Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB-2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1, Uradni list RS, št. 39/06 –UPB-1, 49/06, 33/07 ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09 ZPNačrt, 48/12, 57/12 in 92/13: ZVO-1-NPB12, 56/15 in 102/15), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (ZP-1, Uradni list RS, št. 29/11 – UPB , 21/13 in 111/13: ZP-1-NPB18), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/2012), 4. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12) in 16. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (Uradni list RS, št. 10/06, 101/07, 79/2012) je občinski svet Občine Črna na Koroškem na svoji 8. redni seji, dne 17.12.2015, sprejel
ODLOK
O OSKRBI S PITNO VODO NA OBMOČJU OBČINE ČRNA NA KOROŠKEM
I. Splošne določbe
1. člen
(vsebina in namen)
(1) S tem odlokom se ureja oskrba s pitno vodo, način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) in lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo ter pravice in dolžnosti uporabnikov in upravljavcev na območju občine Črna na Koroškem, tako da določa:
I. Splošne določbe:
II. Pomen uporabljenih izrazov
III. Dejavnost izvajanja lokalne gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo
IV. Vodovodno omrežje, objekti in naprave upravljavca in uporabnikov
V. Vzdrževanje vodovodnega omrežja, objektov in naprav
VI. Pogoji priključitve na javni vodovod
VII. Meritve in obračun porabljene pitne vode
VIII. Prekinitev in omejitev dobave pitne vode
IX. Odvzem pitne vode iz hidrantov
X. Obveznosti upravljavca in uporabnikov
XI. Varovanje javnega vodovoda
XII. Prenos vodovodnega omrežja, objektov in naprav v upravljanje
XIII. Kazenske določbe
XIV. Nadzor
XV.Prehodne in končne določbe.
(2) Vsa vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe, ki niso neposredno urejena s tem odlokom, se rešujejo ob smiselni uporabi državnih predpisov. V kolikor državni predpisi, izdani po uveljavitvi tega odloka, vsebujejo določila, ki so v nasprotju z določili tega odloka, veljajo določila državnih predpisov.
(3) Namen tega odloka je:
· zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo z učinkovitim izvajanjem javne službe,
· uskladitev z veljavnimi predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne vode,
· zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti oskrbe z vodo, virov financiranja in nadzora nad izvajanjem javne službe ter
· določanje obveznosti in pravic vseh subjektov oskrbe z vodo.
2. člen
(območja izvajanja oskrbe s pitno vodo)
(1) Občina mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih na njenem območju, razen na območjih, ki so nad 1500 m nadmorske višine, in poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.
(2) V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je v stavbi, ki še ni priključena na javni vodovod in so postopki za priključitev v teku, do priključitve na javni vodovod lastna oskrba s pitno vodo dovoljena. Priključitev se mora izvesti v roku 6 mesecev od možnosti priključitve na javni vodovod.
(4) V kolikor uporabnik na podlagi pridobljene vodne pravice uporablja lastno zajetje za zalivanje, mora biti sistem za zalivanje povsem fizično ločen od javnega vodovoda, da ni možnosti onesnaženja pitne vode v javnem vodovodu.
(5) Zajetja za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe vode, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
(6) Lastna oskrba s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve in za posamezne dele stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer občina ne zagotavlja javne službe.
3. člen
(1) Pojmi po tem odloku imajo naslednji pomen:
1. sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in čistilne naprave ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov;
2. javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska gospodarska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe in je v lasti občine;
3. zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo;
4. lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo;
5. sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture;
6. primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura;
7. transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda;
8. interni vodovod je vodovodni priključek, vključno z obračunskim vodomerom in hišno inštalacijo, ki se priklopi na javni vodovod. Interni vodovod ločuje od javnega merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto. Objekti internega vodovoda so tudi: vodomerni jašek ali niša, interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralnik za sanitarno, požarno in industrijsko vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom;
9. uporabnik vode iz javnega vodovoda so pravne ali fizične osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno varstveno funkcijo;
10. obračunski vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode iz javnega vodovoda in je nameščen pred odjemnim mestom. Je osnova za obračun izvedenih storitev javne službe;
11. interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov pitne vode ter ga upravljavec praviloma ne vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene pitne vode;
12. odjemno mesto je mesto vodovoda (mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom), kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi;
13. vodarina je znesek, ki vključuje poleg cene pitne vode še vse prispevke, davke in takse. Je del cene, ki vključuje neposredne stroške materiala, storitev in dela, splošne proizvajalne, nabavno-prodajne in upravne stroške, neposredne stroške prodaje, stroške vodnega povračila za prodano pitno vodo in za vodne izgube do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo ter druge poslovne stroške in odhodke;
14. omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo, stroške amortizacije ali najema osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura, stroške zavarovanja infrastrukture, odškodnin, obnove in vzdrževanja priključkov na javni vodovod, v obsegu nalog izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo in v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, stroške nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti in plačilo za vodno pravico;
15. hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke;
16. upravljavec vodovoda je oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe, in oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom;
17. vodovarstveno območje je območje, določeno v skladu s predpisi, ki urejajo vode;
18. izgube pitne vode iz vodovoda (v nadaljnjem besedilu: vodne izgube) so razlika med načrpano ali odvzeto pitno vodo iz zajetja ali zajetij za pitno vodo, ki napaja vodovod, in pitno vodo, ki je iz vodovoda dobavljena uporabnikom javne službe, uporabnikom posebnih storitev ali prebivalcem pri lastni oskrbi s pitno vodo.
(2) Vsi ostali izrazi, ki niso definirani v prejšnjem odstavku in so uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot ga določajo predpisi, ki urejajo vode.
4. člen
Vsi uporabniki javnega vodovoda imajo pravico do oskrbe s pitno vodo pod enakimi pogoji, ki so določeni z zakonom in s predpisi Občine Črna na Koroškem oziroma upravljavca javnega vodovoda.
5. člen
Lastnik vodovodnega omrežja za oskrbo s pitno vodo je Občina Črna na Koroškem. Upravljavec vodovodnega omrežja je režijski obrat Občine Črna na Koroškem. Upravljavec lahko opravlja javno službo sam ali preko druge pravne ali fizične osebe pod pogojem, da je strokovno usposobljen za kakovostno opravljanje te dejavnosti ter, da so izpolnjeni vsi predpisani tehnični, sanitarni in drugi standardi in normativi, v soglasju z lastnikom.
6. člen
Občinski svet Občine Črna na Koroškem lahko prenese oskrbo s pitno vodo z odlokom neposredno na zasebne, zadružne ali druge organizacijske oblike uporabnikov javnih dobrin, kadar to narekuje lokacijska pogojenost ali potrebe lokalnega prebivalstva pod pogoji, da so izpolnjeni vsi predpisani tehnični, sanitarni in drugi standardi in normativi.
7. člen
(zasebni vodovod)
(1) Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost.
(2) Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda.
(3) Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.
8. člen
(vrsta in obseg storitev javne službe)
Dejavnost oskrbe s pitno vodo obsega:
· upravljanje z vodovodnim omrežjem, objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo,
· označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,
· redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod tako, da je zagotovljeno delovanje vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod, da je priključek vodotesen ter da se interventno vzdržuje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno),
· zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode uporabnikom in varnost vodooskrbe v skladu z veljavnimi predpisi,
· izvajanje meritev in monitoringa kvalitete pitne vode,
· vzdrževanje vodovodnega omrežja, objektov in naprav,
· izvajanje potrebnih rekonstrukcij, novogradenj in tehnoloških izboljšav,
· razvoj, ki obsega planiranje in gradnjo novih vodovodov, objektov in naprav,
· priključevanje novih uporabnikov na vodovodno omrežje,
· vodenje in razvijanje katastra vodovodnega omrežja.
9. člen
(1) Javni vodooskrbni sistemi:
· Črna na Koroškem,
· Podpeca – Helena,
· Podpeca – Štopar,
· Šmelc,
· Koprivna,
· Javorje,
· Žerjav.
(2) Objekti in naprave upravljavca so:
· transportni vodovodi,
· primarni vodovodi,
· sekundarni vodovodi,
· hidrantno omrežje.
(3) Objekti in naprave upravljavca predstavljajo javno vodovodno omrežje.
10. člen
(1) Objekti in naprave uporabnikov so:
· interno vodovodno omrežje s hišnim priključkom in
· interno hidrantno omrežje.
(2) Objekti in naprave internega vodovodnega omrežja so last oziroma osnovno sredstvo uporabnikov, ki jih zgradijo na osnovi dovoljenja za gradnjo objekta na lastne stroške, zato z njimi upravljajo in jih vzdržujejo na lastne stroške.
