Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZU- PUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Hoče-Slivnica (MUV, št. 6/10, 19/10) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na svoji 22. redni seji dne 13. decembra 2017 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo stanovanjske stavbe na območju Pivole
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Hoče - Slivnica (MUV, št. 28/14) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo stanovanjske stavbe na območju Pivole (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN je izdelal OS ARHITEKTURA, Katarina Šauperl s.p., Framska ulica 3, 2000 Maribor s številko projekta 04/2017
(sestavni del podrobnega načrta)
(1) OPPN vsebuje besedilo odloka, grafični del in priloge.
(2) S tem odlokom se določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja.
3. člen (območje OPPN)
(1) Območje OPPN obsega zemljišči parcelne številke 303/7 in 303/8katastrska občina Pivola.
(2) Po podatkih GURS je velikost območja OPPN je 1061 m2.
(3) Ureditve, navedene v 3. členu tega odloka, obsegajo tudi okoliška zemljišča in dele zemljišč, na katerih se izvede potrebna komunalna in energetska infrastruktura.
4. člen
(opis prostorskih ureditev)
Iz Občinskega prostorskega načrta Občine Hoče–Slivnica izhaja, da se območje nahaja v VN 02, v območju stanovanj z oznako Skd.
(načrtovane prostorske ureditve)
(1) S tem OPPN se načrtuje gradnja stanovanjske stavbe
(2) Predvidene so naslednje ureditve:
1. gradnja stanovanjske stavbe,
2. gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe,
3. ureditev zelenih in drugih površin,
4. ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra z ureditvijo dovozne ceste
(pogoji glede vrste dopustih dejavnosti, gradenj in drugih del ter objektov)
(1) Vrste dopustnih dejavnosti: osnovna dejavnost predstavlja bivanje.
(2) Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo:
- gradnja novih objektov,
- tekoča vzdrževalna in investicijska dela na objektih in napravah
- nadzidave in dozidave objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov,
- odstranitev obstoječih objektov in rušitve stavb,
- rekonstrukcije objektov in naprav,
- funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije,
- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
- urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,
- gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov,
- spremembe dejavnosti v okviru dopustnih dejavnosti,
- postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
(3) Vrste dopustnih objektov, ki se dopuščajo skladno z veljavni mi predpisi ter v okviru določil tega odloka:
- Stanovanjske stavbe: enostanovanjske stavbe in dvostanovanjske stavbe
- Nestanovanjske stavbe in drugi gradbeno inženirski objekti:
- stavbe za rastlinsko pridelavo
- stavbe za spravilo pridelka
- druge nestanovanjske kmetijske stavbe
- nezahtevni in enostavni objekti v okviru določil 8. člena tega odloka,
- objekti prometne infrastrukture,
- cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.
(4) Dopustna je gradnja objektov za namene rabe alternativnih energetskih virov.
(pogoji za projektiranje in gradnjo)
(1) V grafičnih prilogah je zarisan tloris stavbe, od katerega je dopustno odstopanje za 0,50 m na vse smeri. Možnost širitve je do faktorja pozidanosti (FZ) 40%, faktorja izrabe (FI) do 0,6, faktor ozelenjenih površin (FOZP) minimalno 30%.
(2) Tlorisni gabarit je podolgovate oblike, dopustno je tudi razmerje 1:1.
(3) Višinski gabarit objekta: pritličje + nadstropje.
(4) Streha je dvokapna z naklonom od 25° do 45°. Sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta in je vzporedno s plastnicami terena. Dopustna je tudi enokapna streha z manjšim naklonom in ravna streha.
(5) Kritina naj bo od rdeče do rjave in srednje sive do temno sive barve.
(6) Fasada je v svetlih barvnih tonih.
(7) Dovoz in dostop do objekta je urejen z južne strani območja.
(nezahtevni in enostavni objekti)
(1) Znotraj območja OPPN je dovoljena gradnja in ureditev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
Nezahtevni objekti:
- majhna stavba,
- ograje, škarpe in podporni zidovi,
- objekt za rejo živali. Enostavni objekti:
- majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,
- ograja, podporni zid,
- mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, rezervoar, vodnjak,
- vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (vodni zbiralnik, bazen za kopanje, okrasni bazen, ribnik…),
- pomožni komunalni objekti.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti naj bodo od parcelne meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 2,0
m. Odmiki so lahko manjši s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča. Ograje, podporni zidovi se lahko gradijo do parcelne meje in na parcelno mejo s soglasjem lastnika sosednje zemljiške parcele, na katero mejijo. Za stavbo veljajo enako oblikovanje kot za osnovni objekt.
9. člen
(pogoji za zunanjo ureditev)
(1) Za zasaditev zelenih površin naj se uporabljajo avtohtone travne, grmovne in drevesne vrste.
(2) Ograja je lahko lesena, žičnata ali kovinska in kombinirana z zidcem v višini največ 0,50 m. Ograja ne sme posegati v območje javnih prometnih in zelenih površin. Višina in izvedba ograje ob priključkih dovoznih poti na glavno cesto, mora biti takšna, da omogoča preglednost v križišču in varno priključevanje.
