Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) in 19. člena Statuta Občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 19/16, 12/18 in 4/20 ter 77. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 12/18) je Občinski svet Občine Trbovlje na svoji 24. redni seji, dne 5. 10. 2022 sprejel naslednji
ODLOK
o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Trbovlje
I. UVODNA DOLOČBA
1. člen
(1) S tem odlokom Občina Trbovlje posamezne enote kulturne dediščine razglaša za kulturne spomenike lokalnega pomena.
(2) Odlok določa spomenike, identifikacijo spomenika, varstvene režime in vplivna območja.
II. KULTURNI SPOMENIKI LOKALNEGA POMENA
2. člen
(1) Za kulturni spomenik lokalnega pomena (v nadaljnjem besedilu: spomenik) se razglasijo naslednje enote dediščine:
Arheološka najdišča
Zap. št.
EŠD
Ime spomenika
1.
8408
Dobovec – Prazgodovinsko gomilno grobišče Dolanc
2.
8409
Ključevica – Gradišče
3.
8411
Retje nad Trbovljami – Arheološko najdišče sv. Križ
4.
8413
Trbovlje – Arheološko najdišče Dunaj
5.
1345
Trbovlje – Utrjena višinska naselbina Klečka
Stavbe (sakralni objekti)
6.
2377
Čebine – Cerkev sv. Križa
7.
3456
Čeče – Cerkev sv. Katarine
8.
1750
Dobovec – Cerkev sv. Ane
9.
1752
Ključevica – Cerkev Marijinega vnebovzetja
10.
1751
Kum – Cerkev sv. Neže
11.
3457
Ostenk – Cerkev sv. Marka
12.
2694
Prapreče – Cerkev sv. Neže
13.
3459
Retje nad Trbovljami – Cerkev sv. Križa
14.
2376
Sveta Planina – Cerkev Imena Marijinega
15.
3455
Trbovlje – Cerkev sv. Martina
16.
3458
Trbovlje – Cerkev sv. Miklavža
17.
1753
Završje – Cerkev sv. Mihaela
Stavbe (profani objekti)
18.
8432
Trbovlje – Delavski dom
19.
8425
Trbovlje – Hiša Trg Franca Fakina 17
20.
28343
Trbovlje – Sokolski dom
21.
27724
Trbovlje – Župnišče
Stavbe (etnološki objekti)
22.
30673
Čebine – Barličev kozolec
23.
7595
Čebine – Hlev na domačiji Zgornji Slapar
24.
30672
Čebine – Kozolec na domačiji Čebine 3
25.
1374
Čebine – Kozolec na domačiji Zgornji Slapar
26.
30688
Čeče – Kozolec na domačiji Čeče 33
27.
30676
Gabrsko – Hiša Gabrsko 9
28.
7840
Gabrsko – Hram pri hiši Gabrsko 6
29.
30686
Gabrsko – Kozolec I na domačiji Gabrsko 9
30.
30687
Gabrsko – Kozolec II na domačiji Gabrsko 9
31.
30206
Gabrsko – Kozolec na domačiji Gabrsko 49
32.
21852
Knezdol – Hiša Knezdol 15
33.
8444
Knezdol – Hlev na domačiji Knezdol 38
34.
10865
Knezdol – Kašča I na domačiji Knezdol 38
35.
30671
Knezdol – Kozolec na domačiji Knezdol 15
36.
21862
Knezdol – Kozolec na domačiji Knezdol 37
37.
10867
Knezdol – Kozolec na domačiji Knezdol 38
38.
8455
Ostenk – Kašča na domačiji Ostenk 7
39.
30677
Ostenk – Kozolec na domačiji Ostenk 4
40.
21853
Planinska vas – Žagarjev hlev
41.
22449
Prapreče – Kozolec na domačiji Prapreče 12
42.
8451
Retje nad Trbovljami – Kozolec na domačiji Retje 8a
43.
30689
Trbovlje – Kozolec I na domačiji Golovec 27
44.
772
Trbovlje – Kolonija Kurja vas
45.
774
Trbovlje – Kolonija Njiva
46.
8453
Trbovlje – Kolonija Terezija
47.
775
Trbovlje – Občinska kolonija
48.
8454
Trbovlje – Šuštarjeva kolonija
49.
30684
Završje – Kašča na domačiji Završje 18
50.
10899
Župa – Kozolec na domačiji Župa 7
51.
22606
Župa – Kozolec na domačiji Župa 17
Spominski objekti in kraji
52.
74
Čebine – Barličeva hiša
53.
8428
Gabrsko – Kapelica pri hiši Gabrsko 31
54.
8457
Klek pri Trbovljah – Hiša družine Čeč
55.
2773
Kum – Kapela sv. Jošta
56.
8429
Kum – Znamenje
57.
7841
Trbovlje – Hiša Obrtniška cesta 1
58.
8430
Trbovlje – Kapelica Lurške Matere božje
59.
8434
Trbovlje – Plastika Mati z otrokom
60.
8433
Trbovlje – Plastiki rudarjev na portalu občine
61.
8458
Trbovlje – Rudarski dom
62.
8431
Završje – Kapelica sv. Mihaela
Drugi objekti in naprave – Tehniška dediščina
63
30101
Trbovlje – Elektrarniški dimnik
64
27733
Trbovlje – Jašek Gvido
65
30658
Trbovlje – Strojnica jaška I.
66
30678
Trbovlje – Vašhava
III. VARSTVENI REŽIMI
3. člen
(splošni varstveni režimi)
1. Splošni varstveni režim za nepremične kulturne spomenike
(1) Splošni varstveni režim za nepremične kulturne spomenike:
- spodbujanje trajnostne uporabe spomenika, to je uporabe spomenika na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njegovih kulturnih lastnosti,
- spodbujanje vzdržnega razvoja spomenika, s katerim se omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bila s tem okrnjena ohranitev spomenika za prihodnje generacije,
- spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene spomenika,
- ohranjanje lastnosti in družbenega pomena spomenika ter njegove materialne substance,
- ohranjanje »varovanih sestavin spomenika« (za vsak spomenik posebej),
- dovoljeni so posegi v spomenik, ki upoštevajo in trajno ohranjajo njegove varovane vrednote,
- dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev spomenika ob spoštovanju njegove posebne narave in družbenega pomena.
(2) Za vsak poseg v kulturni spomenik, njegove dele ali območje ter v vplivno območje kulturnega spomenika oz. spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela, je v skladu z 28., 29., 30. in 31. členom ZVKD-1, potrebno pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje/mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana.
(3) Pridobitev kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1 je potrebna vedno, kadar gre za posege v arheološka najdišča in v zemeljske plasti z arheološkimi in morebitnimi arheološkimi ostalinami. Kadar pa je glavni vir informacij arheološko raziskovanje ali odkritja in za katere je mogoče domnevati, da so pod zemljo ali pod vodo vsaj 100 let in imajo lastnosti dediščine, je zahteva za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1 podana v kulturnovarstvenih pogojih glede na naravo in obseg ter vsebino načrtovanega gradbenega posega.
