Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Ur. list RS, št. 12/91, 17/91-I, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94-odl. US, 8/96, 31/00 in 36/00), 25., 26., 67., 128., 129. in 135. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 96/02) in 8., 16. in 74. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV, št. 27/95, 13/98, 17/98, 23/98, 5/00, 6/04 in 13/04) je Mestni svet Mestne občine Maribor na 18. redni seji, dne 30. avgusta 2004, sprejel
ODLOK
o ustanovitvi javnega zavoda
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR
1. UVODNE DOLOČBE
1.1 Splošne določbe in določbe o ustanovitelju
1. člen
S tem odlokom Mestna občina Maribor ustanovi javni zavod Lutkovno gledališče Maribor (v nadaljnjem besedilu: gledališče) skladno z določbami Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 96/02), uredi status gledališča, razmerja med ustanoviteljem in gledališčem ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja gledališča.
Ustanovitelj gledališča je Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, Maribor (v nadaljevanju: ustanovitelj). Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvajata Mestni svet Mestne občine Maribor in župan.
Mestni svet odloča o:
· statusnih spremembah gledališča,
· imenovanju in razrešitvi direktorja gledališča,
· imenovanju in razrešitvi predstavnikov ustanovitelja v svetu gledališča,
· odtujitvi ali pridobitvi nepremičnega premoženja za potrebe delovanja gledališča.
Če ni zakonsko ali z drugimi občinskimi odloki določeno drugače, izvaja vse ostale pravice in obveznosti do gledališča, ki izhajajo iz zakonskih in podzakonskih aktov, tega odloka in drugih predpisov ustanovitelja, župan.
2. člen
V tem aktu uporabljeni in zapisani izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
1.2. Zgodovinski izvor, namen in poslanstvo gledališča
3. člen
Lutkovno gledališče Maribor je nastalo v letu 1973 z združitvijo ljubiteljskega Lutkovnega gledališča KUD Jože Hermanko (s petindvajsetletno tradicijo delovanja) ter ljubiteljskega Malega gledališča lutk DPD Svoboda Pobrežje (z deset leti predhodnega delovanja). Novo združeno gledališče je pričelo z delovanjem v letu 1974. Do 21. 9. 1992, je Lutkovno gledališče Maribor delovalo v okviru Kulturnih dejavnosti Rotovž, p.o., Maribor. Statusno obliko javnega zavoda je gledališče pridobilo z Odlokom o preoblikovanju zavoda Kulturne dejavnosti Rotovž v javni zavod Lutkovno gledališče Maribor, ki ga je sprejela Skupščina občine Maribor dne 30. 6. 1992, Mestni svet Mestne občine Maribor pa ga je dopolnil dne 31. 5. 1999 z Odlokom o spremembah in dopolnitva odloka o preoblikovanju zavoda Kulturne dejavnosti Rotovž v javni zavod Lutkovno gledališče Maribor.
Gledališče z dejavnostmi, ki jih opravlja kot javno službo, nemoteno in trajno zagotavlja javne kulturne dobrine na področju lutkarstva in drugih gledaliških dejavnosti. Z mnogoterostjo vsebin, žanrov in estetik povezuje in združuje klasične animacijske tehnike z vsemi izraznimi scenskimi oblikami. Gledališče prednostno neguje izvirno domačo ustvarjalnost pri izboru besedil in likovnih zasnov ter načrtno vzpodbuja razvoj tehnologij in tehničnih rešitev pri izvedbi uprizoritev. Gledališče skrbi za ohranjanje in promocijo najzanimivejših dosežkov slovenskega lutkarstva ter za predstavitev le-teh v Evropi in v svetu; skrbi tudi za stik in prenos najžlahtnejših dosežkov lutkarstva iz Evrope in sveta v domače okolje.
Gledališče namenja pretežni del dejavnosti otrokom v najzgodnejši starosti, ki jih s postopnim vključevanjem zahtevnejših del uvaja v svet gledališke in druge kulturne ustvarjalnosti in kulturnih vrednot. Del svoje umetniške dejavnosti načrtuje in izvaja gledališče tudi za mladostnike in odrasle.
Gledališče izpolnjuje svoje kulturno poslanstvo tudi z mentorsko vlogo ljubiteljskim lutkarskim družinam ter s sodelovanjem z izobraževalnimi organizacijami pri vzgoji otrok in pri izobraževanju vzgojiteljev in vzgojiteljic.
Ker gledališče s svojo gostovalno politiko s ponudbo kulturnih dobrin oskrbuje območje širše severovzhodne Slovenije, deloma pa tudi druga območja države, se gledališče uvršča med zavode širšega pomena, ki izvajajo dejavnost tudi v javnem interesu države, skladno s 67. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo.
