Na podlagi 11. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1B, 108/09 ZPNačrt-A, 80/10 ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11 ZKZ-C, 57/12 ZPnačrt-B, 57/12 ZUPUDPP-A, 109/12 ZPNačrt-C in 76/14-odl.US) in 23. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV št. 10/11 in 8/14) je Mestni svet Mestne občine Maribor na 29. redni seji dne 5. oktobra 2017 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu dela območja S-8 in Š-8/1 - Pristan v Mariboru
V Odloku o zazidalnem načrtu dela območja S 8 in Š 8/1 – Pristan v Mariboru (MUV št. 27/97, 24/02, 23/10 in 12/12-teh. popr.) se za 1.a členom doda novi 1.b člen, ki se glasi:
Sprejmejo se spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje S-8 in Š-8/1 Pristan v Mariboru (MUV št. 27/97, 24/02, 23/10 in 12/12-teh.popr.), ki ga je izdelalo podjetje OSA arhitekti d.o.o. Maribor, Strma ulica 13, Maribor, št. proj. 15/176, z datumom junij 2017.«
2. člen
2. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zazidalni načrt vsebuje:
A. ODLOK
B. GRAFIČNI DEL
B1 - Izsek iz dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana
–
urbanistična zasnova – namenska raba površin
M – 1 : 5000
B2 - Posnetek obstoječega stanja z mejo obdelave zazidalnega načrta
in situacijo rušitev
M – 1 : 500
B3 - Zazidalna situacija z zasnovo ureditve zelenih površin in funkcionalno oblikovalskimi pogoji
B4 - Situacija prometa
M - 1 : 500
B5 - Značilni prerezi
B6 - Situacija komunalnih naprav
B7 - Tehnični elementi za zakoličenje objektov in gradbenih parcel
C. PRILOGE
- Obrazložitev pogojev za posege v prostor
- Smernice in mnenja k spremembam in dopolnitvam ZN
- Strokovne podlage
- Povzetek za javnost«
2.a člen se črta.
4.člen
3.člen se spremeni tako, da se glasi:
»Območje obdelave sega na zahodu do Strme ulice, na severu do Koroške ceste, na vzhodu do Vodnikovega trga in Pristaniške ulice ter na jugu do Drave.
Območje je omejeno z naslednjimi parcelami, začenši z vogalom Strme ulice in Koroške ceste v smeri urinega kazalca: na zahodu parc. št. 2184 (Strma ulica), na severu parc. št. 2165/10 (Koroška cesta), na vzhodu parc. št. 2161/16 in 2181/25 (pristaniška ulica) in na jugu parc. št. 2189 (reka Drava) – vse parcele k.o. Koroška vrata.
Območje obdelave je prikazano na grafični prilogi št. B2 - Posnetek obstoječega stanja z mejo obdelave zazidalnega načrta in situacijo rušitev.«
5. člen
3.a člen se črta.
6.člen
4.člen se spremeni tako, da se glasi:
»Območje je opredeljeno kot stavbno zemljišče v ureditvenem območju naselja, površine so namenjene bivanju, športu in spremljajočim dejavnostim. Vrste dopustnih dejavnosti poleg bivanja in športa, ki se dopuščajo so:
- oskrbne dejavnosti s področja storitvene obrti in gostinstva,
- poslovne in trgovske dejavnosti, ki nimajo značaja trgovskega centra, predvsem trgovine za oskrbo lokalnega prebivalstva in
- zdravstvene dejavnosti v povezavi s športom,
Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del:
- gradnja novih objektov, dozidave in nadzidave,
- tekoča vzdrževalna in investicijska dela na objektih in napravah,
- rekonstrukcije obstoječih in novih objektov ter naprav,
- odstranitev obstoječih objektov in rušitve stavb,
- funkcionalne spremembe objektov s sodobnejšo tehnologijo,
- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
- urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic in
- spremembe dejavnosti v okviru dopustnih dejavnosti.