(4) Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, mora najditelj/lastnik zemljišča/drug stvarnopravni upravičenec na zemljišču ali njegov posestnik/investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1).
2. Splošni varstveni režim za vplivno območje
(1) Splošni varstveni režim za vplivno območje:
- ohranjanje prostorske integritete, pričevalnosti in dominantnosti spomenika,
- ohranjanje tradicionalne rabe, prostorskih razmerij, značilnih vedut in pogledov,
- prepoved posegov, ki imajo negativen vpliv na pojavnost in značaj spomenika v prostoru ali na njegovo materialno substanco,
- preprečevanje sajenja neavtohtonih dreves in grmovnic in drugih ureditev, ki niso v skladu z značajem spomenika in prostora.
(2) Na pokopališčih, ki se nahajajo v vplivnem območju kulturnega spomenika (cerkve), kulturnovarstveno soglasje za izvajanje redne pokopališke dejavnosti ni potrebno.
4. člen
(varstveni režimi za posamezne zvrsti dediščine)
1. Varstveni režim za arheološka najdišča
(1) Varstveni cilj arheološkega najdišča je ohranitev njegovih varovanih vrednot, pri čemer se spodbuja identificiranje, dokumentiranje, vrednotenje in interpretiranje arheoloških ostalin z izvedbo znanstvenih raziskav. Spodbujajo se posegi, ki so namenjeni ohranitvi, varstvu, novim spoznanjem, oživljanju in prezentaciji arheoloških ostalin.
(2) V zemeljske plasti robnih delov arheoloških najdišč se posega izjemoma, če je poseg v javnem interesu in če ni možno najti drugih rešitev ter se na podlagi rezultatov predhodno opravljenih arheoloških raziskav izkaže, da je to možno.
(3) V zemeljske plasti arheoloških najdišč se lahko posega tudi, če so bila stavbna zemljišča že določena v veljavnem prostorskem planu Občine in če se na podlagi rezultatov predhodno opravljenih arheoloških raziskav izkaže, da je to možno.
(4) Posegi v prostor oziroma zemeljske plasti arheološkega najdišča in dejavnosti, kot so:
- širitev stavbnih zemljišč, ki povečujejo pozidavo na škodo arheološkega najdišča,
- vojaška in druga urjenja, ki povzročajo vibracije in eksplozije,
- odlaganje odpadkov in odvajanje oziroma izpuščanje odpadnih voda,
niso dopustni.
(5) Iskanje arheoloških ostalin in uporaba iskalnikov kovin in drugih tehničnih sredstev za te namene nepooblaščenim osebam ni dopustno.
(6) Pri gospodarjenju z gozdom na območju arheoloških najdišč je potrebno upoštevati:
- pri sečnji in spravilu lesa ni dovoljeno odkopavati in zasipavati terena ali odstranjevati koreninskega sistema dreves,
- pri spravilu lesa se v največji možni meri uporablja le obstoječe komunikacije,
- izbira naj se tiste smeri in tehnike poseka ter spravila lesa, ki ne ogrožajo vidnih nadzemnih delov, kot so kamnite groblje, gomile ali strukture iz suhega zidu,
- vleka lesa je dovoljena le v času, ko so tla zamrznjena in ne mokra in so negativni vplivi na arheološke ostaline minimalizirani,
- v območju najdišča ni dopustno kuriti lesa, kot tudi ne v njegovi neposredni bližini.
(7) Pri določanju namenske rabe prostora na obstoječih zelenih površinah je potrebno upoštevati, da je s stališča varstva arheološke dediščine na območju arheološkega najdišča najustreznejša namembnost, ki ne predvideva poseganja v zemeljske plasti.
(8) Na arheoloških najdiščih je potrebno po poškodbi, ki je posledica naravnih procesov ali ekscesnega posega, izvesti dokumentiranje uničenja in rekonstrukcijo konfiguracije terena.
(9) V primeru izjemnega odkritja, predvsem ostankov grajenih struktur, je potrebno ostaline ohraniti ali prezentirati na mestu odkritja.
(10) Območja kulturnih spomenikov se obvezno upošteva v prostorskih aktih in ukrepih.
2. Varstveni režim za stavbe
(1) Za stavbe velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
- tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
- gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
- oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina),
- barve fasad, fasadni detajli, vključno z reklamnimi panoji, izveski in svetili, ki morajo biti v skladu z oblikovno in vsebinsko zasnovo objektov,
- funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora,
- sestavine in pritikline,
- stavbno pohištvo in notranja oprema,
- komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
- pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah),
- celovitost dediščine v prostoru,
- zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(2) Izjemoma je ob predhodnem soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščine možno:
- na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti dele posameznih objektov v kvalitetnejše oziroma bolj avtentično stanje,
- izvajati znanstvenoraziskovalna dela,
- spremeniti oz. dopolniti konstrukcijsko zasnovo, če ni mogoče drugače zagotoviti statične stabilnosti objekta, vendar mora biti vsak poseg v ravnovesju z oceno varnosti in minimalnim posegom, ki še zagotavlja varnost in trdnost objekta ter najmanj poškoduje kulturno vrednost objekta,
- posegati v okolico objekta zaradi njegove boljše predstavitve,
- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov in dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in njegovih spomeniških kvalitet ter ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti.
(3) Na pokopališčih, ki so vključena v območje kulturnega spomenika (cerkve), kulturnovarstveno soglasje za izvajanje redne pokopališke dejavnosti ni potrebno. Če pa se pokopališka dejavnost izvaja tudi v območju, ki je hkrati tudi arheološki spomenik in so pri izvedbi redne pokopališke dejavnosti odkrite arheološke ostaline, je potrebno o najdbah nemudoma obvestiti pristojno službo za varstvo kulturne dediščine.
3. Varstveni režim za spominske objekte in kraje
(1) Varstveni režim predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot kot so:
- avtentičnost lokacije,
- fizična pojavnost objekta,
- vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico ter vedutami.
(2) Prepovedano je:
- spomenik poškodovati ali podreti,
- spreminjati tlorisno in višinsko zasnovo spomenika,
- spreminjati konstrukcijsko zasnovo in gradivo,
- na spomenik nameščati reklamne panoje, izveske in svetila.
(3) Izjemoma je ob predhodnem soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščine možno:
- na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti dele posameznih objektov v kvalitetnejše oz. bolj avtentično stanje,
- spremeniti oz. dopolniti namembnost objekta, če ni možno zagotoviti prvotne funkcije ter če s tem nista bistveno prizadeti materialna substanca in pričevalnost objekta,
- spremeniti oz. dopolniti konstrukcijsko zasnovo, če ni mogoče drugače zagotoviti statične stabilnosti objekta,
- posegati v okolico objekta zaradi njegove boljše predstavitve.