2. STATUSNE DOLOČBE
2.1 Ime, sedež, pravni status in pravno nasledstvo gledališča
4. člen
Ime gledališča je: Lutkovno gledališče Maribor
Skrajšano ime gledališča je: LGM.
V mednarodnem prometu uporablja gledališče ime: Puppet Theatre Maribor.
Sedež gledališča je: Rotovški trg 2, 2000 Maribor.
Gledališče je pravna oseba.
Gledališče je vpisano v sodni register pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod reg. št. vl. 1/642-00.
5. člen
Gledališče je pravni naslednik javnega zavoda Lutkovno gledališče Maribor, s sedežem v Mariboru, Rotovški trg 2, ki je bilo ustanovljeno z odločbo Kulturne skupnosti Maribor št. 21/16-74 z dne 18. 12. 1974, in je bilo vpisano v sodni register dne 12.8.1975 pod številko registrskega vložka 1/642-00.
3. ORGANIZIRANOST GLEDALIŠČA
6. člen
Gledališče se organizacijsko členi na enote:
· Umetniški programi,
· Tehnika,
· Delavnice,
· Uprava.
Gledališče ima lahko tudi druge organizacijske enote. Enote nimajo pooblastil v pravnem prometu. Organizacijska členitev gledališča se ureja z aktom o organizaciji dela.
4. DEJAVNOST GLEDALIŠČA
4.1 Dejavnost gledališča
7. člen
Gledališče opravlja kot javno službo naslednje dejavnosti:
· pripravlja in izvaja gledališke predstave,
· gostuje s predstavami po Sloveniji,
· gostuje s predstavami v državah Evropske zveze in v svetu,
· izdeluje lutke, kostume, scenske elemente in rekvizite,
· sodeluje na lutkovnih festivalih v Sloveniji in tujini,
· organizira mednarodni lutkovni festival Poletni lutkovni pristan,
· pripravlja in izvaja seminarje, strokovna posvetovanja, delavnice s področja lutkarske in gledališke dejavnosti,
· pripravlja in objavlja strokovne in druge publikacije s področja dejavnosti gledališča,
· izvaja mentorstvo v vzgojno izobraževalnih organizacijah in izobraževalnih ustanovah za pedagoge in organizatorje kulturnih dejavnosti,
· izvaja mentorstvo za ljubiteljske lutkarske družine,
· omogoča uporabo prostih kapacitet drugim kulturnim ustvarjalcem.
· vzdržuje strokovno knjižnico za področje svoje dejavnosti,
· pripravlja strokovne in znanstvene pogovore ter srečanja,
· se vključuje v dejavnosti Ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije ter UNIMA,
· izvaja druge naloge v skladu s potrjenim letnim programom dela in finančnim načrtom.
Druge dejavnosti gledališča, ki služijo izvajanju osnovnih dejavnosti:
· pripravlja in izvaja kulturne in umetniške prireditve,
· medijsko posreduje umetniške stvaritve,
· prireja razstave,
· varuje muzejsko zbirko lutk.
8. člen
Z namenom dopolnjevanja svojih osnovnih storitev in da bi optimalno izrabilo svoje kapacitete lahko izvaja gledališče na področju svojega delovanja tudi gospodarsko dejavnost, pri čemer je prihodek take dejavnosti izrecno namenjen razvoju in izvajanju osnovne zavodove dejavnosti.
V okviru dejavnosti iz predhodnega odstavka lahko gledališče izvaja:
· izobraževanje,
· fotokopiranje,
· založništvo vseh vrst s področja dejavnosti,
· oglaševanje,
· podatkovne informacijske storitve,
· oddajanje prostorov za zavodu sorodne vsebine,
· posojanje tehnične, scenske in druge gledališke opreme in rekvizitov,
· organizacija in izvedba kongresov, posvetovanj, predavanj, sejmov, proslav, tiskovnih konferenc in drugih sorodnih prireditev,
· izdelovanje in prodajanje publikacij, fotografske, video in filmske dokumentacije, audio produkcije, replik lutk in drugih iz svojega gradiva apliciranih predmetov ter drugih izdelkov,
· gostinske storitve za lastne potrebe in potrebe obiskovalcev.
Izvajanje dejavnosti iz predhodnega odstavka ne sme ogroziti izvajanje osnovnih nalog gledališča iz predhodnega člena.
9. člen
Če je to ekonomsko smotrno, lahko gledališče za izvajanje posameznih storitev iz svoje dejavnosti sklene pogodbe s ponudniki storitev na trgu. Za pogodbeno oddajanje posameznih dejavnosti v celoti pa mora gledališče pridobiti soglasje ustanovitelja.
