gospodinjstev je predviden fekalni kanal, ki poteka pod voziščem nove dovozne ceste. Nanj se bodo priključili objekti preko priključkov iz jaškov kanala, pod kotom cca 45°. Priključki se zaključijo izven cestišča s hišnim priključnim jaškom. Od hišnega priključnega jaška do objekta se vodi priključni kanal v sklopu posameznega objekta oziroma interna kanalizacija, ki mora biti izvedena skladno z odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode v Občini Krško (Uradni list RS, št. 34/07).
Fekalni kanal se priključuje na predvideni kanal ob regionalni cesti, kateri se bo izvajal v okviru programa ISPA.
Predmetni kanalizacijski vod se dimenzionira na podlagi specifičnih obremenitev in prostorskih značilnostih obravnavanega območja. Osnova za dimenzioniranje kanalizacije za komunalne odpadne vode je količina odpadne vode. Za izračun sušnega odtoka je potrebno določiti število populacijskih enot PE in prispevno površino ob objektih s katere se pričakuje možnost odtoka tujih voda.
Do izvedbe oziroma možnosti priključitve na javno kanalizacijsko omrežje se fekalne vode odvajajo v nepretočne greznice na praznjenje.
Meteorna kanalizacija
Za potrebe odvodnjavanja obravnavanega območja je predvidena gradnja meteornih kanalov za onesnaženo padavinsko vodo s streh, drenaž, cestišč ter utrjenih površin posameznih zemljišč.
Primarni meteorni kanal je predviden vzporedno s potekom fekalnega kanala na nasprotni strani vozišča »nove dovozne ceste«. Sekundarni meteorni kanal poteka od ureditev na zahodnem delu območja do priključka na primarni meteorni kanal, kateri prečka regionalno cesto, poteka po trasi obstoječega kanala (rekonstrukcija oziroma poglobitev kanala), in se zaključi z iztokom v odprti jarek, katerega je potrebno v celotni dolžini (do končnega sprejemnika) urediti in redno vzdrževati.
Zaradi ravninskega terena bo potrebno pred iztokom v odprti jarek predvideti črpališče za meteorne vode, katero bo črpalo meteorno vodo iz primarnega kanala v obstoječi odprti jarek.
Pred črpališčem se predvidi usedalnik mulja in lovilec olj.
Ker je kanalizacija predvidena kot padavinska (samo za padavinsko odpadno vodo), je za dimenzioniranje cevi merodajninaliv, ki ob izbrani povratni dobi (varnosti) še ne povzroči zajezitve v kanalu. Minimalna dopustni premer javne kanalizacije za padavinsko vodo znaša 300 mm.
Za potrebe izračuna se izbere 15-minutni računski naliv in ustrezno intenzivnost naliva za obravnavano območje, tako da je trajanje naliva enako trajanju odtoka. Za prispevno območje se prevzame predvidena parcelacija + zaledje. Koeficient odtoka se definira glede na pozidavo, nagib in vrsto zemljišča.
Najmanjša globina kanalov za komunalno odpadno vodo (teme kanalov) naj bo takšna, da bo omogočala gravitacijsko odvajanje odtokov iz pritličja bližnjih objektov in bo znašala najmanj 1.20 m.
Minimalna začetna globina meteornih kanalov (teme kanala) naj bo takšna, da bo omogočala priključitev cestnih požiralnikov in dvorišč bližnjih objektov in bo znašala 0.80 m. Pri projektiranju je najbolj ekonomično slediti naravnemu padcu terena.
Premer kanala se izbere na podlagi hidravličnega izračuna, pogojev vzdrževanja. Izberejo se standardne dimenzije (DN).
Pri projektiranju in izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljavca kanalizacije in Agencije Republike Slovenije za okolje.
Znotraj ureditvenega območja sprememb in dopolnitev se vodovod izvede v skladu s pogoji 5. točke besedila (B): Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske komunalne in druge infrastrukture in obveznost priključevanja nanjo.
Znotraj območja »nove stanovanjske pozidave« se izvede novo vodovodno in hidrantno omrežje za potrebe novih objektov in ureditev, katero se priključi na rekonstruirani primarni cevovod ob severni strani regionalne ceste (obst. primarni cevovod PE d90 mm se nadomesti z novim – duktilna siva litina NL DN125 oziroma NL DN150).