IV. IDENTIFIKACIJA POSAMEZNIH SPOMENIKOV
5. člen
(arheološka najdišča)
(1) Zap. št.:
1
Ime:
EŠD:
LEGA IN OBSEG SPOMENIKA
Katastrska občina:
Dobovec
Parcelna številka:
260 J del, 231/1, 232, 233/1 V in osr. del, 234/1, 234/3 V in osr. del
VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA
- Zgodovinski, arheološki in prostorski kontekst najdišča.
- Gomilno grobišče se varuje kot nedeljivo celoto, ki jo varujemo nepozidano, v svoji izvirnosti in neokrnjenosti.
- Arheološke ostaline se varujejo na kraju samem (in situ), ki predstavlja originalen kraj njihovega nastanka in deponiranja.
OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA
Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike in varstveni režim za arheološka najdišča ter naslednja posebna določila:
- Prepovedana je vpeljava novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena.
- Prepovedano je izkopavanja panjev in skal.
- Uporaba kemičnih sredstev za gnojenje in zatiranje škodljivcev naj bo čim bolj omejena.
(2) Zap. št.:
2
925, 926/1, 926/2, 932, 933, 934/1, 944/6
- Arheološko najdišče se varuje kot nedeljiva celota, ki jo varujemo nepozidano, v svoji izvirnosti in neokrnjenosti.
- Prepovedano je odstranjevanje zidov, kamnitih grobelj in suhozidnih struktur.
- Prepovedana je širitev obstoječih ali gradnja novih poti, gozdnih cest in vlak (razen za potrebe sanitarne sečnje).
- Prepovedana je vožnja z motornimi vozili (razen za potrebe gospodarjenja).
(3) Zap. št.:
3
Trbovlje
1675/3, 1676, 1679/1 J del, 1680/1, 1680/2 Z del, 1680/3, 1730, 1731, 1733/9 S in osr. del, 1734/1 S in osr. del, 1734/2, 1734/3, 1734/4, 1735/2, 1735/3, 1735/4, 1735/5, 1736, 1737/1, 1737/3, 1738, 2073, 2074, 2075
- Prepovedano je širjenje infrastrukturnih objektov in vodov, povezanih z njimi.
- Prepovedano je postavljati telekomunikacijske naprave, sončne elektrarne in druge vidne infrastrukturne objekte in reklamne panoje.
- Morebitno nadaljnje izkoriščanje in sanacija dnevnega kopa ne sme posegati v arheološko najdišče.
(4) Zap. št.:
4
64, 84, 87/2, 107/2, 107/3, 107/5, 109/2, 110, 111/1, 111/2, 112, 121/1, 121/2, 121/3, 1798 J del, 2278
Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne in varstveni režim za arheološka najdišča ter naslednja posebna določila:
(5) Zap. št.:
5
34/1 JZ del, 34/2 Z del, 252/2 SZ del, 574 S del, 575 S del, 576/1 SV del, 645/1 J del
6. člen
(Sakralni objekti)
6
Čebine
439
LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA SPOMENIKA
403 S del, 407/1, 410, 411, 414, 415, 416/1, 416/2, 417, 418, 419, 420, 421/1, 421/2, 422/1, 427, 428, 429/1, 429/2, 430, 431, 432 J del, 434/1, 434/2, 435/1, 435/2, 436, 437/1, 437/2, 438/1, 438/2, 440/1, 440/2, 440/3, 440/4, 441, 442/1, 443, 445, 447/1, 447/2, 448/1, 448/2, 448/3, 448/4, 448/5, 450/1, 450/2, 450/3, 450/4, 450/5, 450/6, 451/1, 451/2, 451/3, 452/1, 452/2, 453/1, 453/2, 494, 497/5, 1473 del ceste, 1474/4, 1474/5
- Celovita pojavnost spomenika v prostoru, vključno z lipo.
- Lega objekta, ki predstavlja prostorsko dominanto razloženega naselja.
- Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca ter posamezni detajli.
- Fasadna členitev zunanjščine objekta.
- Strešna kritina zvonika.
- Baročni oltar s Križanim.
- Stranski neogotski oltar sv. Barbare.
- Zemeljske plasti z arheološkimi ostalinami.
Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike in varstveni režim za stavbe.
OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA SPOMENIKA
Velja splošni varstveni režim za vplivna območja.
7
Čeče
54/16
29/2, 29/4, 29/5, 29/6, 29/14, 29/15, 29/16, 31/6, 31/13, 35/3, 35/4, 35/5, 38/2, 39/6 V del, 43/2, 43/4, 43/5, 43/6, 43/7, 43/8, 43/9, 43/10, 43/16, 43/21, 43/22, 43/23, 43/24, 44/1, 44/3 S del, 47/4, 52, 53/1, 53/2, 53/3, 54/2, 54/5, 54/6, 54/9, 54/10, 54/11, 54/12, 54/13, 54/14, 54/15, 54/17, 55/1, 55/4, 55/5, 56/1, 56/5, 56/7, 56/8, 56/9, 56/10, 58/1, 58/2, 58/3, 58/4, 58/5, 1032/9, 1032/10 del ceste
- Celovita pojavnost spomenika v prostoru.
- Lega objekta, ki predstavlja prostorsko dominanto naselja.
- Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost in stavbna substanca s posameznimi detajli.
- Strešna kritina zvonika in ladje.
- Baročna oltarna oprema iz začetka 18. stoletja.
- Baročne orgle iz let 1737-1738 izvirajo iz cerkve v Ostenku, obnovljene leta 1997.
- Prvotna sprednja predela orgel s sv. Cecilijo in muzicirajočimi angeli (spravljena za velikim oltarjem).
- Križev pot Franceta Goršeta iz leta 1972.
8
206
- Strešna kritina zvonika, ladje, prezbiterija in zakristije.
- Klasicistična oltarna oprema iz srede 19. stoletja. Veliki oltar sv. Ane (1846), levi stranski oltar Marijinega oznanjenja in desni stranski oltar sv. Jožefa (1847).
- Lesena marmorirana prižnica iz leta 1859 s stopnicami v zakristijo.
- Križev pot iz leta 1860, delo Jurija Tavčarja, izdelano po predlogah Josepha von Füricha.
- Misijonski križ.
- Kamnit krstni kamen čašaste oblike na trebušastem stebriču s kockastim podstavkom.
- Na steni nad krstilnikom je na polički z vegetabilno oblikovano konzolo postavljena kiparska skupina Krst v Jordanu.
- Marmorirana orgelska omara.
- Tri bander: velika, z upodobitvijo sv. Ane, ki uči Marijo brati, zgoraj napis sv. Ana. Na drugi strani je upodobitev Kristusovega vstajenja z motivom treh Marij ob grobu v ozadju, zgoraj napis Aleluja. Manjši sta delo istega avtorja. Ena z upodobitvijo sv. Barbare na eni in sv. Ane na drugi strani. Druga z upodobitvijo sv. Jožefa na eni in Marije z otrokom na drugi strani.