11. člen
(1) Izvajalec del na javnem vodovodu je upravljavec ali strokovna usposobljena oseba, ki jo pooblasti upravljavec.
(2) Ne glede na izvajalca del, ki posega v javno vodovodno omrežje, mora upravljavec zagotoviti strokovni nadzor nad deli v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, izvajalec del pa mora kriti nastale stroške.
(3) Navezave novih vodovodnih cevovodov na obstoječe vodovodno omrežje, sme izvajati izključno samo upravljavec javnega vodovodnega sistema.
(4) Upravljavec mora voditi kataster vodovodnega omrežja ter ga stalno dopolnjevati.
12. člen
Vsa popravila in obnovitvena dela na vodovodnem priključku izvaja ali nadzira upravljavec javnega vodovoda na stroške uporabnika.
13. člen
Vodovodni priključek je potrebno obnoviti:
· če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost vodooskrbe,
· če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,
· v primeru rekonstrukcije javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne infrastrukture in upravljavec ugotovi dotrajanost priključka.
14. člen
(1) Redna menjava in umerjanje vodomerov se izvaja skladno z veljavno zakonodajo.
(2) V primeru poškodovanja vodomera zaradi malomarnosti, je menjava vodomera strošek uporabnika in se ne krije iz naslova omrežnine.
(3) Uporabnik mora kriti tudi dejanske stroške prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroške celotne izvedbe novega priključka stavbe na javni vodovod.
15. člen
(obveznost priključitve na javni vodovod)
(1) Kjer je javni vodovod že zgrajen ali se gradi ali rekonstruira, je priključitev vsakega objekta na javni vodovod obvezna.
(2) Ob gradnji ali rekonstrukciji vodovodnega omrežja je obvezna prestavitev merilcev porabe vode izven objekta v zunanje termoizolacijske jaške. Vodomerni jašek, vključno z montažo, je strošek uporabnika.
16. člen
(1) Priključitev na javni vodovod je možna le z vgradnjo zunanjega termoizolacijskega jaška z minimalno oddaljenostjo od parcelne meje uporabnika in zagotovljeno dostopnostjo upravljavcu vodovodnega sistema ter izvedbo povezave do najbližjega jaška javnega vodovoda.
(2) V večstanovanjskih objektih je možna izvedba vodomernih niš z vgrajenimi vodomernimi števci v skupnih prostorih, za vsako posamezno stanovanjsko enoto.
17. člen
(1) Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem, ki ga izda upravljavec v skladu z določili odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
(2) Objekt se priključi na javni vodovod samo s pisnim soglasjem upravljavca, ki priključitev tudi izvede. Kolikor uporabnik oziroma investitor sam ne zaprosi za izdajo soglasja za priključitev na javni vodovod, ga mora upravljavec obvestiti, da je priključitev obvezna in mu posredovati pogoje za izdajo soglasja za priključitev na javni vodovod.
(3) Investitor in uporabnik sta dolžna zagotoviti izvedbo priključka v okvirih, ki so določeni s soglasjem. Za vsak odmik v postopku izvedbe priključka in spremembe na priključku, mora uporabnik ponovno pridobiti soglasje upravljavca. Sprememba dimenzije priključka na javni vodovod, trase, merilnega mesta priključka na javni vodovod ali zahteva za povečan odvzem vode se obravnavajo na enak način kot, da gre za nov priključek na javni vodovod.
(4) Upravljavec javnega vodovoda je dolžan obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javni vodovod, uporabnik pa je dolžan v roku 15 dni od nastale spremembe upravljavcu sporočiti spremembo lastništva priključka ali plačnika storitev z odčitanim stanjem obračunskega vodomera na dan spremembe.
18. člen
(prepoved priključitve na javni vodovod)
(1) Na poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
(2) Na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
· da je oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda večja od 200 m ali
· da je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški (ta poselitvena območja oziroma njihovi deli morajo biti določeni v občinskem programu komunalnega opremljanja naselij).
(3) Če lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne pravice v skladu s predpisi, ki urejajo vode, upravljavec javne službe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta v delu, ki se nanašajo na rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ne sme priključiti na javni vodovod.
19. člen
(javna pooblastila)
(1) Upravljavec opravlja na območju Občine Črna na Koroškem na podlagi javnega pooblastila naslednje naloge v zvezi z opravljanjem javne službe po tem odloku:
· izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve;
· izdaja mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta;
· izdaja projektne pogoje k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja;
· izdaja soglasja k projektnim rešitvam na podlagi predložene dokumentacije.
(2) Dokumentacija, ki jo mora vlagatelj predložiti izvajalcu za izdajo zgoraj navedenih listin, je:
1. za smernice in mnenja:
· dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o urejanju prostora.
2. za projektne pogoje in soglasja:
· dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov,
· projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom zunanje ureditve.
(3) Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev listin iz prejšnjega odstavka naslednjo dokumentacijo:
a) k vlogi za pridobitev projektnih pogojev:
· idejno zasnovo,
· situacijo obstoječega stanja,
· situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji,
· opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode,
· strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi;
b) k vlogi za soglasje k projektnim rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov:
· projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom za priključitev na javni vodovod,
· situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
· soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma ustrezni pravni akt, ki nadomesti soglasje lastnika,
· soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi),
· izvedbeni načrt interne vodovodne instalacije;
c) k soglasju za priključitev, če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
· pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,
· katastrski načrt (načrt parcele),
· načrt strojne (vodovodne) napeljave,
· dovoljenje občine oziroma države za prekop cestišča,
· služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, preko katerih bo potekal priključek;
d) k soglasju za začasni priključek, katero se lahko izda za obdobje največ dveh let:
· situacijo komunalnih in drugih vodov z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
· upravno dovoljenje oziroma drug ustrezen dokument (odločbo ipd.) upravnega organa o začasnem objektu,
· oceno predvidene porabe vode,
· služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, preko katerih bo potekal priključek,
· predviden datum odstranitve začasnega priključka.
(4) Projektne pogoje izdaja upravljavec tudi k tistim gradnjam objektov, ki se priključujejo na lasten vir oskrbe s pitno vodo, kakor tudi v primerih, ko za objekt ne potrebuje vode in v primerih, kadar je potrebna prestavitev cevovoda zaradi gradnje objekta.
(5) Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja c) točka tega člena, gradbenega dovoljenja pa ni potrebno predložiti, če je bil objekt zgrajen pred letom 1967.
(6) Pri izdaji soglasij mora upravljavec upoštevati zakon, ki ureja splošni upravni postopek. Veljavnost izdanih projektnih pogojev in soglasij s strani upravljavca je eno leto od izdaje listine.
(7) Upravljavec sodeluje kot strokovni sodelavec pri tehničnih pregledih objektov.
20. člen
(začasen priključek na javni vodovod)
(1) Upravljavec lahko izvede začasni priključek na javni vodovod le za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere pod pogojem, da je začasni priključek tehnično možno izvesti in, če se s tem ne poslabšajo pogoji oskrbe z vodo drugih uporabnikov, priključenih na javni vodovod oz. če se s tem ne vpliva na kakovost vode.
(2) Pogoj za začasno priključitev na javni vodovod je po navodilih upravljavca urejeno začasno odjemno mesto. Upravljavec lahko dovoli začasno priključitev le za določeno dobo, ki pa ne more biti daljša od dveh let. Lastnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti dokumentacijo v skladu z 2. odstavkom 19. člena tega odloka.
(3) Lastnik lahko zaprosi za podaljšanje roka uporabe začasnega priključka na javni vodovod. V pisni prošnji za podaljšanje roka uporabe začasnega priključka mora uporabnik navesti utemeljene razloge za podaljšanje. Upravljavec javnega vodovoda zahtevi ugodi, če so razlogi za podaljšanje utemeljeni.
(4) Ukinitev začasnega priključka na javni vodovod se izvede na podlagi pisnega obvestila, ki ga upravljavcu posreduje uporabnik začasnega priključka. Stroški ukinitve začasnega priključka na javni vodovod bremenijo lastnika začasnega priključka.
(5) V primerih začasne priključitve na javni vodovod mora uporabnik skleniti pogodbo o dobavi pitne vode.
21. člen
(1) Upravljavec je dolžan izvesti priključek in dobavljati vodo uporabniku, če uporabnik poleg pogojev iz soglasij:
· predloži atest o brezhibnosti vodovodnega priključka in interne vodovodne instalacije,
· če to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodovodnih virov in prepustnost omrežja,
· predloži potrdilo o dezinfekciji interne vodovodne instalacije,
· predloži dokazilo o plačanem znesku komunalnega prispevka in odločbo o odmeri komunalnega prispevka.