Na primarni cevovod se navežeta dva sekundarna odcepa zaključena v krožno zanko, ki zagotavlja dovod vode porabnikom z druge smeri v primeru okvare, kakor tudi ugodnejše hidravlične razmere v primeru okvare (novi sekundarni cevovodi NL DN100 potekajo v koridorjih ob novih prometnicah).
Na lokacijah odcepov se vgradijo armaturni jaški. Izvedba vodovodnega omrežja in armature mora biti skladna s Tehničnim pravilnikom o javnem vodovodu; Kostak d.d. Krško, 1997.
Prvi odcep se izvede na zahodnem delu območja, trasa cevovoda poteka ob »obstoječi razširjeni dovozni cesti«, se nadaljuje ob »novi dovozni cesti« ter naprej do regionalne ceste oziroma drugega odcepa – stičišča z rekonstruirano primarno cevjo.
Posamezni hišni priključki se izdelajo na odcepih (T kosih); po 2 do 4 priključki na en odcep. Sekundarni cevovod se lahko izvede tudi iz polietilena, vendar mora biti v povoznih površinah vgrajen v zaščitni cevi.
Izvede se novo hidrantno omrežje. Na nov sekundarni cevovod se priključijo nadzemni hidranti NH DN80, ki so lahko med seboj oddaljeni max. 150 m. Cev za razdelilno omrežje in posamezen hidrant v nobenem primeru ne sme biti manjša od 100 mm.
Pri projektiranju in izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljavca vodovoda.
Znotraj ureditvenega območja sprememb in dopolnitev se elektroenergetski vodi izvedejo v skladu s pogoji 5. točke besedila (B): Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske komunalne in druge infrastrukture in obveznost priključevanja nanjo.
Na območju »nove stanovanjske pozidave« potekajo obstoječi NN kablovodi, ki jih je potrebno upoštevati kot omejitvene faktorje pri načrtovanju in gradnji novih objektov in cestišč.
Potrebno je izdelati idejno rešitev elektrifikacije v območju »nove stanovanjske pozidave«.
NN elektro razvod
Vsi predvideni stanovanjski objekti v območju »nove stanovanjske pozidave« se napajajo iz TP 20/0,4 kV Dolenja vas AP – izvede se nova kabelska kanalizacija oziroma NN el. vodi v kabelski obliki.
NN razvod iz TP do posameznih objektov prečka in poteka ob severni strani regionalne ceste ter se nadaljuje v koridorjih ob novih prometnicah. Na mestu odcepov se izvedejo el. jaški ali razdelilne omarice.
Posamezni objekti se priključujejo v prostostoječe kabelske omarice nameščene ob robu parcel na vedno dostopnih mestih.
Prečkanje regionalne ceste se izvede s podbijanjem ali podvrtavanjem.
Javna razsvetljava
Na območju »nove stanovanjske pozidave« je predvidena cestna razsvetljava s traso, ki poteka ob robu pločnika novih prometnic.
Prižigališče kompletne javne razsvetljave je predvideno v zunanji tipski prostostoječi omarici, ki se montira na začetku predvidene trase javne razsvetljave. Predvidena je enostranska razporeditev drogov zunanje razsvetljave na medsebojni razdalji do 45 m.
Pri projektiranju in izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljavca elektro omrežja.
Znotraj ureditvenega območja sprememb in dopolnitev se telekomunikacijski vodi izvedejo v skladu s pogoji 5. točke besedila (B): Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske komunalne in druge infrastrukture in obveznost priključevanja nanjo.
Ureditve v območju »nove stanovanjske pozidave« tangirajo obstoječe TK omrežje. Za potrebe telekomunikacijskih priključkov novo predvidenih objektov se izvede TK kanalizacija s pripadajočimi pomožnimi kabelskimi jaški in odcepi do posameznih objektov.
TK kanalizacija prečka in poteka ob severni strani regionalne ceste ter se nadaljuje v koridorjih ob novih prometnicah do posameznih objektov oziroma dovodnih TK omaric vgrajenih na mesto, kjer je omogočen 24-urni dostop.