4.2 Klasifikacija dejavnosti gledališča
10. člen
Osnovne dejavnosti gledališča iz 7. člena tega odloka so v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) klasificirane kot:
O/92.310 Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje
O/92.320 Obratovanje objektov za kulturne prireditve
DN/36.500 Proizvodnja igralnih pripomočkov in igrač
Druge dejavnosti iz 7. in 8. člena tega odloka se v standardni klasifikaciji dejavnosti navajajo kot:
DC/18.240 Proizvodnja športnih in drugih oblačil, pokrival ter dodatkov
DC/21.250 Proizvodnja drugih izdelkov iz papirja in kartona
DE/20.510 Proizvodnja drugih izdelkov iz lesa
DE/22.110 Izdajanje knjig
DE/22.120 Izdajanje časopisov
DE/22.130 Izdajanje revij in periodike
DE/22.140 Izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa
DE/22.150 Drugo založništvo
DE/22.220 Drugo tiskarstvo
DE/22.230 Knjigoveštvo
DE/22.240 Priprava za tisk
DE/22.250 Druge dejavnosti, povezane s tiskarstvom
DE/22.310 Razmnoževanje zvočnih zapisov
DE/22.320 Razmnoževanje video zapisov
DH/25.254 Proizvodnja drugih izdelkov iz plastičnih mas
DK/28.520 Splošna mehanična dela
DN/36.140 Proizvodnja drugega pohištva
DN/36.630 Proizvodnja drugih izdelkov
G/51.190 Posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov
G/52.471 Dejavnost knjigarn
G/52.472 Trgovina na drobno s časopisi, revijami
G/52.486 Trgovina na drobno z umetniškimi izdelki
G/52.488 Trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah
G/52.500 Trgovina na drobno z rabljenim blagom
G/52.610 Trgovina na drobno po pošti
G/52.620 Trgovina na drobno na tržnicah in stojnicah
H/55.239 Druge nastanitve za krajši čas
H/55.303 Dejavnost slaščičarn, kavarn
H/55.400 Točenje pijač
I/60.240 Cestni tovorni promet
K/70.200 Dajanje lastnih nepremičnin v najem
K/71.340 Dajanje drugih strojev in opreme v najem
K/71.402 Dejavnost videotek
K/71.403 Izposojanje drugih izdelkov široke porabe
K/72.300 Obdelava podatkov
K/72.600 Druge računalniške dejavnosti
K/73.102 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju tehnologije
K/73.201 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja
K/73.202 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike
K/74.130 Raziskovanje trga in javnega mnenja
K/74.204 Drugo projektiranje in tehnično svetovanje
K/74.400 Oglaševanje
K/74.810 Fotografska dejavnost
K/74.851 Prevajanje
K/74.852 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje
K/74.871 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov
M/80.421 Dejavnost glasbenih in drugih umetniških šol
M/80.422 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
O/92.110 Snemanje filmov in video filmov
O/92.120 Distribucija filmov in video filmov
O/92.130 Kinematografska dejavnost
O/92.200 Radijska in televizijska dejavnost
O/92.330 Dejavnost sejmišč in zabaviščnih parkov
O/92.340 Druge razvedrilne dejavnosti
O/92.511 Dejavnost knjižnic
O/92.512 Dejavnost arhivov
O/92.521 Dejavnost muzejev
O/92.522 Varstvo kulturne dediščine
4.3 Javnost dela gledališča
11. člen
Delo gledališča je javno. Gledališče zagotavlja javnost svojega dela z obveščanjem javnosti o svojem delu, z informacijami o načrtovanih dejavnostih ter s poročili o opravljenem delu, skladno s predpisi o dostopu do informacij javnega značaja.
Ne glede na določbe predhodnega odstavka niso javno dostopne informacije, ki se varujejo po predpisih o varstvu osebnih podatkov, ter informacije s področij dela gledališča, kjer zavod nastopa na trgu, in ki so po odločitvi direktorja poslovna tajnost. V primeru spora o javni dostopnosti poslovnih informacij odloči, če ni z zakonom drugače določeno, ustanovitelj.
5. ORGANI GLEDALIŠČA
12. člen
Organa gledališča sta:
· direktor,
· svet gledališča.
5.1 Direktor
13. člen
Direktor zastopa, predstavlja in vodi poslovanje gledališča ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela gledališča.
Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi in drugimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarja.
5.1.1 Imenovanje in razrešitev direktorja
14. člen
Za direktorja gledališča je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
· univerzitetna izobrazba s področja humanističnih ali družboslovnih ved,
· pet let delovnih izkušenj,
· organizacijske in vodstvene sposobnosti,
· strokovno poznavanje dejavnosti gledališča, ali poznavanje dejavnosti gledališča in vodstvene izkušnje,
· znanje slovenskega jezika,
· aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika.
Ob prijavi na javni razpis je kandidat za direktorja ob drugih dokazilih dolžan priložiti življenjepis z opisom dosedanje poklicne kariere in program poslovnega in programskega razvoja gledališča za mandatno obdobje.