(2) Uporabnik vode s plačilom komunalnega prispevka ne pridobi razpolagalne pravice na vodovodu.
(3) Priključek se izvede za vsak objekt posebej.
(4) V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključkov, je upravljavec dolžan obvestiti uporabnika in investitorja o razmerah ter pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.
22. člen
(določitev pogojev priključitve)
Pri izdaji soglasja za priključitev objekta na vodovodno omrežje mora upravljavec določiti:
· minimalni odmik objektov od vodovodnega omrežja,
· pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivom ostalih objektov, predvsem novogradenj,
· traso, globino in dimenzijo priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,
· dimenzijo in tip vodomera, ki mora biti vgrajen v zunanjem vodomernem jašku,
· lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška,
· posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali na območjih, predvidenih za zajem pitne vode,
· pogoje križanja komunalnih vodov z vodovodnim omrežjem,
· obveznost pridobiti služnostne pogodbe, če vodovod poteka po tujih parcelah,
· mesto priključitve na naprave in objekte, za katere je odgovoren upravljavec in zahteve oziroma pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa vodovoda;
· posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali na območjih, predvidenih za zajem pitne vode,
· posebne pogoje v primeru neustreznega tlaka vode,
· ostale pogoje, ki so določeni s Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega ter zasebnih vodovodov (v nadaljnjem besedilu: tehnični pravilnik).
23. člen
(1) Uporabnik oziroma investitor, izvajalec, pravna in fizična oseba, si mora pridobiti soglasje upravljavca za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije na zemljišču uporabnika, ki bi imele zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na objekte in naprave za oskrbo s pitno vodo.
(2) Uporabnik oziroma investitor, izvajalec, pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini vodovodnega omrežja ali naprav, si morajo za ta dela pridobiti soglasje upravljavca in zakoličbo komunalnih vodov ter pokriti vse s tem nastale stroške, vključno z upravljavčevim nadzorom ter pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostanejo vodovodno omrežje in naprave nepoškodovane.
(3) Stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči izvajalec del po svoji krivdi, nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za odpravo napak in posledično vse stroške, ki pri tem nastanejo.
24. člen
(1) Vodovodni priključek izdela upravljavec na stroške uporabnika. Po končani gradnji se priključek brezplačno prenese v upravljanje upravljavcu, ki vpiše lastnika objekta v kataster javnega vodovoda in v register priključkov in hidrantov.
(2) Priključek je del objekta in je last uporabnika. Priključek vključno z obračunskim vodomerom vzdržuje upravljavec na stroške uporabnika. Stroški vzdrževanja so določeni glede na zmogljivost priključka in dimenzijo obračunskega vodomera in so sestavni del omrežnine, ki se zaračuna ob ceni vode.
25. člen
Uporabnik ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno vodovodno instalacijo ali na svoj vodovodni priključek brez soglasja upravljavca.
26. člen
(kataster javnega vodovoda)
(1) Vodenje katastra javnega vodovoda zagotavlja Občina Črna na Koroškem (v nadaljnjem besedilu: Občina) in ga je upravljavec dolžan voditi v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost ter ga stalno dopolnjevati.
(2) Stroški vodenja katastra se v skladu s predpisi krijejo iz proračunskih sredstev Občine.
(3) V katastru javnega vodovoda se vodijo podatki o:
· objektih in napravah sekundarnega, primarnega in magistralnega vodovoda,
· hidrantnih omrežjih in hidrantih, če so oskrbovani iz javnega vodovoda ter
· priključkih na javni vodovod.
(4) Med objekte, naprave in opremo javnega vodovoda, ki se evidentirajo v katastru javnega vodovoda, spadajo:
· vodovodna cev,
· vodohran,
· črpališče,
· razbremenilnik,
· jašek,
· naprave za obdelavo pitne vode,
· zajetja,
· drugi objekti, naprave in oprema javnega vodovoda.
(5) V katastru javnega vodovoda morajo biti evidentirana območja javnega vodovoda. Lokacija objektov, naprav in opreme se v katastru javnega vodovoda vodi v skladu s predpisom, ki ureja vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture.
(6) Kataster se vodi usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema ter tehničnega pravilnika. Vodi se v obliki elektronske baze podatkov.
(7) Upravljavec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa.
(8) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je upravljavec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane.
(9) Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, mu je izvajalec dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja.
27. člen
Viri financiranja javne službe oskrbe s pitno vodo so:
· vodarina,
· omrežnina,
· komunalni prispevek,
· sredstva občinskega proračuna za infrastrukturo v lasti Občine.
(uporaba vodomerov)
28. člen
(1) Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri. Z velikimi porabniki vode lahko upravljavec sklene posebno pogodbo o meritvi porabljene vode.
(2) Obračunski vodomer mora praviloma imeti vsak uporabnik. Poraba vode se meri v kubičnih metrih (m3) in je na obračunskem vodomeru registrirana kot porabljena količina pitne vode v obračunskem obdobju. Obračun za porabljeno količino vode se izvede na osnovi odčitane razlike stanja vodomera na začetku in ob koncu obračunskega obdobja.
29. člen
(1) Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec vodovoda obračunski vodomer. Stroški nabave in namestitve obračunskega vodomera bremenijo uporabnika.
(2) Glavni obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen merjenju porabe pitne vode.
(3) Tip, velikost in mesto vgraditve glavnega obračunskega vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja za priključitev na vodovodno omrežje in ga določi upravljavec. Pri novogradnjah in rekonstrukcijah mora biti vgrajen v jaških izven stavbe ali inženirskega objekta, pri daljših priključkih čim bližje javnemu vodovodu, pri čemer razdalja med glavnim obračunskim vodomerom in mestom priključitve na javni vodovod ne sme preseči 50 m.
(4) Vsak obračunski vodomer mora pristojni organ pregledati in žigosati.
(5) Vodomere namešča, zamenjuje, vzdržuje in ob menjavi odčitava izključno upravljavec, ki skrbi tudi za pravočasno overjanje vodomerov. Vsak vodomer mora biti pregledan in overjen v skladu s predpisi.
(6) Uporabnik je dolžan nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za zaščito vodomerov pred poškodbami in zmrzaljo. Uporabnik ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti, ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja vodomera.
(7) Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera, niti odstraniti plombe upravljavca na vodomeru ali odvzemati vode pred obračunskim vodomerom.
(8) Stroški kontrole, umerjanja, vzdrževanja in zamenjave obračunskega vodomera bremenijo uporabnika in so sestavni del omrežnine, ki jo upravljavec mesečno zaračunava uporabnikom.
(9) Če uporabnik onemogoča izvajalcu zamenjavo ali odčitavanje vodomera, se šteje, da odjemno mesto nima vodomera in se mu v takšnem primeru za obračun upošteva pavšalna poraba vode, kot je določena v veljavni metodologiji, za primere, ko se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom.
30. člen
(1) Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje, redne preglede in odčitke vodomera. Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik prijaviti upravljavcu,ki jo je dolžan odpraviti. Okvaro lahko sanira izključno upravljavec.
(2) Pooblaščeni delavci, ki odčitavajo stanje števca na vodomernih napravah, se morajo, na zahtevo uporabnikov, izkazati s pooblastilom.
(3) Uporabnik lahko mesečno (od 25. do zadnjega v mesecu) sami sporočajo stanje vodomera po brezplačni telefonski številki (080 73 05), prek elektronske pošte, spletnega obrazca ali osebno na sedežu občine.
(4) Uporabnik ima poleg rednih pregledov pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, v kolikor dvomi v njegovo točnost. Če vodomer deluje v mejah predpisane točnosti, nosi stroške kontrole uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljavec.
(5) Vsi stroški, ki nastanejo na vodomeru ali na priključku po krivdi uporabnika, bremenijo uporabnika. (6) Če upravljavec ugotovi nedovoljen način rabe pitne vode, spremeni lokacijo priključne cevi in vodomernega jaška ali, če zaradi poškodbe vodomera ni mogoče izvesti odčitavanja obračunskega vodomera, si mora uporabnik pri upravljavcu ponovno pridobiti soglasje za priključitev na vodovodno omrežje.