Vrste dopustnih objektov:
- Stanovanjske stavbe (večstanovanjske in stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine).
- Nestanovanjske stavbe in drugi gradbeno inženirski objekti:
- gostilne, restavracije in točilnice (dovoljene samo v karejih 12 in 23 ob Ulici ob bregu in v kareju 17 ob Koroški cesti),
- trgovske stavbe in stavbe za druge storitvene dejavnosti,
- garaže in pokrita parkirišča, kolesarnice,
- stavbe splošnega družbenega pomena,
- drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
- nezahtevni in enostavni objekti v okviru določil tega od loka.
- Objekti prometne infrastrukture.
- Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.«
7. člen
4.a člen se črta.
8.člen
5.člen se spremeni tako, da se glasi:
»Območje obravnave se navezuje na strnjeno zazidavo historičnega mestnega središča na vzhodu in novejšo stanovanjsko zazidavo na zahodu. Na sredi območja je locirano obstoječe pokrito kopališče Pristan, obstoječa pretežno stanovanjska poselitev ga obdaja na vzhodnem, severnem in zahodnem robu.
Gradbene linije so obvezne in so v grafičnih prilogah označene s polno črto.
Gradbene meje so spremenljive in so v grafičnih prilogah označene s prekinjeno črto. Višinska kota pritličja objektov se lahko spremeni za ± 1m.
Število in gabariti garažnih etaž se določijo na osnovi potreb in tehničnih zmožnosti v posameznem primeru v projektni dokumentaciji. Pri uvozih in izvozih v garaže, ki se nahajajo pod okni stanovanj, je potrebno načrtovati dostop tako, da je vhodna zapora (garažna vrata, zapornica, ...) umaknjena v notranjost objekta vsaj za 5 m. Če to ni mogoče je potrebno na tehnično-sanitarno ustrezen način rešiti zaščito stanovanjskih prostorov pred hrupom in izpušnimi plini v oddaljenosti 6 m od odprtine dostopa v garažo.
Gradnja kleti je možna tudi v več etažah, odvisno od potreb in geomehanskih možnosti (tudi izven gabarita nadzemnega dela objekta, vendar v sklopu lastnega funkcionalnega zemljišča) ni pa obvezna.
Objekti se bodo z vzdolžno lamelo ob Koroški cesti gabaritno, to je z višino fasadnega venca objekta in višino slemena prilagodili sosednjim objektom na vzhodni, oz. zahodni strani. Možna odstopanja višinskega gabarita so ± 0,50 m. Večja odstopanja so možna samo lokalno, za izvedbo morebitnih arhitekturnih poudarkov. Objekti morajo imeti proti Koroški cesti poševno streho v enakem naklonu kot sosednji objekt. Kritina mora biti opečna ali iz drugih ustreznih materialov, ki jih potrdi ZVKD Maribor.
Dvoriščne lamele višinsko ne smejo presegati kote venca objekta ob Koroški cesti.
Vogalni objekt ob Strmi ulici in Koroški cesti se bo izvedel kot povezovalni objekt slepe fasade obstoječega objekta na Strmi ulici in predvidenega objekta ob Koroški ulici. Višina objekta, naklon strehe in kritina bo prilagojena objektu na Koroški cesti 47. Višinski gabarit objekta bo enovit. Oblikovanje objekta se opredeli s projektno dokumentacijo in mora upoštevati merila in pogoje nosilcev urejanja prostora. Uvoz in izvoz na zemljišče, bo urejen iz Strme ulice. Hiša ob Strmi ulici, ki meji na vogalni objekt se lahko nadzida za eno etažo.
Za novo grajene objekte se bodo na dvoriščni strani objektov izvedle podzemne garaže z dovozom iz južne strani – ceste A. Razen če je določeno drugače.
V pritličjih objektov proti ulicam bo nameščen javni program (poslovna, trgovska, mirna obrtna dejavnost) z dnevnim obratovalnim časom ali stanovanjska dejavnost. Etaže objektov bodo namenjene stanovanjskemu in poslovnemu programu, ali samo stanovanjskemu ali samo poslovnemu programu.