15. člen
Direktorja imenuje ustanovitelj na podlagi javnega razpisa po pridobitvi predhodnega mnenja sveta gledališča. Javni razpis objavi pristojni organ ustanovitelja. Ustanovitelj lahko povabi posamezne kandidate tudi neposredno. Pogoji javnega razpisa veljajo tudi za povabljene kandidate.
Mnenje sveta gledališča iz prvega odstavka tega člena ni omejeno na kandidata po ustanoviteljevem izboru.
Če se na razpis nihče ni prijavil ali če nihče od prijavljenih kandidatov ni bil izbran, se razpis ponovi.
Če svet gledališča ne poda mnenja iz prvega odstavka v roku 30 dni od dneva, ko je bil zanj zaprošen, se šteje, da je mnenje pozitivno.
Predsednik sveta gledališča sklene z direktorjem v imenu sveta gledališča pogodbo o zaposlitvi na podlagi akta o imenovanju direktorja. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata.
Delavca, ki je bil pred imenovanjem za direktorja zaposlen v tem gledališču nedoločen čas, se po prenehanju funkcije premesti v skladu s sistemizacijo delovnih mest in kadrovskim načrtom na prosto delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in za katero izpolnjuje predpisane pogoje.
Mandat direktorja traja pet let. Po preteku mandatne dobe je ista oseba lahko znova imenovana za direktorja.
16. člen
Ustanovitelj razreši direktorja pred potekom mandata:
· če direktor sam zahteva razrešitev,
· če nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu.
Ustanovitelj razreši direktorja pred potekom mandata tudi:
· če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih gledališča,
· če ne izvršuje sklepov organov gledališča ali ravna v nasprotju z njimi,
· če z nevestnim ali nepravilnim delom povzroči gledališču večjo škodo,
· če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti gledališča.
Ustanovitelj lahko razreši direktorja pred potekom mandata tudi:
· če bi nastopile bistvene spremembe dejavnosti, zaradi katere je gledališče ustanovljeno,
· če bi prišlo do spremembe ustanoviteljstva, ki bi zadevala ustanoviteljski delež, večji od polovice potrebnih sredstev za delovanje gledališča.
Pred razrešitvijo direktorja mora ustanovitelj pridobiti predhodno mnenje sveta gledališča in seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev ter mu dati možnost, da se v roku 15 dni o njih izjavi. Če svet gledališča ne da mnenja v roku 30 dni, se šteje, da je mnenje o razrešitvi pozitivno.
Zoper sklep o razrešitvi ima prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo.
5.1.2 Vršilec dolžnosti direktorja
17. člen
Vršilca dolžnosti direktorja imenuje ustanovitelj za čas do imenovanja direktorja, vendar največ za eno leto, če direktorju predčasno preneha mandat in ni bil izpeljan redni postopek imenovanja, oziroma, če se v razpisnem roku ni nihče prijavil, oziroma, če ni bil nihče izmed prijavljenih kandidatov imenovan za direktorja.
5.1.3 Naloge direktorja
18. člen
Naloge direktorja so:
· načrtuje, organizira in vodi delo ter poslovanje gledališča,
· sprejema strateški načrt,
· sprejema letni program dela in finančni načrt,
· sprejema akt o notranji organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v gledališču, če so ti organizirani,
· sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v gledališču, če so ti organizirani,
· sprejema kadrovski načrt,
· sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
· sprejema druge akte gledališča, če ni s predpisi ali s tem odlokom določeno, da jih sprejema svet gledališča,
· sklepa pogodbe za izvajanje dejavnosti gledališča,
· skrbi za produktivnost in ekonomičnost poslovanja gledališča,
· skrbi za trženje storitev,
· določa cene storitev,
· oblikuje predloge novih programov in dodatnih storitev,
· skrbi za promocijo gledališča,
· skrbi za sodelovanje z drugimi gledališči in organizacijami,
· določa podatke, ki štejejo za poslovno skrivnost,
· izdaja sklepe ter imenuje komisije, delovne skupine in druga delovna telesa za proučitev določenih vprašanj ali izvedbo določenih nalog iz svoje pristojnosti,
· odloča o sklepanju in prenehanju delovnega razmerja, razporeja delavce in izvaja druge pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z veljavno zakonodajo,
· imenuje pomočnika direktorja in druge delavce s posebnimi pooblastili,
· sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo gledališče ima,
· zagotavlja obveščanje zaposlenih v skladu z veljavnimi predpisi,
· poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje gledališča,
· pripravi letno poročilo o delu in poslovanju gledališča,
· izvršuje sklepe in druge odločitve sveta gledališča,
· opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakon in drugi predpisi, ta odlok in splošni akti gledališča.
K aktom iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme, dvanajste in dvajsete alineje prejšnjega odstavka daje soglasje svet gledališča.