31. člen
(1) V večstanovanjskih, poslovnih in proizvodnih objektih so v interni instalaciji lahko nameščeni tudi interni vodomeri, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom in uporabniku ali upravniku služijo za merjenje porabe vode po posameznih enotah in za nadzor skupne porabe. Če meritve po internih vodomerih služijo razdeljevanju stroškov storitev, morajo biti interni vodomeri redno overjeni, kot je določeno za glavne obračunske vodomere. Prostor, v katerem so vgrajeni interni vodomeri, mora biti del skupnih površin večstanovanjske stavbe in vedno dostopen uporabnikom in pooblaščenim delavcem upravljavca vodovoda. Interni vodomeri, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom, služijo le interni porazdelitvi stroškov.
(2) Odštevalni vodomeri so del interne inštalacije za vodomerno napravo. V kolikor vgradnjo internega vodomera opravi lastnik sam, mora o tem obvestiti upravljavca, da izvede kontrolo točnosti vgradnje.
(3) Interni vodomer se lahko začne uporabljati kot delilnik šele po kontroli iz prejšnjega odstavka in podatki o številki, velikosti vodomera ter datumu vgradnje.
(4) Interni vodomeri morajo biti, tako kot glavni obračunski vodomeri, pregledani in overjeni po predpisih za standardizacijo in meroslovje.
32. člen
(določanje količin porabljene vode)
(1) Količina porabljene vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v kubičnih metrih (m3) in obračunava po stanju, odčitanem na obračunskem vodomeru.
(2) Upravljavec gospodinjstvom mesečno zaračunava porabljeno vodo, določeno na osnovi povprečne mesečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju. Obračunsko obdobje je obdobje med zadnjima odčitkoma.
(3) V primeru, da zaradi nedostopnosti vodomera upravljavec oz. pooblaščena oseba upravljavca ni mogla odčitati porabljene vode, je uporabnik dolžan sporočiti stanje vodomera v roku, določenem na prejetem obvestilu. V kolikor stanja v navedenem roku ne sporoči, se mu do naslednjega popisa zaračunava določena akontacija iz preteklega obdobja, pred neuspelim popisom vodomera.
(4) Upravljavec oz. pooblaščena oseba upravljavca enkrat letno, ob menjavi ali ob odčitku obračunskega vodomera izvede obračun dejansko porabljene vode za posamezno gospodinjstvo ter opravi poračun že zaračunane porabe po akontaciji. Pri pravnih osebah opravi odčitke obračunskih vodomerov praviloma mesečno, brez upoštevanja števila odčitkov zaradi spremembe cene, okvar ali zamenjave vodomerov.
(5) Ne glede na določbo 4. odstavka, upravljavec v večstanovanjskih stavbah (blokih), kjer je na obračunski vodomer vezanih več uporabnikov, največ dvakrat letno popiše vodomer in zaračuna porabljeno vodo na podlagi dejanske porabe, zabeležene na obračunskem vodomeru. Prav tako se porabljeno vodo na podlagi dejanske porabe mesečno zaračuna uporabnikom v gospodarstvu in negospodarstvu.
(6) Višino akontacije praviloma določi upravljavec, uporabnik pa ima pravico zahtevati spremembo višine akontacije. Spremembo lahko uporabnik posreduje ustno po telefonu, na predpisanem obrazcu (Priloga 1), na sedežu občine ali spletu, pisno po pošti ali elektronski pošti. Pri tem mora obvezno navesti številko odjemnega mesta, naziv in naslov uporabnika oz. plačnika ter njegovo šifro, višino želene akontacije v m3, datum od kdaj naj se sprememba upošteva ter razlog za spremembo podatkov. Sprememba višine akontacije se upošteva pri naslednjem obračunu in se za nazaj ne poračunava.
(7) Če so v objektu tudi uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost, si morajo vgraditi svoje obračunske vodomere, če so za to izpolnjeni tehnični pogoji. V primeru, da ti pogoji niso izpolnjeni, mora pravna ali fizična oseba iz tega odstavka ugotoviti in upravljavcu sporočiti delež porabljene količine vode teh porabnikov.
(8) V primeru, da upravljavec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati oz. ugotoviti dejanske porabe vode, se za čas, od zadnjega odčitka do ugotovitve in odprave okvare vodomera, poraba pitne vode obračuna v višini uporabnikove povprečne porabe v obdobju dvanajstih (12) mesecev pred nastankom okvare ali v višini, dogovorjeni z upravljavcem.
(9) Količina porabljene vode se pri nedovoljenem odvzemu brez obračunskega vodomera, določi na osnovi predpisane količine iz metodologije oblikovanja cen gospodarskih javnih služb. Pri nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oziroma najmanj za obdobje treh let, glede na število oseb v gospodinjstvu in povprečno mesečno porabo vode, določeno v metodologiji za oblikovanje cene.
(10) Delitev porabe vode na obračunskem glavnem vodomeru v večstanovanjskih stavbah:
· v primeru, da v objektu ni internih odštevalnih vodomerov, je ključ delitve število oseb;
· v primeru, da ima v objektu le nekaj stanovanjskih enot veljavne interne odštevalne vodomere, se razlika med glavnim vodomerom in seštevkom individualnih vodomerov razdeli po številu oseb stanovanjskih enot, ki nimajo internega odštevalnega vodomera;
· v primeru, da ima objekt v vseh stanovanjskih enotah veljavne interne odštevalne vodomere, se razlika med odčitkom glavnega vodomera in seštevkom internih vodomerov razdeli sorazmerno s porabo odčitano po internih vodomerih.
33. člen
(račun in ugovor na račun)
(1) Za porabljeno vodo izvajalec izstavi račun uporabniku mesečno na podlagi:
· odčitane dejanske porabe vode,
· povprečne mesečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju ali
· ocenjene količine porabe vode v daljšem časovnem obdobju, če meritev z vodomerom ni možna zaradi okvare vodomera,
· pavšalne porabe vode, določene v veljavni metodologiji za oblikovanje cene, za primere, ko se poraba vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom.
(2) Izvajalec izstavi račun iz prejšnjega odstavka tega odloka upravniku stavbe, lastniku stavbe, lastniku stanovanja ali uporabniku vode v stavbi.
(3) Uporabniki plačujejo porabo vode na podlagi izstavljenega računa za pretekli mesec.
(4) Kjer je na obračunski vodomer vezanih več uporabnikov, upravljavec izda račun posameznim uporabnikom na podlagi delilnega razmerja.
(5) Račun mora vsebovati vse zakonsko predpisane elemente.
(6) Uporabnik je dolžan plačati položnico oz. račun najkasneje do dneva zapadlosti računa.
(7) Upravljavec je dolžan račun poslati v desetih (10) dneh po koncu obračunskega obdobja.
(8) V primeru, da uporabnik ne poravna vodarine v določenem roku po prejemu računa, ga je upravljavec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok za plačilo in opozoriti uporabnika na posledice neplačila – izvršba in možnost prekinitve dobave vode. Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v 15. dneh po prejemu pisnega opomina, v katerem mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko upravljavec prekine dobavo vode.
(9) Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico vložiti pisni ugovor pri upravljavcu, v osmih (8) dneh od prejema položnice oz. računa. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila. Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku petnajstih (15) dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode. V kolikor uporabnik računa ne poravna niti v petnajstih (15) dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin, v katerem se ga opozori tudi na možnost prekinitve dobave vode. Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu sedmi (7) dan po prejemu opomina lahko prekine dobava vode na stroške uporabnika. Dobava vode se lahko prekine samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov.
(10) V kolikor uporabnik ugovora ne posreduje pravočasno, se ugotovljeno stanje samo uskladi z dejanskim, storitve za nazaj pa se ne poračunavajo. Storitve se poračunajo samo v primeru, da uporabnik napake ni mogel oz. ni zaznal prej zaradi napake upravljavca, sam pa je pravočasno in popolno posredoval spremembo.
34. člen
(zaračunavanje storitev, cene in njihova objava)
(1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. V skladu s temi določili se zaračunavajo tudi storitve javne službe.
(2) Ceno storitve predlaga upravljavec javnega vodovoda z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe in jo predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev.
(3) Upravljavec je dolžan objaviti spremembo cene storitev na krajevno običajen način.
(4) Uporabniki so dolžni kriti stroške storitev oskrbe s pitno vodo od dneva priključitve na javno vodovodno omrežje.
(5) Cena storitev oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz vodarine in omrežnine in se na računu prikazujejo ločeno.
(6) V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako stanovanjsko enoto obračuna omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1, v skladu z veljavnim predpisom oblikovanja cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(7) Vodarina se uporabnikom storitve oskrbe s pitno vodo v primerih, ko se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom stavbe, obračuna v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(8) Pri nedovoljenem odvzemu vode iz javnega vodovoda se kršitelju obračuna količina porabljene vode v obsegu 50 m3.