(3) Parkirne površine je možno pokriti z nadstrešnicami.
(4) Na nagnjenem terenu je dopustna izvedba škarp in podpornih zidov.
DOBRO
10. člen
(skupne določbe glede prometnega urejanja)
(1) Za potrebe predmetne pozidave v območju OPPN je potrebno zagotoviti prometne in parkirne površine.
(2) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko obstoječih javnih prometnih površin.
(1) Obravnavano območje se navezuje na obstoječo občinsko cesto (parc. št. 354/4, k.o. zgornje Hoče) preko javne poti št. 880281 (parc. št. 277/7 in 277/4, k.o. Pivola).
(2) Parkiranje se zagotovi na lastnem zemljišču.
(skupne določbe glede komunalnega in energetskega urejanja)
(1) Predvideno pozidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev in služb. Pred izvedbo je potrebno na terenu določiti natančno lego posameznih vodov.
(2) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati pogoje posameznih upravljavcev in usmeritve tega načrta. Dopustna so odstopanja od rešitev v načrtu (trase posameznih vodov, zasnove, način priključevanja, etapnost izvedbe), ki so usklajene s posameznimi upravljavci infrastrukture.
(3) Pri izdelavi tehnične dokumentacije (nadaljnjem načrtovanju pred izvedbo del) je obvezno sodelovanje z upravljavcem z upoštevanjem katastra obstoječih objektov in naprav. Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamične posege v prostor, ki so možni tudi v primerni fazni izvedbi, si je pred izdelavo projektne dokumentacije potrebno pridobiti projektne pogoje in nato še soglasje.
(1) Na obravnavanem območju ni javnega vodovodnega omrežja.
(2) Objekt se s pitno vodo napaja iz obstoječega lastnega vodnega vira.
(3) Za lastno oskrbo s pitno vodo je potrebno zaprositi za razširitev oziroma dopolnitev vodnega dovoljenja.
(4) Pri izgradnji vodovodnega omrežja se izvede priključitev
na vodovodno omrežje.
14. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Na obravnavanem območju ni obstoječega kanalizacijskega
omrežja.
(2) Za predvideni objekt je potrebno izvesti ločen sistem odvodnje.
Za fekalne vode se uredi vodotesno greznico ali malo
komunalno čistilno napravo. Prevzem blata iz greznice ali
male čistilne naprave se zagotovi preko javne službe v skladu
z veljavno zakonodajo tega področja.
(3) Meteorne vode iz strešin se vodi ločeno v lokalno ponikanje
oziroma preko razpršene odvodnje. Podrobnejši pogoji
se opredelijo v projektni dokumentaciji na podlagi geološko
geomehanskega poročila.
(4) Območje se v skladu z veljavno uredbo nahaja v širšem
vodovarstvenem območju VVO III. Pri vseh posegih je potrebno
upoštevati pogoje in omejitve veljavnega predpisa o
zaščiti podtalnice.
15. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na obravnavanem območju se nahaja obstoječe elektroenergetsko
omrežje. V fazi nadaljnjega načrtovanja je potrebno
pridobiti natančne podatke o legi vodov in jih po
potrebi prestaviti oziroma zaščititi v skladu s pogoji upravljavca.
(2) Za napajanje predvidenega objekta se zgradi ustrezen NN
priključek. Priključek se izvede v skladu s pogoji upravljavca.
Podrobneje se rešitev obdela v projektni dokumentaciji.
16. člen
(kabelsko in telekomunikacijsko omrežje)
Na obravnavanem območju ni obstoječih TK inštalacij.
17. člen
(ogrevanje)
(1) Ogrevanje bo urejeno individualno z ekološko neoporečnimi
gorivi.
(2) Dopustna je izvedba alternativnih načinov ogrevanja (izkoriščanje
sončne energije, sistemi ogrevanja s toplotno
črpalko, ipd.). V primeru ogrevanja s toplotno črpalko sistema
voda-voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda mora
investitor pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO
OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
18. člen
(kulturna dediščina)
(1) Na ureditvenem območju OPPN ni enot nepremične kulturne
dediščine.
(2) Splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin
- v kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene
pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva
arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne
dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se
bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega
nadzora nad posegi;
- ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni
varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/
odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu
odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda
za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira
v skladu z določili arheološke stroke.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA,
NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
19. člen
(varstvo zraka)
(1) Skladno s Sklepom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti
zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov,
delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v
zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 72/03) se ureditveno območje
OPPN nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti.
(2) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo
mogočo mero je potrebno upoštevati veljavne predpise.
(3) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno
onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih
strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med
gradnjo. Poskrbi se za:
- vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih
poti v vetrovnem in suhem vremenu;
- preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;
- čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne
ceste;
- protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se
uporabljajo za prevoz.