5.1.4 Pooblastila direktorja
19. člen
Direktor zastopa in predstavlja gledališče v pravnem prometu neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru letnega programa dela in finančnega načrta gledališča, razen pogodb o razpolaganju z nepremičninami, ki jih ima gledališče v upravljanju oziroma jih uporablja, za kar je potrebno soglasje ustanovitelja v okviru določb drugega odstavka 37. člena tega odloka.
Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem odlokom, prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce s posebnimi pooblastili v skladu z aktom o notranji organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest.
V primeru direktorjeve odsotnosti ali zadržanosti nadomešča direktorja namestnik ali delavec gledališča, ki ga pooblasti direktor. Pisno pooblastilo določa obseg, vsebino in trajanje pooblastila.
5.1.5 Pomočnik direktorja
20. člen
O potrebnosti pomočnika direktorja odloči svet gledališča za vsak mandat direktorja posebej, in sicer glede na možnost, ali lahko področje umetniških programov vodi direktor sam.
Pomočnika imenuje direktor na podlagi neposrednega povabila v primeru imenovanja delavca, ki je v delovnem razmerju v gledališču, ali javnega razpisa. Pred imenovanjem direktor pridobi mnenje sveta gledališča.
Mandat pomočnika direktorja traja za čas trajanja mandata direktorja in se lahko ponovi. Delovno razmerje pomočnika direktorja se sklene za določen čas. Če je bil pomočnik direktorja pred nastopom mandata zaposlen v gledališču za nedoločen čas, se lahko za urejanje njegove zaposlitve po izteku mandata smiselno uporabijo določbe šestega odstavka 15. člena tega odloka.
21. člen
Pomočnik direktorja za področje umetniških programov mora izpolnjevati naslednje pogoje:
· univerzitetna izobrazba s področij lutkarstva, režije ali dramaturgije,
· 5 let delovnih izkušenj na področju lutkarskih oziroma gledaliških dejavnosti,
· aktivno znanje vsaj enega svetovnega tujega jezika.
22. člen
Pomočnik direktorja je lahko razrešen pred potekom mandata iz istih razlogov kot direktor.
Sklep o razrešitvi pomočnika direktorja sprejme direktor. Pred sprejemom sklepa o razrešitvi, mora direktor seznaniti pomočnika direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se v roku 15 dni o njih izjavi.
Pomočniku predčasno preneha mandat tudi, če preneha mandat direktorju. Sklep o razrešitvi sprejme novo imenovani direktor.
5.2 Svet gledališča
5.2.1 Imenovanje in razrešitev članov sveta gledališča
23. člen
Svet gledališča sestavlja sedem članov:
· tri člane imenuje ustanovitelj med strokovnjaki s področij dela gledališča, financ in pravnih zadev,
· dva člana izvolijo zaposleni v gledališču na zboru delavcev z večino glasov vseh navzočih, pri čemer enega izvolijo izmed vseh zaposlenih, enega pa izmed zaposlenih na strokovnih področjih dejavnosti gledališča,
· dva predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti, od katerih enega imenuje Kulturniška zbornica Slovenije, drugega pa Ustanova lutkarskih ustvarjalcev Slovenije.
Položaj direktorja gledališča je nezdružljiv s članstvom v svetu gledališča.
Mandat članov sveta gledališča traja 5 let in so lahko po poteku mandata ponovno imenovani oziroma izvoljeni. Mandat članov sveta začne teči z dnem konstituiranja sveta gledališča.
Direktor mora najmanj 90 dni pred iztekom mandata članom sveta pozvati ustanovitelja, delavce gledališča, Kulturniško zbornico Slovenije in Ustanovo lutkarskih ustvarjalcev Slovenije, da izvolijo oziroma imenujejo nove člane sveta.
24. člen
Član sveta je lahko na predlog sveta gledališča ali ustanovitelja razrešen oziroma odpoklican pred potekom mandata:
· če sam zahteva razrešitev,
· če se neopravičeno ne udeležuje sej,
· če nastopi delo ali funkcijo, ki je nezdružljiva s članstvom v svetu,
· če ne opravlja svojih nalog, oziroma jih ne opravlja strokovno,
· če pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi,
· če ne zastopa interesov tistih, ki so ga imenovali oziroma izvolili.
Mandat preneha tudi s smrtjo člana sveta, z izgubo poslovne sposobnosti, oziroma s prenehanjem delovnega razmerja članu, ki ga izvolijo zaposleni.
25. člen
Glede postopka razrešitve oziroma odpoklica članov sveta gledališča se smiselno uporabljajo določbe o postopku za imenovanje oziroma izvolitev.
26. člen
V primeru predčasnega prenehanja mandata člana se za čas do izteka mandata sveta gledališča imenuje oziroma izvoli novega člana.