9
933
- Lega objekta, ki predstavlja prostorsko dominanto širšega območja.
- Oblikovanost zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo, fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko ter nakloni strešin s kritino.
- Klasicistični leseni stebrni oltar s sliko Marijinega vnebovzetja v tronu in kipi Brezmadežne ter sv. Boštjana in sv. Roka na obhodnih lokih, izdelan leta 1849, obnovljen leta 1899.
- Južni stranski oltar s kipom sv. Alojzija Gonzage v tronu, s kipoma sv. Janeza in Pavla ob straneh ter tondo s sv. Katarine Aleksandrijske v atiki
- Severni stranski oltar s kipom sv. Antona Padovanskega v tronu, s kipoma sv. Janeza Krstnika in sv. Janeza Evangelista ob straneh ter tondo s sv. Jožefom z Jezusom v atiki.
- Lesena prižnica.
- Tri bandere, od katerih manjši izvirata iz konca 18. stoletja. Upodobljena je pretežno marijanska motivika.
10
821
815/7 J del, 817/1, 817/2, 817/3, 817/4, 817/6, 818, 820, 822/1, 822/2 J del, 822/5, 822/7, 822/8, 822/9 J del, 822/10, 822/11, 822/14, 823/1, 823/2, 826/17 J del
- Veliki kamniti oltar z intarzirano menzo iz okoli leta 1700, ki vključuje kipe Valentina Vrbnika iz konca 18. stoletja.
- Arhitekturno sorodna severni in južni stranski oltar. Severni vključuje dela kiparja Angela Puttija iz okoli 1716.
- Kamnita prižnica z letnico 1662.
- Tlakovanje notranjščine s kamnitim tlakom.
(6) Zap. št.:
11
892/12
892/7 Z del, 892/9 S del, 892/10, 892/11, 892/19, 892/21, 892/22, 893/1, 893/3, 893/8, 93/9, 893/10, 893/11, 893/12, 893/18, 900/5, 900/6, 900/7 JV del, 906/9 V del, 906/12, 906/13, 907/2, 907/3, 907/4, 908/2, 908/3, 908/4, 908/5, 909/2, 909/5, 909/6, 909/7, 910/2, 910/3, 910/4, 910/5, 910/6, 910/7, 910/8, 1031/3, 1051/5, 1051/6, 1051/7 del ceste
- Veliki oltar sv. Marka iz začetka 18. stoletja s starejšim kiparskim okrasom oltarja iz 17. stoletja.
- Arhitekturno sorodna severni in južni stranski oltar. Severni sv. Uršule in južni oltar sv. Primoža in Felicijana.
- Prižnica.
(7) Zap. št.:
12
Prapreče
737
- Celovita pojavnost spomenika v prostoru, vključno z lipama.
- Oblikovanost zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo, fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko ter nakloni strešin s kritino (ustrezna bobrovec).
- Veliki oltar sv. Neže iz leta iz leta 1742.
- Arhitekturno sorodna severni in južni stranski oltar iz leta 1796. Severni posvečen sv. Jožefu in južni sv. Florjanu.
- Prižnica iz leta 1753.
(8) Zap. št.:
13
2073
1730, 1731, 1734/1, 1734/2, 1734/3, 1734/4, 1734/5, 1734/6, 1735/2, 1735/4, 1735/5, 1736, 1737/1, 1738, 2074, 2075
- Oblikovanost zunanjščine objekta z naslikano arhitekturno členitvijo, fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko ter nakloni strešin s kritino.
- Veliki oltar sv. Križa iz prve polovice 18. stoletja.
- Južni stranski zlati oltar sv. Neže iz 17. stoletja.
- Severni stranski oltar sv. Valentina iz prve polovice 18. stoletja.
(9) Zap. št.:
14
659
190/1, 190/2 Z del, 230 Z del, 649/2 S del, 567/3, 657/1, 657/2, 658, 660, 661, 664/1, 664/2 J del, 664/6, 664/7, 664/8, 664/9, 1149, 1150/3, 1151/2, 1151/3, 1151/4, 1152, 1153 S del, 1300/1 del ceste
- Celovita pojavnost spomenika v prostoru, vključno z nekdanjim lipovim drevoredom (ki ga bo potrebno nadomestiti).
- Oblikovanost zunanjščine objekta z vhodnim portalom in posamično stoječim zvonikom, ostalimi fasadnimi detajli ter likovnimi elementi.
- Veliki Marijin oltar, stranska oltarja sv. Ane in sv. Joahima ter stranski oltar sv. Antona Padovanskega so kamniti, nastali v prvi polovici 18. stoletja.
- Poleg kamnite baročne prižnice med baročno opremo sodi tudi lesena baročna spovednica, hrastove klopi (naročene po letu 1725) in druga drobna cerkvena oprava.
- Orgle so iz 19. stoletja.
(10) Zap. št.:
15
2272, 235/2, 235/3
- Lega objekta, ki predstavlja prostorsko dominanto najstarejšega dela Trbovelj.
- Oblikovanost zunanjščine objekta z vhodno fasado in posameznimi likovno-arhitekturnimi elementi.
- Oltarna oprema in poslikava stropa cerkvene ladje ter prezbiterja so iz 19. stoletja.
(11) Zap. št.:
16
452/5, 2274
451/1, 451/2, 452/2, 452/7, 452/8, 452/9, 452/10, 453/2, 453/3, 453/4, 454/2, 455/1, 455/2, 2275
- Lega objekta, ki predstavlja prostorsko dominanto v tem delu naselja.
- Veliki glavni oltar sv. Miklavža iz leta 1859 s posameznimi deli starejšega baročnega oltarja.
- Stranska oltarja sv. Petra in sv. Andreja.
- Oltar sv. Janeza Nepomuka v kapeli.
- Ostala oprema in oprava.
(12) Zap. št.:
17
608/1, 608/2
579, 587/1 V del, 601/1, 601/3, 602/1, 604/1, 605/1, 605/2, 606/1, 607, 609, 610/1
- Lega objekta, ki skupaj z domačijo Završje 17 predstavlja prostorsko dominanto območja.
- Oblikovanost zunanjščine objekta, fasadni detajli in ostali likovnimi elementi.
- Sočasna oltarna oprema iz 19. stoletja s kipi iz oltarja sv. Barbare, ki so starejši.
7. člen
(profani objekti)
18
358/1, 358/2, 360/2, 361/4, 742/8, 742/13, 1930
- Celovita pojavnost in lega spomenika v prostoru, s stopniščem, kipi, ploščadjo in avtentičnimi drevesi - vrbami (ki jih bo potrebno nadomestiti).
- Arhitekturna zasnova objekta, njegova namembnost, originalna stavbna substanca z vsemi detajli na fasadah.
- Zalomljena glavna fasada objekta z mozaikom Marija Preglja in vhodom z nadstreškom.