Na mestih prečkanja regionalne ceste se izvede tipski kanalizacijski TK jašek (prečkanje regionalne ceste se izvede s podbijanjem ali podvrtavanjem).
Pri projektiranju in izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljavca TK omrežja.
Znotraj ureditvenega območja sprememb in dopolnitev se kabelsko distribucijski vodi izvedejo v skladu s pogoji 5. točke besedila (B): Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske komunalne in druge infrastrukture in obveznost priključevanja nanjo.
V območju »nove stanovanjske pozidave« je predvidena kabelska kanalizacija za antenski sistem (CATV omrežje Krško).
Potek nove trase CATV (v koridorju ob novih prometnicah) do posameznih objektov je potrebno izdelati v celoti z vsemi jaški in PVC cevmi (50–100 mm).
Pri izkopu in drugih zemeljskih delih je potrebno zakoličiti in zaščititi že obstoječo traso CATV – vse morebitne poškodbe CATV instalacije, ki bi nastale med izgradnjo, bremenijo investitorja.
36.a člen
Plinovod
Predvidena je izgradnja mestne plinovodne mreže, na katero bo omogočen priključek vsakega porabnika.
Trasa plinovodnega omrežja poteka in se prilagaja obstoječim komunalno energetskim in prometnim koridorjem.
Znotraj ureditvenega območja sprememb in dopolnitev je določeno ravnanje z odpadki v skladu s pogoji 5. točke besedila (B): Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske komunalne in druge infrastrukture in obveznost priključevanja nanjo.
V območju »nove stanovanjske pozidave« je odjemna mesta za posode za odpadke potrebno izvesti skladno s predpisi s področja urejanja prostora in mora ustrezati funkcionalnim, estetskim in higijensko-tehničnim ter požarno-varstvenim pogojem in ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
Število in vrsto posod za odpadke določi izvajalec odvoza odpadkov.
Odjemna mesta so oddaljena max. 5 m od cestišča novih prometnic.
Ureditveno območje sprememb in dopolnitev na južnem delu meji na Dolenjevaški potok, ki je vodotok 2. reda. Meja priobalnega zemljišča obsega na vodotokih 2. reda 5-metrski pas od meje vodnega zemljišča oziroma od zgornjega roba brežine vodotoka. Vsi objekti, vključno z internimi komunalnimi vodi, utrjenimi površinami (dovoznimi cestami k posameznim objektom, parkirišči), robniki in ograjami, morajo biti umeščeni izven 5-metrskega pasu od zgornjega roba brežine vodotoka.
Padavinske vode iz obravnavanega območja je potrebno prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, je potrebno računsko dokazati, da je potrebno padavinske vode speljati v Dolenjevaški potok.
Območje »nove stanovanjske pozidave« za naselje Dolenja vas se ne nahaja v območju varovanih vodnih virov; vse odpadne vode so priključene na javni kanalizacijski sistem pod pogoji upravljavca; padavinske vode iz obravnavanega območja (iz streh, drenaž, parkirišč, cest in ostalih utrjenih površin) se priključijo v meteorni kanal z izpustom v odprti jarek (pred izpustom se izvede črpališče za meteorne vode, pred črpališčem pa usedalnik mulja in lovilec olj).
V območju »nove stanovanjske pozidave« je zagotovljena zadostna širina intervencijskih poti (5,0 m), zadostni zavijalni radii (8 do 10 m), omogočen je dostop intervencijskih vozilneposredno do vseh objektov, predviden je zadosten odmik objektov od sosednjih parcelnih meja (min. 4,0 m).
Izvede se hidrantno omrežje – nadzemni hidranti NH DN80 so medsebojno oddaljeni max. 150,0 m.
Pri projektiranju in izvedbi je potrebno upoštevati določila 22. in 23. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – ZVPoz-UPB1) in Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/05, 66/06 – odločba US RS in 132/06).
Območje »nove stanovanjske pozidave« se nahaja v območju letališča – predvidena stanovanjska pozidava ne bo posegala v omejitvene ravnine letališča in z višino ne bo vplivala na varnost zračnega prometa (stanovanjski objekti so vertikalnega gabarita P+Po oziroma P+1+Po, kar pomeni, da ob upoštevanju max. gabaritov ne presegajo višino od 12,0 m).