Nadomestno imenovanje se ne opravi, če je prenehal mandat največ dvema članoma iz različnih skupin in je do izteka mandata sveta gledališča ostalo manj kot šest mesecev.
5.2.2 Konstituiranje sveta gledališča
27. člen
Prvo - konstitutivno - sejo sveta gledališča skliče direktor v roku 30 dni po imenovanju oziroma izvolitvi članov sveta gledališča. Na konstitutivni seji člani sveta gledališča izmed sebe izvolijo predsednika in njegovega namestnika. Predsednik sveta gledališča mora sklicati sejo sveta, če to zahtevata najmanj dva člana sveta ali direktor. Če predsednik sveta gledališča ne skliče seje v roku 15 dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skliče direktor gledališča.
Svet gledališča sprejema odločitve z večino glasov vseh prisotnih članov sveta gledališča. Svet gledališča sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta gledališča.
Svet gledališča podrobneje uredi svoje delovanje s poslovnikom.
5.2.3 Naloge sveta gledališča
28. člen
Svet gledališča ima naslednje naloge:
· nadzira zakonitost dela in poslovanja gledališča,
· spremlja, analizira in ocenjuje delovanje in politiko gledališča,
· predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja,
· ocenjuje delo direktorja,
· daje soglasje k strateškemu načrtu, aktu o organizaciji dela, aktu o sistemizaciji delovnih mest, letnemu programu dela in finančnemu načrtu, kadrovskemu načrtu in načrtu nabav ter nadzira njihovo izvajanje,
· daje predhodno mnenje k zavodski kolektivni pogodbi, če jo gledališče ima,
· daje soglasje k cenam storitev,
· potrjuje letno poročilo o delu in poslovanju gledališča,
· daje predhodno soglasje o načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki, ki jih ustvari gledališče,
· sprejema zaključni račun gledališča,
· obravnava vprašanja s področja strokovnega dela gledališča in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj,
· daje predhodno mnenje k imenovanju in razrešitvi direktorja,
· daje predhodno mnenje k imenovanju pomočnika direktorja,
· sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem in izvaja pravice in obveznosti delodajalca v razmerju do direktorja,
· daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem javnega zavoda,
· opravlja druge naloge, določene s tem odlokom in veljavnimi predpisi.
6. SPLOŠNI AKTI GLEDALIŠČA
29. člen
Splošni akti gledališča so pravilniki, poslovniki in drugi interni predpisi, s katerimi se urejajo posamezna področja ali vprašanja, pomembna za delo in poslovanje gledališča.
Splošni akti in postopki njihovega sprejemanja morajo biti v skladu z zakonom in tem odlokom. Splošne akte, za katere je s tem odlokom ali zakonom določeno, da morajo pridobiti soglasje sveta zavoda, lahko direktor sprejme, ko je soglasje sveta gledališča dano. Pogoj za uveljavitev sprejetega splošnega akta je njegova objava. Postopek priprave splošnega akta, način informiranja zaposlenih in izvedbe razprave ter postopek sprejemanja in objave splošnega akta določi direktor, če ni z zakonom ali predpisi drugače določeno.
Predloge splošnih aktov gledališča, s katerimi delodajalec določa organizacijo dela ali določa obveznosti, ki jih morajo zaposleni poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti, mora direktor pred sprejemom posredovati v mnenje reprezentativnemu sindikatu gledališča, če je ta organiziran.
O vsebini predlogov splošnih aktov iz prejšnjega odstavka mora direktor pred sprejemom aktov neposredno obvestiti tudi zaposlene. Ti imajo pravico dati pripombe in predlagati spremembe k predlogu splošnih aktov iz prejšnjega odstavka.
30. člen
Gledališče ima naslednje splošne akte:
· strateški načrt,
· akt o organizaciji dela,
· akt o sistemizaciji delovnih mest,
· akt o varstvu pri delu in požarni varnosti,
· pravilnik o varovanju osebnih podatkov,
· druge z zakonom in veljavnimi predpisi določene akte.
Akta iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka se lahko združita v en splošni akt.
Gledališče ima lahko tudi druge splošne akte v skladu s tem odlokom in veljavnimi predpisi.
Splošne akte iz prve do vključno tretje alineje prvega odstavka tega člena sprejema direktor po predhodnem soglasju sveta gledališča, preostale splošne akte sprejema direktor, v kolikor ni s posebnimi predpisi drugače določeno.
7. SREDSTVA ZA DELO GLEDALIŠČA IN ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI GLEDALIŠČA
7.1 Upravljanje z javno infrastrukturo na področju kulture in drugimi sredstvi za delo gledališča
31. člen
Gledališče uporablja za izvajanje svojih dejavnosti dele nepremičnin Rotovški trg 1 in 2, Maribor, s pripadajočo opremo v lasti ustanovitelja. Gledališče upravlja z opremo v teh objektih, ki predstavlja del javne infrastrukture na področju kulture.