- Plastiki Stojana Batiča na ploščadi pred glavno fasado.
- Avtentična notranjost z vsem detajli: vhodna in nadstropna avla s stopniščem, kinodvorana z leseno oblogo ter gledališka dvorana z modernistično oblikovanim originalnim stropom ter vrtljivim odrom.
19
7/4 V del
- Celovita pojavnost in lega spomenika v prostoru.
- Fasadna členitev zunanjščine objekta in struktura fasad.
- Strešna kritina objekta.
- Stavbno pohištvo.
- Vhodna veža z vsemi likovno-arhitekturnimi elementi in detajli.
20
2136
- Celovita pojavnost in lega spomenika v prostoru, vključno z linijo divjih kostanjev ob južni fasadi (dva sta še ohranjena, eno drevo se je posušilo).
- Stavbno pohištvo (oblika, dimenzije in materiali oken in vrat).
- Avtentična notranjost: originalna tlorisna shema z razporeditvijo prostorov ter vsi detajli.
- Streha s kritino (oblika, nakloni, material in barva kritine).
21
171/17 V del
- Arhitekturna zasnova objekta, njegova namembnost, originalna stavbna substanca z vsemi detajli na fasadah (kronogram).
- Stavbno pohištvo s kamnitimi okvirji.
- V notranjosti hranjena umetniška dela.
8. člen
(etnološki objekti)
22
429/2
- Varuje se pojavnost kozolca in njegova lega v prostoru.
- Varuje se gradbena substanca z avtentičnimi materiali in konstrukcijska zasnova z ohranjenim prvotnim tlorisnim in višinskim gabaritom.
- Varujejo se značilni tesarski elementi: podporne ročice, izvedba tesarskih elementov, lesne zveze in vezave (npr. leseni žeblji).
- Varuje se ohranjena letnica z imenom na notranjem prečnem tramu.
Za kozolec so možna vzdrževalna in rekonstrukcijska dela, ki bodo namenjena ohranitvi spomenika.
23
480 SZ del
480 preostali del, 481/1 Z del
- Varuje se pojavnost hleva in njegova lega v prostoru.
- Varuje se notranja zasnova prostorov z ohranjeno notranjo opremo.
- Varujejo se različni likovno-estetski detajli in tesarski elementi: lesena vrata, izvedba tesarskih elementov, lesne zveze in vezave (npr. leseni žeblji).
- Varuje se stavbne odprtine in leseno stavbno pohištvo.
- Varuje se ohranjena letnica.
24
487/3
486 SZ del, 487/1 SZ del
- Varujejo se značilni tesarski elementi: rezljane podporne ročice, izvedba tesarskih elementov, lesne zveze in vezave (npr. leseni žeblji).
- Varuje se ohranjena letnica z imenom na glavnem prečnem tramu.
25
481/2
478/1 JZ del, 479 V del, 481/1 osr. del
- Pri obnovi je potrebno upoštevati, da se rekonstruira prvotna somerna dvokapnica s čopoma.
26
364/2
362/4, 364/12
- Varuje se kamnite podstavke.
- Varuje se ohranjena letnica na glavnem prečnem tramu.
27
Knezdol
836/10 SV del
- Varuje se pojavnost hiše in njena lega v prostoru.
- Varuje se notranja zasnova prostorov z notranjo opremo ter ohranjen mlinski mehanizem (stope).
- Varujejo se različni likovno-estetski detajli: freska grozdja na desni stranski fasadi, dekorativno rezljana glavna vhodna vrata, okenske obrobe, lesena portala glavnega in stranskega vhoda, šivani vogali pokritega arkadnega hodnika, kovana ograja na podestu, kovane mreže na spodnjih oknih, …
- Varuje se avtentične stavbne odprtine in leseno stavbno pohištvo.
- Varuje se ohranjena letnica na lesenem vhodnem portalu.
- Varuje se neposredna okolica objekta.
- Rastje in grmovnice, ki uničujejo fasado objekta, je potrebno pod strokovnim vodstvom odstraniti.
28
833/5
825/8 V del, 825/9 V del, 830, 833/4, 833/6
- Varuje se pojavnost hrama in njegova lega v prostoru.
- Varuje se notranja zasnova prostora z ohranjeno notranjo opremo.
- Varujejo se različni likovno-estetski detajli in tesarski elementi: dekorativno rezljana lesena vrata, izvedba tesarskih elementov, lesne zveze in vezave (npr. leseni žeblji), kovane mreže na oknih, …
- Varuje se spominska tabla ob vhodnih vratih.
29
836/11
- Pri obnovi je potrebno upoštevati, da se odstranijo neustrezno zabite deske na zadnjem pročelju.
- Varuje se ohranjena letnica na notranjem prečnem tramu.
30
836/12
31
1406
914 JZ del
32
360/5 S del
344/1 J del, 344/2, 345 J del, 359/1 V del, 359/3, 360/1, 360/2, 360/4, 360/5 preostali del, 360/6, 1316 J del, 1321/1 osrednji del
- Pri obnovi je potrebno upoštevati, da se rekonstruirata banjasti obok v črni kuhinji ter prvoten vhod v klet: leseni portal, lesena vrata in grobo izveden fasadni omet (t.i. cokl).
- Varuje se notranja zasnova prostorov ter črna kuhinja.
- Varujejo se različni likovno-estetski detajli: dekorativno rezljana glavna vhodna vrata, okenske obrobe, ….
33
507/4 S del
507/2, 507/3, 507/4 preostali del, 507/5, 541, 542 S del, 1336 V del, 1338 S del, 1340/2 Z del
- Pri obnovi je potrebno upoštevati, da se rekonstruira prvotna somerna dvokapnica s čopoma, ter da se ob morebitni prenovi odstrani silos ob vzhodni fasadi.
- Varujejo se različni likovno-estetski detajli in tesarski elementi: lesena vrata, podporne ročice, prezračevalne line, leseni opaži, gank z ograjo, izvedba tesarskih elementov, lesne zveze in vezave (npr. leseni žeblji).
(13) Zap. št.:
34
507/4 Z del
- Varuje se pojavnost kašče in njena lega v prostoru.
- Pri obnovi je potrebno upoštevati, da se rekonstruira somerna dvokapnica strmega naklona ter da se odstrani neustrezen prizidek ob vzhodni fasadi.
(14) Zap. št.:
35
359/3
(15) Zap. št.:
36
637/5
604/2 SZ del, 637/1 SV del, 637/2 V del, 637/4
(16) Zap. št.:
37
507/2 Z del
(17) Zap. št.:
38
8445
893/12, 893/18 SZ del, 910/5
- Pri obnovi je potrebno upoštevati, da se odstrani neustrezen prizidek ob jugovzhodni fasadi in na osnovi arborističnega mnenja tudi drevo ter koreninski sistem, ki se razrašča pod jugovzhodno steno.