(9) Cena posamezne storitve javnih služb med uporabniki ali skupinami uporabnikov ne sme biti različna, kadar imajo uporabniki storitve posamezne gospodarske javne službe v posamezni občini istega izvajalca.
(10) Če se spremeni cena vode, upravljavec obračuna porabljeno vodo, vendar ne odčita vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve cene vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju.
35. člen
(oprostitev plačila storitev v primeru okvare na internem priključku)
(1) Upravljavec javne službe lahko na podlagi pisne reklamacije, v primeru prekomerne porabe pitne vode kot posledice okvare na internem vodovodnem omrežju, uporabnikom zmanjša stroške odvajanja komunalne odpadne vode, čiščenja komunalne odpadne vode, storitve povezane z greznicami in MKČN (malo komunalno čistilno napravo) ter okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, če ugotovi, da pri iztoku ni prišlo do onesnaženja pitne vode in je bil iztok neposreden v podzemne vode.
(2) Stranka mora pisni vlogi za zmanjšanje računa predložiti zapisnik o ugotovljeni in odpravljeni okvari. Iztok pitne vode po vodomeru se ne plača v celoti.
(3) Okvaro mora uporabnik takoj ob ugotovitvi sporočiti upravljavcu in mu posredovati podatek o trenutnem stanju na vodomeru. V kolikor tega podatka ne sporoči sam, se upošteva stanje, ki ga popiše upravljavec ob ogledu okvare. Poraba pred popisanim stanjem ugotovljene okvare v celoti bremeni uporabnika, od popisa do odprave okvare se uporabniku zaračuna povprečna poraba med zadnjima dvema odčitkoma ali v višini, dogovorjeni z upravljavcem, v kolikor pa okvare fizično ni bilo mogoče ugotoviti pred prejemom izdane položnice in zaradi tega ni možno ugotoviti dejanske porabe, se uporabniku za obdobje do odprave okvare zaračuna poraba kot je določena v 8. odstavku 32. člena tega odloka.
(Evidence uporabnikov)
36. člen
(1) Za potrebe poslovanja upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov.
(2) Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:
· številko soglasja za priključitev na javni vodovod,
· šifro uporabnika, plačnika in odjemnega mesta,
· ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča uporabnika oz. plačnika ter souporabnikov (kraj, ulica, hišna številka),
· število in naziv oseb v skupnem gospodinjstvu ali oseb, ki živijo skupaj z uporabnikom pa imajo prijavljeno svoje gospodinjstvo,
· podatek o novem naslovu odseljenega in starem naslovu priseljenega,
· listine, ki dokazujejo upravičenost do izvedene spremembe (npr. obrazec za prijavo in odjavo komunalnih storitev, potrdilo o prijavi stalnega/začasnega prebivališča, pogodba (najemna, prodajna, darilna ali sklep o dedovanju…), potrdilo o šolanju, potrdilo o bivanju v študentskih/dijaških domovih, izpisek iz matičnega registra o smrti ipd.),
· znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,
· datum vnosa podatkov.
· Upravljavec lahko za posameznega uporabnika pridobi tudi:
· številko osebnega računa,
· podatke o zaposlitvi,
· davčno številko,
· delež lastništva na nepremičninah,
· EMŠO.
(3) Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke:
· šifro uporabnika oz. plačnika,
· naziv pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika,
· naslov,
· transakcijski račun,
· listine, ki dokazujejo upravičenost do izvedene spremembe (npr. obrazec za prijavo in odjavo komunalnih storitev, registracija dejavnosti - potrdilo o vpisu v poslovni register ipd.),
(4) Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke:
· o merilnih napravah in priključku,
· o stanjih na vodomerih,
· o storitvah, ki se zaračunavajo,
· o načinu odvajanja odpadnih vod iz objekta,
· o lastništvu nepremičnine.
(5) Uporabniki, lastniki stanovanj/hiš ali upravniki večstanovanjskih stavb morajo upravljavca pravočasno, najkasneje v 15-ih dneh od uveljavitve spremembe, pisno obveščati o:
· vseh spremembah, ki pomenijo povečanje oz. zmanjšanje uporabnikov stanovanjske enote, za katero se storitve zaračunavajo in bi lahko kakorkoli vplivala na drugačen obračun vodarine za najemnika stanovanja, kot tudi za druge stanovalce, v kolikor gre za večstanovanjski objekt,
· vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje.
(6) Pisno obvestilo velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja in mora obsegati:
· številko in naslov odjemnega mesta,
· šifro uporabnika/plačnika oz. odjemalca (na položnici prvih 8 številk pri rubriki referenca),
· ime, priimek in nov naslov dotedanjega in novega uporabnika/plačnika oz. odjemalca,
· število souporabnikov stanovanjske enote z osebnimi imeni posameznikov,
· stanje na vodomeru ob spremembi prejemnika računa,
· razlog spremembe ali druge opombe, ki so pomembne in lahko vplivajo na obračun,
– podpisano izjavo novega uporabnika oz. prijavitelja.
(7) Uporabniki, lastniki stanovanj/hiš ali upravniki večstanovanjskih stavb morajo upravljavca sami obvestiti o morebitnih spremembah na odjemnem mestu. Upravljavec sam mesečno praviloma ne usklajuje podatkov z uradnimi evidencami, razen če:
· dvomi v resničnost posredovanih podatkov,
· pridobi neuradno informacijo ali anonimno prijavo o bivanju oseb na določenem naslovu,
· stranka sama prosi za pridobitev podatkov iz uradnih evidenc drugih organov.
(8) V kolikor uporabnik, lastnik stanovanja/hiše ali upravnik večstanovanjske stavbe obvestila o spremembi ne posreduje, ga ne posreduje pravočasno ali je nepopolno, je za vse obveznosti, do prejema popolnega obvestila, zavezan dotedanji uporabnik. Storitve za nazaj se ne poračunavajo.
37. člen
(1) Upravljavec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov lokalnih skupnosti, državnih organov in javnih gospodarskih služb.
(2) Upravljavec mora s pridobljenimi podatki ravnati skladno z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, zakona, ki ureja splošni upravni postopek in zakona, ki ureja davčni postopek. Podatke lahko uporablja samo za namen, za katerega jih je pridobil. Nepravilno delo s podatki je lahko prekršek, zloraba pa kaznivo dejanje.
(3) Uporabniki, lastnik stanovanja/hiše lahko vlogo za spremembo podatkov za obračun komunalnih storitev podajo pisno po pošti, elektronski pošti ali na predpisanem obrazcu upravljavca (Priloga 1) na sedežu ali spletni strani občine. Posredovane spremembe morajo vsebovati podatke iz 2. in 3. odstavka 36. člena tega odloka, v nasprotnem primeru se šteje, da je vloga nepopolna ali pomanjkljiva. Do prejema popolne vloge se spremembe za obračun ne upoštevajo.
(4) Uporabnik, lastnik stanovanja/hiše lahko spremembo podatkov poda tudi samo s predložitvijo ustreznih dokazil iz 5. alineje 2. odstavka 36. člena tega odloka, pripisati pa mora ime, priimek in naslov odjemalca, pri katerem se sprememba uveljavlja ter vse druge podatke, ki bi bili pomembni ali bi kakorkoli vplivali na obračun posameznika ali drugih uporabnikov.
(5) Upravljavec lahko pridobljene podatke primerja z uradnimi evidencami drugih organov in jih v primeru neujemanja uskladi z uradnimi podatki. V kolikor pri upravljavcu obstaja ustrezno dokazilo o izvedeni spremembi, a se ta ne ujema s podatki iz uradnih evidenc, upravljavec upošteva prejeto dokazilo.
(6) Upravljavec uporabnikom upošteva tudi spremembo oz. znižanje števila članov zaradi šolanja študentov/dijakov, ki v času posameznega šolskega leta najmanj 4 (štiri) dni bivajo v drugem kraju. Sprememba se upošteva na podlagi predloženega potrdila o vpisu (obvezna priloga potrdilo o začasnem prebivališču ali najemna pogodba), potrdila o bivanju v študentskih/dijaških domovih, potrdila o začasnem prebivališču, najemne pogodbe oz. na podlagi vsakršne listine, ki dokazuje daljše časovno bivanje izven kraja.
(7) Sprememba oz. odjava iz obračuna storitev se upošteva za čas odsotnosti študentov/dijakov od doma v večstanovanjskih objektih, razvidnega iz prejetih dokazil prejšnjega odstavka. V primeru prejema izdanih potrdil za obdobje enega leta, se :
· dijake odjavi s 01.09. obstoječega leta in ponovno prijavi s 01.07. naslednjega leta;
· študente odjavi s 01.10. obstoječega leta in ponovno prijavi s 01.08. naslednjega leta.