Gledališče uporablja sredstva iz predhodnega odstavka brezplačno, v breme svojih virov sredstev pa skrbi za tekoče vzdrževanje nepremičnin in opreme, ki jih uporablja.
Gledališče in upravljalci nepremičnin iz prvega odstavka tega člena pogodbeno dogovorijo medsebojna razmerja skladno s 75. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 96/02).
V soglasju z ustanoviteljem ali na podlagi njegovih odločitev lahko gledališče upravlja tudi z drugimi nepremičninami.
7.2. Viri, način in pogoji pridobivanja sredstev za delo
32. člen
Sredstva za delo gledališča so, razen premoženja ustanovitelja iz prejšnjega člena, še sredstva, ki jih gledališče pridobi:
· na podlagi 128. in 129. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo iz državnega proračuna in proračuna ustanovitelja za opravljanje dejavnosti gledališča kot javne službe,
· iz državnega proračuna, proračuna ustanovitelja in drugih javnih virov za druge naloge gledališča,
· z vstopninami,
· s plačili za storitve ter prodajo proizvodov in blaga na trgu,
· z donacijami, s sponzorstvi in darili,
· s sredstvi, pridobljenimi na domačih in mednarodnih javnih natečajih,
· iz drugih virov, v skladu z veljavnimi predpisi.
Gledališče pridobiva proračunska sredstva za dejavnosti, ki jih gledališče izvaja kot javno službo, na osnovi predloženega letnega programa dela in finančnega načrta, ki ga je potrdil svet gledališča. Predložen letni program dela in finančni načrt mora biti predhodno usklajen s pristojnim organom financerja. Usklajevanje poteka po postopku in v rokih, kot jih določajo veljavni predpisi in pristojni organ financerja.
V okviru potrjenega letnega programa dela in finančnega načrta gledališče samostojno gospodari s prihodki.
Gledališče ločeno izkazuje prihodke in odhodke iz javnih virov, iz tržne dejavnosti in drugih nejavnih virov.
7.3 Način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo gledališča
33. člen
O načinu razpolaganja presežkov prihodka nad odhodki odloča svet gledališča na predlog direktorja.
Presežek prihodkov nad odhodki sme gledališče uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, za katero je ustanovljeno, ter za investicijsko vzdrževanje in nakup opreme v sklopu javne infrastrukture za kulturo, na podlagi predhodnega soglasja ustanovitelja pa tudi v druge namene. Soglasje ustanovitelja je potrebno tudi, če gre za razporejanje presežkov za namene, iz naslova katerih bi nastajale višje obveznosti ustanovitelja.
34. člen
O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog direktorja po predhodnem soglasju sveta gledališča.
V primeru primanjkljaja sredstev za dejavnosti javne službe in za dejavnosti, ki jih gledališče izvaja kot javno službo, se način kritja tega primanjkljaja določi tudi v soglasju s financerjem iz prve alineje prvega odstavka 32. člena tega odloka. Če ustanovitelj oziroma financer ne odločita drugače, se primanjkljaj likvidira v breme virov sredstev, s katerimi upravlja gledališče.
8. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI GLEDALIŠČA V PRAVNEM PROMETU
35. člen
Gledališče nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun. Gledališče odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga.
36. člen
Gledališče prevzema odgovornost za smotrno, to je ekonomično, gospodarno in učinkovito ravnanje s sredstvi, namenjenimi za njegovo dejavnost, ter odgovornost dobrega gospodarja za sredstva, ki so mu dana v upravljanje.
37. člen
Premoženje, s katerim gledališče upravlja, oziroma ga uporablja, je last ustanovitelja. S premičnim premoženjem upravlja gledališče samostojno, z nepremičninami iz 31. člena tega odloka pa samo po predhodnem soglasju ustanovitelja.
Omejitve gledališča iz predhodnega odstavka tega člena pri razpolaganju z nepremičninami, ki jih gledališče uporablja, se nanašajo na vse razpolagalne posle z nepremičninami in posle, s katerimi se premoženje ustanovitelja obremenjuje, razen na oddajo nepremičnin v najem, o čemer gledališče odloča samostojno v okviru predpisov in sklepov ustanovitelja. Z oddajanjem nepremičnin v najem gledališče ne sme ogrožati izvajanja dejavnosti, za katero je ustanovljeno.
S premoženjem v upravljanju oziroma v uporabi, ki predstavlja nepremično in drugo javno infrastrukturo na področju kulture ali drugo premoženje ustanovitelja, gledališče ne more prevzemati odgovornosti do tretjih oseb.
9. ODGOVORNOSTI USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI GLEDALIŠČA
38. člen
Ustanovitelj odgovarja za obveznosti gledališča omejeno subsidiarno do vrednosti sredstev, ki so predvidena v proračunu ustanovitelja za financiranje dejavnosti gledališča v tekočem letu.
Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti gledališča iz naslova drugih dejavnosti, ki jih gledališče opravlja za druge naročnike.
10. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA IN GLEDALIŠČA
39. člen
Ustanovitelj ob zakonsko določenih pravicah in obveznostih ter skladno s svojimi pristojnostmi:
· ugotavlja skladnost strateških načrtov in letnih izvedbenih načrtov gledališča z lastnimi razvojnimi načrti in letnimi plani,
· spremlja skladnost porabe sredstev z letnim programom dela in finančnim načrtom,
· zagotavlja potrebno javno infrastrukturo za delovanje gledališča,
· zagotavlja potrebna finančna sredstva za delovanje gledališča v okviru usklajenega in potrjenega letnega programa dela in finančnega načrta gledališča v skladu z zakonskimi predpisi s področja dela gledališča in s področja javnih financ,
· opravlja druge zadeve v skladu s tem odlokom in veljavnimi predpisi.
Obveznosti gledališča:
· na poziv ustanovitelja in v rokih, ki jih ta določi, predlaga strateški načrt gledališča ter letne izvedbene načrte (letni plan dela in finančni načrt, kadrovski načrt, načrt nabav) za določeno proračunsko obdobje,
· na zahtevo ustanovitelja uskladi svoje strateške in letne izvedbene načrte z ustanoviteljevimi,
· obvešča pristojne organe ustanovitelja o rezultatih poslovanja ter posreduje podatke o poslovanju v skladu z zakonom in predpisi,
· na zahtevo ustanovitelja posreduje druge podatke, ki so potrebni za spremljanje, nadzor, razvoj in financiranje dejavnosti ter za statistične namene.
Dokler ne pride do uskladitve in potrditve letnega plana dela in finančnega načrta gledališča iz druge alineje predhodnega odstavka tega člena, gledališče posluje, ustanovitelj pa zagotavlja svoje obveznosti do gledališča, v obsegu iz preteklega poslovnega leta v skladu s predpisi, ki uravnavajo poslovanje v obdobju začasnega financiranja.
40. člen
Razmerja do drugih občin, na območju oziroma v korist katerih zagotavlja gledališče s svojim delovanjem javne kulturne dobrine, ureja gledališče samostojno in v skladu z zakonom, predpisi ter navodili ministrstva, pristojnega za kulturo.
11. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41. člen
Svet gledališča se konstituira v skladu s tem odlokom v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka. Do takrat opravljajo nujne naloge obstoječi organi gledališča.
42. člen
Dosedanji direktor gledališča opravlja svojo funkcijo tudi po uveljavitvi teka odloka do izteka mandata, za katerega je bil imenovan.
43. člen
Do uveljavitve določb od 129. do 131. člena in do izpolnitve 131. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), veljajo določbe 39. člena tega odloka v zvezi z usklajevanjem strateškega načrta in letnih izvedbenih načrtov gledališča ter v zvezi z zagotavljanjem potrebnih finančnih sredstev za dejavnosti gledališča le za dejavnosti, ki se financirajo iz proračuna ustanovitelja.
44. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati Odlok o preoblikovanju zavoda kulturne dejavnosti Rotovž v javni zavod Lutkovno gledališče Maribor (MUV, št. 11/92) in Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o preoblikovanju zavoda kulturne dejavnosti Rotovž v javni zavod Lutkovno gledališče Maribor (MUV št. 26/99), Statut Lutkovnega gledališča Maribor z dne 20. 1. 1993 in Statutarni sklep javnega zavoda Lutkovno gledališče Maribor z dne 25. 2. 2002 ki jih nadomesti ta Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Lutkovno gledališče Maribor. Do sprejetja novih aktov iz 30. člena tega odloka veljajo obstoječi akti gledališča v vseh določbah, ki niso v nasprotju z zakonom in tem odlokom.
Akt o organizaciji dela, akt o sistemizaciji delovnih mest in kadrovski načrt gledališča morajo biti usklajeni s tem odlokom in sprejeti v štirih mesecih, drugi splošni akti gledališča pa v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega odloka.
Dokler ni sprejet strateški načrt, se kot izhodišče za pripravo letnega programa dela in finančnega načrta ter drugih letnih planskih aktov uporablja obseg dejavnosti gledališča v preteklem poslovnem letu.
Če ustanovitelj ne določi drugače, morajo upravljalci nepremičnin iz prvega odstavka 31. člena tega odloka in gledališče pogodbeno urediti razmerja iz tretjega odstavka istega člena najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega odloka.
45. člen
Za vpis v sodni register na podlagi tega odloka poskrbi direktor.
46. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
Številka: 02200-00010/2004
Datum: 30. avgust 2004
Župan Mestne občine Maribor
Boris Sovič, univ. dipl. inž. el., s. r.