Hiša na Koroški 41 se lahko nadzida za eno etažo do višine sosednjih hiš.
Objekti v teh karejih so izvedeni in za njih veljajo pogoji za obstoječe objekte iz 4.člena.
Kare 7, 8, 10, objekt 12
Objekti so določeni z gradbenimi linijami lamel in z nezazidano na jug odprto stranico zelenega atrija. Pod objekti so garaže, ki služijo programu objektov in so dimenzionirane v skladu z zmogljivostmi objekta. V pritličjih objektov proti ulicam je lahko umeščen javni program, v pritličjih objektov v notranjosti kareja bo umeščen stanovanjski program. Etaže objektov so namenjene stanovanjskemu programu.
Vzdolžne lamele objektov (vzporedne s Koroško cesto) so etažnosti K+P+3, prečne so enake etažnosti ob pogoju, da se lahko v zadnji etaži pozida največ 70 % bruto površine tipične etaže.
Objekt 12 je z južno fasado poravnan z linijo obstoječega objekta na vzhodni strani.
V pritličjih objektov proti ulici Ob bregu (objekt 12) bo nameščen javni program (poslovna, trgovska, mirna obrtna ali gostinska dejavnost) z dnevnim obratovalnim časom. Etaže objektov so namenjene stanovanjskemu programu.
Objekti so določeni z zahodno gradbeno linijo proti Ribiški ulici, južno proti ulici E in severno.
Lamele v smeri V-Z so etažnosti K+P+2+M, lamele v smeri S-J pa K+P+1+M. Strehe so dvokapnice z opečno kritino ali iz drugih ustreznih materialov.
Objekti, ki se priključujejo na obstoječe objekte, se bodo njihovim gabaritom prilagodili z višino fasadnega venca in višino slemena. Možna odstopanja višinskega gabarita so ± 0.5m. Objekti morajo imeti poševno streho z opečno kritino v enakem naklonu kot sosednji obstoječi objekt.
Pod objekti sta garaži, ki služita programu objektov in sta dimenzionirani v skladu s številom stanovanj in potrebnimi parkirnimi mesti za javni program. Garaža se nahaja pod objekti in atriji med objekti. Velikost je prilagojena zahtevam programa. Garaža se lahko izvede v več nivojih kot delno javna garažna hiša.
V pritličjih objektov proti ulicam bo nameščen javni (poslovna, trgovska, mirna obrtna ali gostinska dejavnost – samo v objektu ob Koroški cesti v kareju 17) z dnevnim obratovalnim časom ali stanovanjski program. Etaže objektov so namenjene stanovanjskemu ali poslovnemu programu.
V kareju 20 se nahaja obstoječi otroški vrtec. Vrtec se rekonstruira in dozida.
V kareju 23 se na južni strani ob ulici Ob bregu nahaja objekt tiskarne, ki je predvidena za rušitev ali rekonstrukcijo. V primeru rušitve se na območju postavi objekt etažnosti K+P. Gradbena linija, ki se nahaja ob Ulici Ob bregu je poravnana z gradbeno linijo obstoječih objektov na zahodni strani.
V objektu v ulici Ob bregu bo nameščen javni (poslovna, trgovska, mirna obrtna ali gostinska dejavnost z dnevnim obratovalnim časom ali stanovanjski program.
V severnem delu kareja 23 je predvidena gradnja objekta etažnosti K+P+1+M, višina objekta se poenoti z objektom ob Pristaniški ulici – vzhodno od objekta.
Pod objektoma v kareju je predvidena garaža, ki se lahko iz vaja fazno.
Ograje - so dovoljenje kot enostavni objekti. Lahko so postavljene največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo in vzdrževanjem ne posega na sosednje zemljišče. Med sosedska ograja lahko stoji tudi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo. Ograja mora biti izvedena kot žičnata, transparentna ali ozelenjena. Višina zidanega dela ne sme presegati 0,50 m.