V vseh primerih se sprememba upošteva pri obračunu po prejemu ustreznega dokazila in se za nazaj ne poračunava.
(8) Navedbe iz prejšnjega odstavka tega člena so določene na predpostavki, da dijaki/študenti vsaj dva do tri dni v tednu koristijo storitve na naslovu stalnega prebivališča, čeprav so potrdila večinoma izdana za obdobje enega leta. Na ta način se vsaj deloma uskladi in poračuna poraba, ki se mesečno, zaradi njihove odjave, ni zaračunavala.
(9) V kolikor dijak/študent prekine s šolanjem oz. se iz kateregakoli vzroka za najmanj 20 dni vrne domov še v času veljavnosti prejetega potrdila, mora uporabnik o tem obvestiti upravljavca, da ga vključi v ponovni obračun.
38. člen
(1) Upravljavec lahko na stroške uporabnika, brez predhodnega obvestila, prekine dobavo pitne vode, če uporabnik pomanjkljivosti ne odpravi v danem roku, v naslednjih primerih:
· če uporabnik s svojim ravnanjem ogroža nemoteno in varno oskrbo s pitno vodo drugih uporabnikov,
· če interna instalacija ni brezhibna in je zaradi te instalacije ogrožena kvaliteta in zdravstvena ustreznost pitne vode v omrežju javnega vodovoda,
· če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja v določenem roku, ki ga postavi upravljavec,
· če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo ali če razširi svojo napeljavo,
· če je bil priključek na javno vodovodno omrežje izveden brez soglasja upravljavca ali če uporabnik brez soglasja upravljavca spremeni način izvedbe priključka,
· če je bil priključek na javno vodovodno omrežje izveden brez nadzora ter prevzema s strani upravljavca javnega vodovoda,
· če uporabnik na nedovoljen način oz. brez privolitve upravljavca odstrani plombo na vodomeru, hidrantnih ventilih ali omaricah, ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi,
· če uporabnik onemogoča pooblaščenim delavcem upravljavca odčitavanje, zamenjavo ali pregled vodomera, pregled priključka in interne instalacije ter internega hidrantnega omrežja, ki jih ta izvaja v skladu z določili tega odloka,
· če uporabnik brez soglasja upravljavca opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju upravljavec,
· če je ugotovljeno, da je uporabnik priključen na vodni vir, ki ni v upravljanju upravljavca,
· če uporabnik ne plača računa za dobavo pitne vode v roku, predpisanim s tem odlokom,
· če uporabnik ne dopusti na svojih nepremičninah upravljavcu opravljanja nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu, priključku ali vodomeru,
· če z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaževanja vode,
· če uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka,
· če je prostor, kjer se nahaja vodomer, nedostopen ali tako zanemarjen, da ni mogoče odčitati ali zamenjati vodomera,
· če je namestitev vodomera možna, uporabnik pa ga ne namesti,
· če uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju s pitno vodo,
· če uporabnik pisno odpove priključek ali zahteva prekinitev dobave vode. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po ceniku upravljavca. Ponovna priključitev je možna po določilih tega odloka in se obravnava kot nova priključitev na javno vodovodno omrežje, za katerega je potrebno pridobiti soglasje v skladu VI. poglavjem tega odloka.
(2) Upravljavec lahko prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov, razen v primeru iz 13. alineje prejšnjega odstavka.
(3) Dobava pitne vode je prekinjena, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve dobave pitne vode. Za ponovno priključitev mora uporabnik plačati stroške izterjave, prekinitve, ponovne priključitve, poskusa odklopa ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica prekinitve dobave pitne vode. Upravljavec je dolžan uporabnika ponovno priključiti najkasneje v enem delovnem dnevu po odpravi vzroka prekinitve dobave pitne vode in poravnavi nastalih stroškov.
(4) Upravljavec ima pravico brez povračila škode, po predhodnem pisnem obvestilu, prekiniti dobavo vode samostojnemu podjetniku in pravni osebi, v kolikor ne ravna v skladu s 1. odstavkom 53. člena tega odloka.
39. člen
(1) Upravljavec ima pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo pitne vode v naslednjih primerih:
· za čas izvedbe planiranih del,
· za čas odprave nepredvidljivih okvar na vodovodnem omrežju, objektih in napravah javnega vodovoda,
· v primerih višje sile (npr. potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad električne energije, ipd.)
(2) Upravljavec mora o času trajanja prekinitve dobave pitne vode pravočasno obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja. V primerih iz tretje alineje prejšnjega odstavka se je dolžan ravnati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere.
(3) V izrednih razmerah in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij, je upravljavec dolžan obveščati uporabnike o obveznem izvajanju preventivnih ukrepov.
(4) V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od 24 ur, mora upravljavec javnega vodovoda uporabnikom zagotoviti pitno vodo za nujni obseg porabe, razen če do prekinitve pride zaradi razlogov iz 1. alineje 1. odstavka 38. člena tega odloka.
(5) Če javni vodovod ne more zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev za obratovanje zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov, se viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje zagotovijo na drug način, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom.
(6) V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
(7) Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo isti vodni vir kot javni vodovod, so pri nastopu višje sile dolžni po potrebi zmanjšati uporabo vodnega vira ali dati svoje črpališče na razpolago za prednostno preskrbo osnovnih življenjskih potreb občanov in za požarno varnost.
40. člen
(1) Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so namenjeni predvsem požarni varnosti ter izvajanju drugih nalog zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, zato morajo biti vedno dostopni, v brezhibnem stanju in redno vzdrževani. Javne hidrante vzdržuje upravljavec vodovoda. Prostovoljna gasilska društva enkrat letno pregledajo hidrante na njihovem področju in sporočijo upravljavcu eventualne okvare in pomanjkljivosti na hidrantnem omrežju.
(2) Interni hidranti so sestavni del instalacije objekta in morajo biti priključeni na vodovodno omrežje za vodomerno napravo. Interne hidrante vzdržuje uporabnik pitne vode. O vsaki uporabi iz hidranta je uporabnik dolžan nemudoma poročati upravljavcu vodovoda, in sicer o vzroku uporabe, času uporabe in porabljeni količini pitne vode.
(3) Odvzem vode iz hidrantov je dovoljen le s soglasjem upravljavca, ki vsebuje pogoje odjema pitne vode, način obračuna ter plačila stroškov za porabljeno pitno vodo.
(4) Uporabnik lahko odvzema vodo iz hidrantov na javnem vodovodu za:
· čiščenje ulic, cest in trgov,
· zalivanje parkov in javnih nasadov,
· izpiranje kanalov,
· utrjevanje cestišč in druga gradbena dela,
· potrebe javnih prireditev,
· potrebe gasilskih vaj,
· polnjenje cistern za razvoz vode (suša ipd.),
· protiprašno škropljenje občinskih cest,
če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode.
(5) V primeru suše morajo gasilska društva in enote za zaščito in reševanje pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne vode ter upravljavcu predhodno javiti mesto in količino odvzema.
(6) Za uporabo vode iz hidrantov mora imeti uporabnik tehnično brezhiben hidrantni nastavek z vgrajenim obračunskim vodomerom, registriranim pri upravljavcu javnega vodovoda.
(7) Uporabnik mora po uporabi hidrant pustiti v brezhibnem stanju. Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo uporabo, bremenijo uporabnika.
(8) Brez soglasja upravljavca se sme odvzemati voda iz hidranta samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik pisno, najkasneje v 24-ih urah, obvestiti upravljavca javnega vodovoda o kraju uporabe, času odvzema vode ter količini porabljene vode. Upravljavec po obvestilu nemudoma pregleda hidrant in o morebitnih poškodbah obvesti uporabnika hidranta.
(9) Določbe 6. odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe hidrantov, ki nastajajo pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah.
(10) Uporabnik brez predhodnega dogovora z upravljavcem ne sme odvzemati pitne vode iz javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 72 m3.