- Varujejo se različni likovno-estetski detajli: kamnita vhodna portala, arhitekturna členitev, stavbno pohištvo, kovane mreže na oknih, …
- Varuje se ohranjena letnica na glavnem kamnitem vhodnem portalu.
Za kaščo so možna vzdrževalna in rekonstrukcijska dela, ki bodo namenjena ohranitvi spomenika.
(18) Zap. št.:
39
930/4 V del
930/1 SV del, 930/4 V del
(19) Zap. št.:
40
1168/3
1167/3 JZ del, 1168/1 SZ del
- Pri obnovi je potrebno upoštevati, da se rekonstruira prvotna somerna dvokapnica s čopoma, prav tako preprosta nižja lesena ograja na ganku.
(20) Zap. št.:
41
739 Z del
728 JZ del, 739 osrednji del, 740 J del
(21) Zap. št.:
42
1574/23
1574/1 JZ del
- Pri obnovi je potrebno upoštevati, da se rekonstruira prvotna somerna dvokapnica s čopoma ter da se doda manjkajoči par oken z rekonstrukcijo rezljanih podpornih ročic in gosto mrežene brane s tesarskimi detajli.
(22) Zap. št.:
43
192/5
192/4 JZ del, 192/64 Z del, 1810 osr. del
- Pri obnovi je potrebno upoštevati, da se odstrani neustrezen zid na stranski jugozahodni fasadi.
(23) Zap. št.:
44
*3417, *3418, 766/1 SZ del, 766/2, 766/3, 766/4, 766/5, 766/6, 766/7, 766/8, 766/9, 766/10, 766/12, 766/13, 766/14, 766/15, 772/90, 772/91, 772/92, 772/97, 772/98, 772/99, 772/100, 772/101, 772/102, 772/103, 772/104, 772/105, 772/106, 772/107, 772/108, 772/109, 772/110, 772/112, 772/113, 772/114, 772/119, 772/122, 772/123, 772/124, 772/126, 772/127, 772/128, 772/130, 772/131, 772/132, 772/135, 772/155, 772/156, 772/157, 772/169, 772/170, 772/171, 772/172, 772/173, 772/174, 772/175, 772/176, 772/177, 772/178, 772/179, 772/180, 772/181, 772/182, 772/183, 772/184, 772/185, 772/186, 772/187, 772/188, 772/189, 772/190, 772/191, 772/192, 772/193, 772/194, 772/195, 772/219, 772/220, 772/243, 772/244, 884/3 Z del, 887/28, 887/94, 887/95, 887/98, 887/99, 887/100, 887/101, 887/102, 887/103, 887/104, 887/105, 887/106, 887/204, 1769/2 del ceste, 1769/3 SV del del, 1769/6 S del, 2026, 2295
- Urbanistična zasnova kolonije Kurja vas (vzporedno postavljene kolonijske hiše z medprostorom za vhod) ter njena lega v prostoru (hiše z vrtovi).
- Tlorisna in višinska zasnova (gabariti) obstoječih kolonijskih objektov.
- Gradbena in konstrukcijska zasnova kolonijskih objektov.
- Zunanja podoba kolonijskih objektov nanizanih ob ulici: enotne fasade, okenske odprtine, vrata.
- Stavbno pohištvo in stavbne odprtine (okna, vrata, ulična vhodna vrata) v obliki, barvi in materialu.
- Notranja zasnova stanovanjskih prostor.
- Somerno dvokapna streha, krita z opečnim zareznikom v opečno rdeči barvi.
- Posamezni originalni detajli npr. enolinijski, rahlo zakrivljeni, točkovni snegobrani pravokotne oblike.
- Zunanje površine - vrtovi in njihova parcelacija na južni strani kolonije.
(24) Zap. št.:
45
367/1, 367/2 SZ, osr. In J del, 367/3, 367/14, 367/15, 367/16, 367/17, 367/18, 367/19, 367/20, 367/21, 367/22, 367/23, 367/24, 367/25, 367/26, 367/27, 367/28, 367/29, 367/30, 367/31, 367/32, 3263/3
- Urbanistična zasnova kolonije Njiva ter njena lega v prostoru.
- Gradbena in konstrukcijska zasnova kolonijskih hiš (razmerje med pritličjem in nadstropji).
- Zunanjščina z arhitekturnimi detajli (kot npr. polkrožni frizi nad okni, fasadne členitve z vertikalnimi in horizontalnimi delilni zidci) v barvi, strukturi in materialu.
- Enotna zunanja podoba kolonijskih hiš: enotne fasade, okenske odprtine, balkoni, strešine idr.
- Stavbno pohištvo in stavbne odprtine (okna, vrata, balkonske ograje) v obliki, barvi in materialu.
- Somerno dvokapna streha z dvema frčadama na dvoriščni strani, krita z opečnim zareznikom v opečno rdeči barvi.
- Zasnova centralnih stopnišč (hodniki, stopnice, ograje) in balkonskih povezav med stanovanji.
- Posamezni originalni detajli npr. pri balkonskih ograjah, stavbnem pohištvu, opečnih tlakih v pritličju.
- Notranji tlorisi, ki pa se lahko delno spremenijo glede na možnosti združevanja stanovanjskih enot.
- Obstoječi niz drvarnic (v obliki in materialu) s primerno uporabno namembnostjo.
- Zunanje površine na dvoriščni strani, ki naj bodo namenjene stanovalcem in njihovi uporabi.
(25) Zap. št.:
46
*566, *568, *1828, *1829, *1832, *1833, *1836, *1837, *1841, *1843, *1844, *1846, *3166, *3168, 337/65, 887/12, 887/15, 887/17, 887/18, 887/19, 887/20, 887/69, 887/77, 887/78, 887/79, 887/80, 887/81, 887/82, 887/83, 887/84, 887/90, 887/108, 887/113, 887/208, 887/209, 887/210, 887/211, 895/2, 895/3, 895/4, 895/5, 895/6, 895/7, 895/8, 895/9, 895/10, 895/11, 895/12, 895/13, 895/15, 895/16, 895/17, 895/18, 895/19, 895/21, 895/22, 895/23, 895/24, 900, 904/1, 904/2, 904/3, 904/4, 904/5 Z in V del, 904/8, 904/10, 904/11, 904/12, 904/13, 904/14, 904/15, 904/16, 904/17, 904/18, 918/2, 918/3, 918/4, 918/22, 929/1 Z del, 929/4, 929/5, 929/16, 929/21, 929/25, 929/26, 929/27, 929/28, 929/29, 929/30, 929/31, 929/32, 929/33, 929/34, 929/35, 929/36, 929/37, 929/38, 929/39, 929/40, 929/41, 929/42, 929/43, 929/44, 929/45, 929/46, 929/47, 929/48, 940/1 Z del, 940/3, 1774/8 del ceste, 1999/1, 1999/2, 1999/3, 1999/4, 2000, 2001, 2002, 2006, 2008, 2156, 2346, 2347, 2348, 2349, 2350, 2351, 2386
- Urbanistična zasnova kolonije Terezija ter njena dominantna lega v prostoru.