(1) Skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 105/05) se ureditveno območje OPPN nahaja v območju II. stopnje varstva pred hrupom.
(2) Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.
(3) Pri izvedbi predvidenega posega v prostor je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo.
(1) Območje OPPN se nahaja v širšem vodovarstvenem območju z oznako VVO III.
(2) Za zbiranje, odvodnjavanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda je potrebno upoštevati naslednje:
- Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi, če ta obstaja.
- Čiste padavinske vode iz strehe je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. V kolikor geološko poročilo pokaže, da ponikanje ni možno, je treba padavinske in morebitne prečiščene komunalne odpadne vode speljati v bližnji vodotok oziroma površinski odvodnik, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora ureditev odvodnje biti načrtovana tako, da bodo padavinske in prečiščene komunalne vode speljane izven plazljivega in erozijsko ogroženega območja. V primeru odvodnje po erozijsko nestabilnih ali plazljivih tleh je treba predvideti odvodnjo po kanaletah ali drugače utrjenih muldah na način, da niso ogrožena sosednja zemljišča ali objekti.
- Odvajanje padavinskih vod iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda iz urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zbiralniki za padavinske vode, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki...).
- Odvajanje padavinskih vod s parkirišč in manipulativnih površin je treba načrtovati preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj in usedalnika. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj.
(3) V primeru lastne oskrbe s pitno vodo je treba za odvzem vode pridobiti vodno pravico za rabo vode. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.
(4) V skladu z veljavnimi predpisi si mora investitor pri naslovnem organu, po končanem projektiranju in pred izgradnjo objektov na obravnavanem območju, pridobiti vodno soglasje.
(1) Območje OPPN se nahaja izven območja varstvenega območja.
(1) Območje OPPN se nahaja izven območja gozdov in gozdnega prostora.
(2) Odvečni odkopni material, ki bo nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasip.
(1) Ravnanje z odpadki se izvaja v skladu z veljavno zakonodajo in določili občinskega Odloka o načinu upravljanja gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih
odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Hoče-Slivnica (MUV št. 9/06).
(2) Vse odpadke je potrebno ločevati ter predati v uporabo ustreznim prevzemnikom.
(3) V času gradnje je potrebno zagotoviti ustrezno ravnanje z gradbenimi odpadki, v skladu z veljavno zakonodajo.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
25. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Območje OPPN se nahaja na plazljivo in erozijsko ogroženem območju. Projektna dokumentacija mora izpolnjevati vsem zahtevam v zvezi z zmožnostjo ponikanja padavinskih in prečiščenih komunalnih vod ter načinu temeljenja, ki so podane v geološko (geomehanskem) poročilu.
(2) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:
− nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,
− nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
− nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov ter
− nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
26. člen
(varstvom pred požarom)
(1) Ureditveno območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Možnost nastanek požara ne obstaja, verjetnost vžiga je minimalna. V kolikor izbruhne požar se zelo počasi širi ali pa ugasne. Zelo malo gorljivega materiala je zajetega v požaru, v glavnem je to zgornji sloj podrasti.
(2) Načrtovana stanovanjska stavba se uvršča med požarno manj zahtevne objekte. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhaja iz posameznih načrtov, kot so določeni v predpisih o projektni dokumentaciji o graditvi objektov. Obvezna priloga dokazila o zanesljivosti objekta je elaborat «zasnova požarne varnosti«.
(3) Zagotovljeni morajo biti ustrezni odmiki od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve.
(4) Na ureditvenem območju OPPN ni javnega vodovodnega omrežja. Voda, potrebna za gašenje se zagotavlja s prevozom vode z gasilskimi vozili.
(5) Stavba mora biti projektirana in grajena tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.
(6) Intervencijska vozila bodo varno dostopala iz obstoječe kategorizirane občinske ceste.
27. člen
(etapnost gradnje)
OPPN se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka etapa mora biti zaključena funkcionalna celota vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami.
28. člen
(pogoji za vzdrževalna in druga dela)
(1) Za vzdrževalna in investicijska dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega.
(2) Pri urejanju okolice objekta in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
(obveznost ob pripravi projektne dokumentacije)
(1) Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven ureditvenega območja OPPN mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.
(2) Po končanem projektiranju in pred gradnjo objekta mora investitor pri naslovnem organu s področja varstva vodnih virov pridobiti tudi vodno soglasje.
(3) Pred začetkom gradnje mora investitor pridobiti geotehnične pogoje gradnje za predvideni objekt.
(1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
- pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,
- zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
- promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
- sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),
- skladno z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
- zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
- v času gradnje zagotoviti vse potrebne okoljevarstvene varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka ter varstvo pred hrupom pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
- v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,
- zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
- sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
31. člen
(vpogled v OPPN)
OPPN s prilogami je na vpogled na sedežu Občine Hoče-
-Slivnica.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
Številka: 03201-16/2017-010
Datum: 14. december 2017
Župan občine Hoče-Slivnica
dr. Marko Soršak, univ. dipl. gosp. inž., s.r.