41. člen
Upravljavec ima pri oskrbi s pitno vodo zlasti naslednje obveznosti:
· zagotavlja oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb,
· skrbi za normalno obratovanje vodovodnega omrežja, objektov in naprav,
· skrbi za zadostne količine pitne vode in zagotavlja higiensko neoporečnost pitne vode ter redno zagotavlja kontrolo in preiskave kakovosti pitne vode, v skladu z veljavno zakonodajo,
· redno vzdržuje in obnavlja vodovodno omrežje, objekte in naprave, z namenom odkrivanja morebitnih nepravilnosti,
· izvaja potrebne rekonstrukcije in novogradnje na vodovodnem omrežju,
· vzdržuje okolico vodovodnih objektov in naprav, za katere je odgovoren,
· kontrolira delovanje vodovodnih naprav in objektov,
· redno vzdržuje javnemu vodovodu pripadajoča hidrantna omrežja in hidrante, priključene nanj, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,
· vzdržuje, obnavlja in nadzira izvedbo vodovodnih priključkov,
· izvaja ali nadzira izvedbo vodovodnih priključkov za novozgrajene objekte,
· izdaja soglasja za priključitev na javni vodovod,
· redno vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne in izredne preglede, skladno z veljavno zakonodajo,
· odčitava vodomere in skrbi za redni obračun porabljene pitne vode,
· neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob redukcijah ali prekinitvah dobave pitne vode, o oporečni pitni vodi ter obveznem prekuhavanju pitne vode, kot preventivnem zdravstvenem ukrepu, na podlagi navodil republiškega zdravstvenega inšpektorata ali pooblaščenega zavoda za zdravstveno varstvo,
· vodi evidenco in kataster vodovodnega omrežja, objektov in naprav,
· poroča v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo,
· zagotavlja izvedbo monitoringa kemijskega in biološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo,
· zagotavlja monitoring količine odvzete vode iz zajetja za pitno vodo, v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo,
· izdeluje program oskrbe s pitno vodo, v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo,
· izdeluje program ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
· v primeru višje sile organizira dobavo pitne vode ter o nastopu višje sile poroča pristojnim občinskim organom,
· pripravlja predloge obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema,
· sodeluje pri projektiranju vodovodnega omrežja, objektov in naprav,
· pripravlja sanacijski program vodooskrbe za eventualni oporečni vodni vir,
· obvešča pristojne organe o nizkem vodostaju izvirne vode,
· skrbi za zavarovanje in varovanje vodnih virov,
· skrbi za razvoj vodovodnega sistema in nove vodne vire,
· stalno zagotavlja ustrezen kadrovski nivo in tehnično opremljenost v skladu s stanjem tehnike,
· meri količino načrpane vode na lastnih zajetjih,
· opravlja druga dela v zvezi z vodooskrbo.
42. člen
(zmanjševanje vodnih izgub)
(1) Izvajalec javne službe mora vodne izgube iz javnega vodovoda spremljati in evidentirati v vodni bilanci.
(2) Izvajalec javne službe mora pripraviti program ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki je sestavni del programa oskrbe s pitno vodo.
(3) Lastnik javnega vodovoda zagotavlja izvedbo investicij in investicijskega vzdrževanja v skladu s programom za zmanjšanje vodnih izgub iz prejšnjega odstavka.
(4) Upravljavec javnega vodovoda mora zagotavljati izvedbo rednega vzdrževanja in ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub, ki nastanejo pri rednem obratovanju javnega vodovoda, v skladu s programom ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub iz 2. odstavka tega člena.
(5) Z izvedbo ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub morata lastnik in upravljavec javnega vodovoda vodne izgube zmanjšati na dopustno raven vodnih izgub.
(6) Če občina zaradi potreb po večji rabi pitne vode načrtuje oskrbo s pitno vodo iz novih zajetij za pitno vodo ali povečanje zmogljivosti črpanja iz obstoječih zajetij za pitno vodo, mora skupaj z izvedbo teh ukrepov zagotoviti, da vodne izgube obstoječih javnih vodovodov ne presegajo dopustne ravni vodnih izgub iz prejšnjega odstavka.
43. člen
(1) Upravljavec je dolžan z javnimi vodovodi gospodariti v skladu s predpisi tako, da ohranja oziroma povečuje njihovo zmogljivost in kvaliteto.
(2) Upravljavec je dolžan v skladu s predpisi hraniti vso projektno in tehnično dokumentacijo ter drugo dokumentacijo, ki se nanaša na finančno in materialno poslovanje.
44. člen
(1) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.
(2) Uporabnik ima na podlagi soglasja upravljavca javnega vodovoda pravico:
· priključitve stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,
· spremeniti dimenzijo priključka stavbe na javni vodovod, traso priključka in vodomerno mesto,
· izvesti dodatna dela na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,
· povečati odjem pitne vode,
· odstraniti priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod. Odstranitev mora zagotoviti lastnik sam in o tem obvestiti upravljavca najmanj 30 dni pred začetkom del.
(3) Uporabnik ima naslednje obveznosti:
· za priključitev na javni vodovod ter za vse posege na objektih in napravah mora pridobiti soglasje upravljavca,
· pridobiti mora soglasje upravljavca za povečanje dogovorjene količine pitne vode,
· redno mora vzdrževati interno vodovodno instalacijo z vsemi objekti in napravami, vodomerni jašek in interno hidrantno omrežje, jih zaščititi pred zmrzovanjem ter redno čistiti dostope do njih zaradi snega, ledu in ostalega materiala,
· upravljavcu mora omogočiti dostop in pregled interne vodovodne instalacije in internega hidrantnega omrežja,
· upravljavcu mora dovoliti in omogočiti dostop za odčitavanje, pregled, vzdrževanje ali zamenjavo obračunskega vodomera,
· zaščititi mora obračunski vodomer pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami,
· skrbeti mora za dostopnost in vidnost zasuna na lastnem vodovodnem priključku,
· upravljavcu mora javljati vse okvare in nepravilnosti na javnem vodovodu, vodovodnemu priključku in vodomerih,
· upoštevati mora varčevalne in ostale ukrepe v primeru izrednih razmer ali ob prekinitvi dobave pitne vode,
· pisno obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki vplivajo na opravljanje in zaračunavanje storitev javne službe,
· redno mora plačevati prejete račune v plačilnem roku,
· urejati mora medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun preko skupnega obračunskega vodomera,
· pisno mora obveščati upravljavca o spremembah lastnika priključka na javni vodovod,
· 30 dni pred odstranitvijo priključka o tem obvestiti upravljavca, mu dopustiti preverjanje izvedbe odstranitve priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod in plačati storitve nadzora v skladu s cenikom upravljavca,
· pisno obveščati upravljavca o odvzemu pitne vode iz hidrantov,
· odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzroči na javnem vodovodu,
· odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot posledice njegovega ravnanja,
· pridobitev soglasja upravljavca za prestavitev, zamenjavo ali popravilo priključitve na javni vodovod,
· opravljati druge obveznosti iz tega odloka.
(4) Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja javnih vodovodov in priključkov na javni vodovod, mora lastnik zemljišča, preko katerega je potreben prehod za dostop do vodovodnega omrežja, objektov ali priključka na javni vodovod, upravljavcu javne službe dovoliti prehod. Upravljavec oziroma njegove pooblaščene osebe so dolžni izvesti dela tako, da je poseg v prostor čim manjši ter da z njim povzročijo čim manjšo škodo. Po opravljenih delih morajo vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje in/ali lastniku na njegovo zahtevo povrniti nastalo škodo.
(5) V primeru, ko upravljavec ugotovi, da je na trasi vodovodne infrastrukture nelegalno opravljen poseg (npr. podporni zidovi na cevovodu, ograje, garaže in ostali pomožni zidani objekti), ni dolžan vzpostaviti prvotnega stanja.
45. člen
(1) Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe s pitno vodo drugih uporabnikov, priključenih na javni vodovod, ali bi lahko vplival na kakovost vode v javnem vodovodu.
(2) Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnih virov le pod pogojem, da sta priključek in vse instalacije za pitno vodo iz javnega vodovoda in instalacije za pitno vodo iz lastnih virov, izvedena ločeno in brez medsebojnih povezav.
46. člen
(obveznosti izvajalcev del)
(1) Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge javne infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture, zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in priključkov na javni vodovod.
(2) Investitorji vzdrževanja in rekonstrukcij cest, ulic itd. morajo po zaključenih delih vzpostaviti vodovodno omrežje ter naprave v prvotno stanje. Vse posege na vodovodnem omrežju izvede oziroma nadzira upravljavec vodovoda. Stroški vzpostavitve prvotnega stanja in nadzora bremenijo investitorja.