Pri projektiranju in izvedbi morajo biti upoštevane smernice v zvezi z naravnimi in drugimi nesrečami:
– naravne omejitve (poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena, možnost porušitve visokih pregrad) in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje – pri projektiranju in izvedbi se upošteva izdelano geotehnično poročilo o pogojih pozidave.
– objekti morajo biti projektirani potresno varno, za 8. stopnjo MCS potresne lestvice.
– ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč (68. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – ZVNDN-UPB1) in celotna Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96 in 110/02 – ZGO-1).
Predpisane tolerance ne veljajo za načrtovani večnamenski objekt pri vrtcu, kjer znaša odstopanje višinskih gabaritov maksimalno 5%, s tem, da sleme ne sme presegati višine 13.00 m. Povečanje podanih maksimalnih tlorisnih gabaritov ni dovoljeno; zmanjša se jih lahko tako, da se ohranijo načrtovana razmerja stranic.
V območju »nove stanovanjske pozidave« so dovoljena odstopanja pri prometnem, komunalnem in elektroenergetskem opremljanju, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri ali bolj ekonomična investicijska vlaganja, v kolikor te spremembe ne spreminjajo vsebinskega koncepta in so za izvedbo teh odstopanj pridobljena soglasja vseh pristojnih soglasodajalcev.
Odstopanja ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, poslabšati bivalnih pogojev ter vplivov na okolje in ne smejo biti v nasprotju z javno koristijo oziroma interesi.
Spremembe dovoljene z odstopanji ne smejo ovirati realizacije SDUN in morajo biti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki se nanašajo na posege v prostor in varovanje okolja.
Na območju sprememb in dopolnitev zaradi gradnje večnamenskega objekta, je potrebno najprej urediti gradbeno parcelo vrtca v skladu s pogoji tega odloka. Pred izgradnjo večnamenskega igrišča je potrebno izvesti predvideno stanovanjsko cesto s pločnikom in parkirnimi mesti ob igrišču ter zgraditi pločnik ob lokalni cesti.
V območju »nove stanovanjske pozidave« je možna fazna izvedba ureditev, ki so predmet sprememb in dopolnitev (vsaka faza mora predstavljati zaključeno celoto).
Pred izgradnjo stanovanjskih objektov je potrebno zgraditi prometno, komunalno, elektroenergetsko infrastrukturo in omrežje zvez – vsaka parcela mora imeti zagotovljen priklop na vodovod, fekalno in meteorno kanalizacijo, elektriko, TK in CATV ter dovoz oziroma dostop na javno cesto. Glede na dinamiko gradnje objektov je možna fazna izvedba infrastrukturnih ureditev pod pogojem, da predstavlja funkcionalno celoto ter da je skladna z načrtovano infrastrukturno rešitvijo celotnega območja SDUN oziroma je dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto .
– za priključek novih dovoznih cest na regionalno cesto, v fazi PGD in PZI dokumentacije, izdelati račun prepustnosti v planskem letu 10 (desetih) let, zaradi morebitne ureditve levozavijalnih in desnozavijalnih pasov na regionalni cesti (račun prepustnosti naj temelji na štetju prometa, ob upoštevanju, da bo v naslednjih letih zgrajena nova povezovalna cesta Krško - Brežice).
Pri projektiranju in izvajanju SDUN za naselje Dolenja vas – »nova stanovanjska pozidava« je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih tega odloka, ter projektne pogoje, pridobljene z dnem izdaje mnenj k temu SDUN – ju
Ureditveni načrt za naselje Dolenja vas je stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora v Občini Krško in Krajevni skupnosti Dolenja vas.
Nadzor nad izvajanjem ureditvenega načrta opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu za naselje Dolenja vas (Uradni list Republike Slovenije, št. 62/2001) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu za naselje Dolenja vas (Uradni list Republike Slovenije, št. 14/2006) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu za naselje Dolenja vas (»nova stanovanjska pozidava«) (Uradni list Republike Slovenije, št. 32/2009) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu za naselje Dolenja vas (Uradni list Republike Slovenije, št. 74/2010) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.