Za ureditev sprehajalne poti ob Dravi je potrebno upoštevati rešitve iz izvedenega mednarodnega natečaja za ureditev nabrežja reka Drave.
Objekti, ki niso zaščiteni z odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na področju občine Maribor, se na osnovi ustreznega tehničnega mnenja lahko porušijo in nadomestijo z nadomestnimi. Za porušitev je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije – območna enota Maribor, Slomškov trg 6. Rušitve so prikazane na karti št. B2 »Posnetek obstoječega stanja z mejo obdelave zazidalnega načrta in situacija rušitev.«
9. člen
5.a člen se črta.
10. člen
5.b člen se črta.
6.a člen se spremeni tako, da se glasi:
»Posebna merila in pogoji za oblikovanje objektov:
- lega posameznih objektov je določena z gradbeno linijo,
- posamezni objekti so v grafičnem delu prikazani in označeni s številko,
- dovoljeni so objekti manjših tlorisnih gabaritov,
- tolerance višinskega gabarita stavb so ± 0,50m,
- gradnja kleti je obvezna na delih, kjer je možna zagotovitev podzemnih parkirnih površin, sicer klet ni obvezna, po potrebi je možna izgradnja več kletnih etaž, v sklopu funkcionalnega zemljišča je možna izgradnja kleti tudi izven gabarita osnovnega objekta,
- strehe, ki se nahajajo na objektih po obodu območja obdelave in so orientirane v notranjost karejev so lahko zaključene z atiko, teraso ali balkonom,
- ob gradnji objekta naslonjenega na slepo fasado ali požarni zid sosednjega objekta, soglasje lastnikov sosednjih objektov ni potrebno.«
12. člen
7.člen se spremeni tako, da se glasi:
»V sklopu zazidalnega načrta je potrebno zgraditi oz. obnoviti cestno mrežo.
Ulica A predstavlja podaljšek ulice, ki poteka na severni strani objekta kopališča Pristan. Ulica se dogradi v gabaritu kot podaljšek obstoječe ulice. Na južni strani podaljška se umesti 10 zunanjih parkirnih mest.
Ulica B predstavlja podaljšek ulice, ki je delno že zgrajena in poteka od kopališča Pristan do Strme ulice. Ulica se dogradi v gabaritu kot podaljšek obstoječe ulice. Na južni strani se umesti 8 parkirnih mest.
Ulica C poteka od kopališča Pristan proti podzemni garaži. V delu od peš povezave v smeri S-J do garaže objekta na Strmi ulici 13 poteka denivelirano. Na nivoju terena se uredi tlakovana ploščad ter intervencijska pot, pod nivojem terena dovoz do garaže objekta Strma ulica 13 - Ob bregu 28 in garaže novopredvidenih objektov severno od ulice C.
Ulica Ob bregu se uredi za dvosmerni promet do ceste, ki poteka po zahodni strani obstoječega kopališča Pristan, od te ceste proti peš brvi pa je cona umirjenega prometa oz. peš cona. Na severni strani ulice Ob bregu se uredi delno peš pločnik v minimalni širini 2m in deloma pas pravokotnega parkiranja za osebna vozila. Na južni strani se uredi peš promenada z dvosmerno kolesarsko stezo v skupni širini 6.5m.
Interno prometno omrežje - se uredi znotraj območja z navezavo na Ulico Ob bregu in Strmo ulico. Ulice so dvopasovne, dvosmerne z obojestranskim pločnikom in vzdolžnim parkiranjem.