- Gradbena in konstrukcijska zasnova kolonijskih objektov (razmerje med pritličjem in nadstropji).
- Enotna zunanja podoba kolonijskih objektov nanizanih ob ulici: enotne fasade, poenoteno razmerje okenske odprtine, poenoteni balkoni z ozirom na tip kolonije.
- Fasadna členitev z okenskimi (frizi nad okni) in fasadnimi členitvami (vertikalni in horizontalni delilni zidci) v barvi, strukturi in materialu.
- Notranja zasnova stanovanjskih prostorov.
- Stavbno pohištvo in stavbne odprtine (okna, vrata) v obliki, barvi in materialu.
- Posamezni originalni detajli npr. pri balkonskih ograjah in stavbnem pohištvu.
- Somerno dvokapna streha, krita z opečnim zareznikom v opečno rdeči barvi (tudi za h. št. 26, 27 in 28).
- Obstoječi niz drvarnice (v obliki in materialu) s primerno uporabno namembnostjo.
- Zunanje površine – vrtovi ob hišah, parcelacija vrtov na južni strani kolonije.
(26) Zap. št.:
47
132/1, 132/2 S del, 132/4, 132/5 V del, 132/6 V del, 132/7, 132/8, 132/11, 132/12, 132/13, 132/14, 132/15, 132/16, 132/17, 132/18, 132/19, 132/20, 132/21, 132/22, 132/23, 132/24, 132/25, 132/26 V del, 132/30
- Urbanistična zasnova Občinske kolonije (vzporedno postavljene kolonijske hiše z osrednjim prostorom) ter njena lega v prostoru.
- Stavbno pohištvo in stavbne odprtine se naj ohranijo v obstoječi obliki, barvi in materialu.
- Repliki obeh vodnjakov na osrednjem prostoru.
- Somerno dvokapna streha s čopi, podaljšana za drvarnice, krita z opečnim zareznikom v opečno rdeči barvi.
- Obstoječe drvarnice, ki se nahajajo v podaljšku strehe ob objektih.
- Osrednji dvoriščni prostor, ki naj bo namenjene stanovalcem in njihovi uporabi.
(27) Zap. št.:
48
*595, *596, *598, *599, *601, *602, *604, *605, *606, *2127, *3396, 862/104, 862/105, 862/106, 862/112, 862/113, 862/114, 862/115, 862/116, 863/6, 863/7, 863/9, 863/10, 863/11, 863/14, 863/20, 863/22, 863/23, 863/24, 863/25, 863/26, 863/27, 863/28, 863/29, 863/30, 863/31, 863/32, 863/33, 863/34, 863/35, 863/36, 863/37, 863/38, 863/40, 863/41, 863/42, 863/43, 863/44, 1760/71 del ceste, 1982, 2032
- Urbanistična zasnova Šuštarjeve kolonije ter njena lega v prostoru (po pobočju vzporedno postavljene kolonijske hiše).
- Stavbno pohištvo in stavbne odprtine (okna, vrata) v obliki in materialu.
- Somerno dvokapna streha s čopi in frčadami, krita z opečno kritino.
- Zunanje površine na vzhodni dvoriščni strani, ki naj bodo namenjene stanovalcem in njihovi uporabi.
(28) Zap. št.:
49
593 JZ del
593 J del
- Varuje se ohranjena preša.
(29) Zap. št.:
50
1076/2
1075/1 J del, 1076/1 osr. del
- Pri obnovi je potrebno upoštevati, da se rekonstruira prvotna somerna dvokapnica s čopoma, betonski stebri pa se ustrezno nadomestijo z lesenimi v materialu in obliki, ki bodo skladni z obstoječimi.
- Varujejo se značilni tesarski elementi: rezljane podporne ročice, podporni stebrički na ganku, gank z ograjo, lesne zveze in vezave (npr. leseni žeblji).
(30) Zap. št.:
51
384 J del
- Varujejo se značilni tesarski elementi: rezljane podporne ročice, izvedba tesarskih elementov, gank z ograjo, lesne zveze in vezave (npr. leseni žeblji).
- Varuje se ohranjena letnica z inicialkama ter dekorativno rezljanimi motivi na glavnem prečnem tramu.
9. člen
(spominski objekti in kraji)
52
416/2
- Avtentična lokacija zgodovinskega dogodka.
- Muzejska prezentacija dogodka v notranjščini objekta.
- Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.
Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike, varstveni režim za spominske objekte in kraje in varstveni režim za stavbe.
Na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav je sprejemljivo vzpostaviti dele objekta v bolj kvalitetno oz. v avtentično stanje.
Muzejsko postavitev v notranjščini objekta je možno posodobiti v skladu z uveljavljenimi standardi muzejske stroke.
53
901/10
- Izpostavljena obcestna lega objekta, ki je skupaj s hišo edini ohranjen historičen objekt v nekdanji vasi Gabrsko (z izjemo posameznih kozolcev).
- Arhitekturna zasnova kapele, originalna stavbna substanca ter posamezni detajli.
- Lesen kip Marije z detetom.
- Strešna kritina objekta (opečni bobrovec).
54
577/12
577/4, 577/11
- Avtentična lokacija.
- Fizična pojavnost objekta.
- Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico ter vedute na spomenik.
55
822/1 osr. del
- Celovita pojavnost spomenika v prostoru in njena lega.
- Arhitekturna zasnova kapele, njena namembnost, stavbna substanca ter posamezni detajli.
- Kamniti oltar s kipom sv. Jošta.
56
- Lega objekta, ki skupaj s cerkvijo tvori ambient, je prostorska dominanta.
57
*259/1
*259/2, 407/1 Z del, 407/2, 407/9, 413/5
- Avtentična lokacija in ohranjena podoba objekta z intaktno zunanjščino ter prvotnimi tlorisnimi in višinskimi gabariti.
58
1934
- Arhitekturna zasnova kapele, njena namembnost, originalna stavbna substanca ter posamezni detajli.
- Niša s kipom Matere božje.
- Šamoten tlak.
- Strešna kritina kapele.
59
464/6 osr. del
- Zgodovinska pričevalnost in simbolna vrednost kipa, ki je bil postavljen na lokaciji ob otroški bolnišnici.
- Fizična pojavnost -likovna izraznost in materialna substanca kipa.
Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike in varstveni režim za spominske objekte in kraje.
60
754/1 južna, vhodna, fasada
- Avtentičnost, zgodovinska pričevalnost in simbolna vrednost kipov, ki sta bila postavljena ob vhodu v objekt.
- Fizična pojavnost -likovna izraznost in materialna substanca kipov.
61
360/4
- Avtentična lokacija in ohranjena podoba objekta.
62
670/1 SZ del
- Niša s kipom sv. Mihaela.