(3) Upravljavci drugih omrežij in naprav (elektrika, telefon, kabelska, plinovod, toplovod, ipd.) oziroma njihovi izvajalci si morajo pred vsakim posegom na svojih objektih in napravah pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje upravljavca, v katerem se določijo pogoji za izvedbo ter ga o pričetku del pisno obvestiti. Upravljavec javnega vodovoda mora na zahtevo izvajalca del iz prvega odstavka tega člena oz. lastnika ali uporabnika zasebnega zemljišča, v katerem poteka javni vodovod, v naravi označiti traso javnega vodovoda na stroške izvajalca po trenutno veljavnem ceniku upravljavca.
(4) Pri opravljanju del na svojih objektih in napravah morajo zagotoviti zaščito vodovodnega omrežja. V primeru nastanka škode, morajo na lastne stroške naročiti popravilo pri upravljavcu in plačati vse stroške popravila ter stroške odtečene vode. Če pride do poškodbe javnega vodovoda zaradi netočnih podatkov upravljavca o poteku javnega vodovoda, poravna stroške popravila upravljavec.
(5) Po zaključenih delih morajo na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali priključek na javni vodovod v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom upravljavca in javno površino vrniti v prvotno stanje. Stroški nadzora so določeni z veljavnim cenikom upravljavca javnega vodovoda in bremenijo upravljavca drugih omrežij in naprav oz. njihove izvajalce del.
47. člen
(gradbena dela)
(1) Nad vodovodnimi napravami se ne sme graditi, postavljati objektov ali nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje. Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s soglasjem upravljavca vodovoda in pod pogoji, ki jih le-ta določi.
(2) Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela ob vodovodnem omrežju, si mora pred opravljanjem del, ki potekajo v varovalnem pasu vodovoda (3 m), pridobiti podatke o trasi vodovodnega omrežja in predhodno soglasje upravljavca h gradnji, s pogoji za posege na območju trase ter poskrbeti za zakoličenje obstoječe vodovodne napeljave.
(3) Vsakdo, ki na območju javnega in zasebnega vodovoda oziroma vodovodnega priključka izvaja dela, ki lahko škodno vplivajo na vodovodne objekte in naprave, si je dolžan pred začetkom del pri upravljavcu na svoje stroške naročiti podatke o poteku vodovoda s pogoji za izvedbo del.
(4) Pri opravljanju del na svojih objektih in napravah morajo zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane, odmiki od vodovodne infrastrukture pa v skladu s predpisi.
(5) V primeru poškodb, izvajalci del oziroma upravljavci drugih omrežij, odgovarjajo za vso povzročeno poslovno in neposlovno škodo in morajo takoj zagotoviti (brez nepotrebnega odlašanja) popravilo javnega vodovodnega omrežja oziroma priključkov, ki je posledica napake zaradi njihovega ravnanja ali opustitve (vzpostavitev v prejšnje stanje).
(6) Pri trajni spremembi okolice mora investitor poskrbeti, da se prilagodijo elementi oziroma globina vodovodnega omrežja novi niveleti terena.
48. člen
Obstoječi vodovod (lokalni ali vaški vodovod, itd.), ki ni v upravljanju izvajalca javne službe v Občini Črna na Koroškem in ni last Občine, se lahko prenese v lastništvo Občine Črna na Koroškem z medsebojno pogodbo med dosedanjim lastnikom ter Občino Črna na Koroškem. V pogodbi se določijo vse obveznosti dosedanjega lastnika ter obveznosti Občine Črna na Koroškem.
49. člen
Za prenos vodovodnega sistema v last Občine Črna na Koroškem in upravljanje izvajalcu gospodarske javne službe, morajo biti izpolnjeni praviloma naslednji pogoji:
· vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo, praviloma uporabno dovoljenje, elaborat geodetskega posnetka, projekt izvedenih del, situacijo in popis omrežja, objektov in naprav, evidenco priključkov uporabnikov, vodno dovoljenje, odlok o zaščiti vodnega vira,
· vodovod, ki se predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in navodilom o tehnični izvedbi in uporabi omrežja, objektov in naprav,
· izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem,
· izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja,
· pred postopkom o prevzemu se mora izvršiti terenski pregled obstoječega vodovoda in narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovodnem sistemu, ki je osnova za pripravo programa sanacije,
· sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, izdelana ocena stroškov ter zagotovljena morajo biti sredstva za potrebno sanacijo vodovoda,
· izračunana mora biti takšna cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetega vodovoda,
· na vseh odjemnih mestih vodovoda morajo biti v roku 4 mesecev od prevzema vodovoda v zunanjih vodomernih jaških vgrajeni obračunski vodomeri, ki morajo biti pregledani in žigosani, skladno z veljavnimi predpisi o meroslovnih zahtevah za vodomere,
· tip vodomera mora ustrezati zahtevam upravljavca javne službe in biti veljaven še najmanj 4,5 let po prevzemu,
· vodomerni jaški morajo biti dostopni in grajeni skladno s tehničnim pravilnikom,
· urediti in pridobiti notarsko overjene služnostne pogodbe ali lastništvo za zemljišča, na katerih se nahajajo objekti in naprave ter individualni vodovodni priključki,
· urejena morajo biti vsa lastniška razmerja med dosedanjimi lastniki in Občino, povezana z infrastrukturo, ki je predmet pogodbe,
· postopek prevzema vodovoda mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji, ki vsebuje dokumentacijo, evidence, knjigovodske podatke, blagajniške podatke, listine o lastništvu, podatke o terjatvah in dolgovih in poslovne zadeve,
· sprejet sklep pristojnega organa upravljavca.
50. člen
(1) Z globo 1400 € se kaznuje upravljavec:
a) če ne izpolnjuje obveznosti iz 8. in 41. člena tega odloka,
b) če ne dopusti priključitve, čeprav so izpolnjeni pogoji iz VI. poglavja tega odloka,
c) če prekine dobavo vode v nasprotju s VIII. poglavjem tega odloka.
(2) Z globo 400 € se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba upravljavca.
51. člen
(1) Z globo 400 € se kaznuje uporabnik (posameznik), če:
a) se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca,
b) se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda, kjer je to obvezno,
c) prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom ogrozi kvaliteto vode v napeljavi,
d) nima vgrajenega vodomera oziroma ga ne vgradi v predpisanem roku,
e) deluje v nasprotju s 30. členom tega odloka,
f) odvzema vodo iz hidrantov v nasprotju s 40. členom tega odloka,
g) ne izpolnjuje obveznosti iz 3. odstavka 44. člena tega odloka,
h) ne ravna v skladu s 46. členom tega odloka.
(2) Z globo 1400 € se za prekrške iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik in pravna oseba, z globo 400 € pa odgovorna oseba te pravne osebe.
52. člen
(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni občinski inšpektorji.
(2) Vodenje postopka, izdajo plačilnih nalogov in odločb o prekrških zoper določbe tega odloka izvaja občinski inšpektorat.
(3) Upravljavec in uporabniki so dolžni kršitve določil odloka in kršitelje prijaviti občinskemu inšpektoratu.
XV. Prehodne in končne določbe
53. člen
(1) Samostojni podjetniki in pravne osebe morajo najkasneje v roku 6 (šest) mesecev po uveljavitvi tega odloka namestiti umerjen vodomer (v skladu z določili Zakona o meroslovju, ZMer-1, UPB1, Uradni list RS, št. 26/05) na vodovodni priključek ter ga s pogodbo prenesti v upravljanje izvajalcu javne službe.
(2) Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, pa nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo na podlagi sklepa občinskega sveta Občine Črna na Koroškem, vgraditi najkasneje v roku enega leta, skladno z določili obstoječega odloka. Dokler priključek v tem prehodnem obdobju ni opremljen z vodomerom, se za obračun upošteva mesečna pavšalna poraba vode 5 m3 na osebo. V kolikor priključek ne bo opremljen z vodomerom tudi po izteku tega roka, se vodarina obračuna v skladu s predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, za primere, ko se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom.
54. člen
(pravilnik za tehnično izvedbo in uporabo objektov in naprav javnega ter zasebnih vodovodov)
(1) Upravljavec javnega vodovoda mora sprejeti pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega ter zasebnih vodovodov (v nadaljnjem besedilu: tehnični pravilnik), s katerim se določijo podrobnejši pogoji za izvajanje storitev javne službe v skladu z določili tega odloka in drugimi predpisi.
(2) Izvajalec javne službe mora občinskemu svetu predložiti v sprejem tehnični pravilnik v roku enega leta po sprejetju tega odloka.
(3) Tehnični pravilnik, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo na krajevno običajen način in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.
55. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine Črna na Koroškem (Uradni list RS, št. 92/09).
56. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01.03.2016 dalje.
Številka: 355-0002/2015
Datum: 17.12.2015
Občina Črna na Koroškem
mag. Romana Lesjak, županja