10. člen
(Drugi objekti in naprave – Tehniška dediščina)
1530/1 V del
- Dimnik se varuje v svoji izvirni podobi ter tlorisni in višinski zasnovi.
- Varuje se gradbena in konstrukcijska zasnova.
- Okoli dimnika je potrebno ohraniti manipulativni prostor.
1077/51, 1077/219 osrednji in JV del
- Varuje se del nekdanjega območja Gvido Jaška: strojnica Jaška III, stolp Jaška III, nakladalna postaja in prostor od ceste do strojnice.
- Ostali objekti: strojne delavnice in garaže za delovne stroje premogovnika so degradirani in prodani.
- Jašek III v celotni gradbeni in konstrukcijski zasnovi in materialu.
- Strojnica v svoji zunanji podobi in materialih ter notranji zasnovi.
- Strojni elementi v strojnici v svoji izvirni obliki.
- V notranjosti strojnice je zaželeno, da se predviden idejni koncept uresniči: predstavitev rudniških naprav in situ povezan z učnim programom (delavnice, prireditve, tečaji) in morebitno gostinsko dejavnostjo.
Trbovlje – Strojnica jaška I
30685
1679/5 J del; podzemno
- Varuje se strojnica z vsemi pripadajočimi strojnimi elementi, ki jo sestavljajo (strojna soba, vrvenice, strojne naprava, ...)
- Jaškovna cev z jaškovno opremo, ki vodi do strojnice in iz strojnice.
- Varuje se drobni inventar, ki je ostal v strojnici.
- Varuje se vhod Retje R2 in izhod v Talnem rodu v Vašhavi.
1397/288
- Varuje se zunanja podoba in notranja zasnova stavbe Vašhava z vsemi prostori v pritličju, ki so omogočali rudarjenje v preteklosti (prizivnica, lamparna, garderobe, jedilnica, vhod v talni rov, itd.).
- Varuje se ves ohranjen drobni inventar, ki je bil nekdaj uporabljen za namen rudarjenja.
- Ohraniti in restavrirati (zaradi delnih poškodb) je potrebno stensko poslikavo Janeza Kneza, ki predstavlja delo rudarjev na odkopu.
- Varujejo se vsi ohranjeni rudniški zemljevidi in načrti, ki so uokvirjeni in obešeni na stenah prizivnice ter shranjeni v ostalih prostorih.
- Garderobni prostori z verigami pod stropom in kopalnice.
- Spominski obeležji, ki pričata o številu rudarskih žrtev med drugo svetovno vojno in število stavk za boljše delovne pogoje in socialne pravice rudarjev.
11. člen
(grafični del odloka)
(1) Sestavni del odloka je grafični del, v katerem so na zemljiško katastrskih prikazih (dalje ZKP) različnih meril (od 1:1000 do 1:10.000) vrisani centroidi, območja in vplivna območja spomenikov, ki so povzeti po Registru nepremične kulturne dediščine (RKD).
(2) V primeru spremembe izvornih podatkov ZKP zaradi vzdrževanja zemljiškega katastra se lokacije območij spomenikov v digitalnem prikazu smiselno interpretirajo glede na analogni prikaz v izvirniku.
(3) V primeru interpretacije območij spomenikov zaradi postopkov izboljšave lokacijskih podatkov zemljiškega katastra (natančnejše določitve koordinat urejenih meja, urejanje meja zemljiškega katastra …), se smiselno upoštevajo območja spomenikov, prikazana v izvirniku.
(4) V primeru spreminjanja ZKP zaradi geodetskih postopkov (parcelacija, komasacija, izravnava meje), novo parcelno stanje v ZKP ne vpliva na območja spomenikov. Potrebno je upoštevati projekcijo območja spomenika na novo stanje ZKP.
12. člen
(priloge k odloku)
Priloga k odloku so Strokovne podlage za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena v občini Trbovlje (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje, št. NC 1097/20, april 2020), ki se hrani na Občini Trbovlje v spisu postopka in na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
13. člen
(označitev spomenika)
Z namenom izboljšanja dostopa javnosti se nepremični spomeniki označijo. Označevanje se opravi, kadar to ni v nasprotju s koristmi varstva in drugimi javnimi koristmi. Označevanje se opravi tudi kot oblika varstva za primer oboroženih spopadov na podlagi mednarodnih pogodb, katerih podpisnica je Republika Slovenija. Spomeniki se označijo v skladu s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 57/11).
14. člen
(upravljanje)
Lastnik oziroma posestnik upravlja s spomenikom v skladu z aktom o razglasitvi neposredno ali tako, da ga poveri upravljavcu.
15. člen
(obveznost javne dostopnosti)
(1) Lastnik oziroma upravljavec spomenika mora javnosti omogočiti dostop do spomenika v sorazmerju s svojimi zmožnostmi. Dostop ne sme ogrožati spomenika ali njegovih varovanih elementov.
1. PREMIČNINE, KI SO SESTAVNI DEL SPOMENIKA
(2) Premičnine, ki se razglašajo skupaj s spomenikom (cerkve, kapelice,…), še niso vpisane v inventarno knjigo. Z aktom o razglasitvi se opredeli možnost izdelave inventarne knjige premičnin, ki so sestavni del spomenika, in sicer na pobudo lastnika spomenika, v sodelovanju s pristojnimi inštitucijami, ki delujejo na področju nepremične in premične dediščine, v času obdobja veljave predmetnega Odloka.
2. PREDKUPNA PRAVICA NA OBMOČJU SPOMENIKA
(3) Predkupna pravica na nepremičnini
Pokrajina ali občina, ki je spomenik razglasila, ima predkupno pravico na spomeniku lokalnega pomena in na nepremičnini v vplivnem območju nepremičnega spomenika lokalnega pomena, če je tako določeno v aktu o razglasitvi, v primeru neizkoriščene predkupne pravice države pa tudi na nepremičnini iz prejšnjega odstavka, ki je na območju te pokrajine ali občine.
(4) Predkupna pravica na nepremičnini v vplivnem območju
Uveljavljanja predkupne pravice v vplivnem območju ni potrebno.
16. člen
(obveznost pridobitve kulturnovarstvenih pogojev in soglasij/mnenj)
Za vse posege v spomenik in vplivno območje spomenika je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje oz. mnenje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
17. člen
(nadzor nad izvajanjem)
Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.
18. člen
(zaznamba v zemljiški knjigi)
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih od 5. do vključno 10. člena tega odloka pri vsakem posameznem kulturnem spomeniku.
19. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Trbovlje preneha veljati Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti, arheoloških območij ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 4/96, 14/06, 35/08).
20. člen
(hramba)
Odlok se v analogni in digitalni obliki hrani na sedežu Občine Trbovlje in sedežu Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika odloka.
21. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Zasavja.
Številka: 032 – 10/2022 – 11
Datum: 5. 10. 2022
Podžupanja Občine Trbovlje
Maja Krajnik
po pooblastilu št. 032-2/18-14 z dne 18. 8. 2020