Parkiranje za stanovalce se zagotovi na lastnem zemljišču, v podzemnih garažah posameznih objektov na lastnih parcelah. Na odprtih površinah je predvidenih 51 novih javnih parkirnih mest za osebna vozila. Pred vsakim objektom ali v njem je potrebno zagotoviti mesto za varno parkiranje koles. V vsakem novo zgrajenem objektu je potrebno na vsako prodano stanovanje zagotoviti tudi prodajo vsaj enega parkirnega mesta. Za objekta 1.1 in 4, kjer izgradnja podzemne garaže ni mogoča, je možno parkiranje v pritličju ali zagotoviti lastniška (ne najeta) parkirna mesta v bližnjih parkirnih hišah v radiju 200 m.«
7.a člen se črta.
14. člen
8. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Vodovod
Na območju, ki je predmet sprememb in dopolnitev ZN se nahaja obstoječi vodovodni cevovod.
Za potrebe vodo oskrbe območja je potrebno obnoviti naslednje vodovodno omrežje:
- Koroška cesta cca 330m LŽ DN 200 ( namesto LŽ DN 200) - Strma ulica cca 180m LŽ DN 100 ( namesto LŽ DN 200) - Ob bregu cca 260m LŽ DN 100 ( namesto AC DN 100).
Z izgradnjo krajših odsekov je možno direktno priključevanje novih porabnikov na javno vodovodno omrežje s soglasjem upravljavca voda.
Odvodnjavanje odpadnih vod od predvidenih objektov in odprtih površin je potrebno urediti v ločenem sistemu z ustreznimi navezavami na javno kanalizacijo, zgrajeno po obodnih ulicah.
Odvodnjavanje padavinskih voda od objektov in območja se naj predvidi v lokalna ponikanja oziroma vodenje v reko Dravo.
Za odvodnjavanje je potrebno predvideti izdelavo projektne dokumentacije in pripadajočih kanalskih priključkov. Za odvodnjavanje odpadnih voda iz nižje nivojskih etaž predvidenih objektov (garaže, tehnični prostori) je potrebno predvideti primeren način navezave in priključevanja na javno kanalizacijo (npr. lokalna prečrpališča) ter ustrezno lokalno zavarovanje v pri meru zapolnitve javne kanalizacije.
Za prestavitev kanalizacijskih odvodnikov (kot npr. del kolektorja v dolžini cca 150m), nadomestitev obstoječega razbremenilnika objekta je potrebno izdelati natančno projektno dokumentacijo prestavitve.
Obravnavano območje gravitira na levobrežni kolektor, ki poteka iz Lavričeve ulice preko območja in v nadaljevanju po ulici Ob bregu. Dimenzije cevi kolektorja je 100 oz. 120 cm.
Zaradi predlagane zazidave je potrebno del kolektorja v dolžini cca. 150 m prestaviti v os Strme ulice in ulice Ob bregu ter nadomestiti obstoječ razbremenilni objekt. Na odseku levobrežnega kolektorja, ki se prestavi, je zgrajen obstoječi razbremenilni kanal B 70 z izpustom v reko Dravo. Razbremenilni kanal se nadomesti iz jaška v ulici Ob Bregu z novim izpustom v reko Dravo.
Kanalizacijsko omrežje se predvidi v osi načrtovanih ulic. Kanalizacija se naveže na levobrežni kolektor.
Celotno kanalizacijsko omrežje se zgradi iz vodotesnih cevi ustreznega premera.
Pri gradnji kanalizacije je potrebno upoštevati minimalne odmike med kanalizacijo in vodovodom, ki znašajo minimalno 0,50 m (vertikalni) oz. 3.00 m (horizontalni). V kolikor odmikov ni možno doseči, je potrebno vodovod dodatno zaščititi.
V projektni dokumentaciji je potrebno predvideti izvedbo in saniranje prekopov po detajlu KP NIGRAD d.d.. V kolikor gre pri izvedbi cest za prečkanje javne kanalizacije in zveznih cevi meteornih voda javnih površin, je potrebno predložiti tehnično rešitev in način njihove zaščite. Na mestu prečkanja javnih površin v upravljanju Nigrad d.d. je predvideti izvedbo v zaščitnih ceveh (za telefon, KTV, plinovod, elektrika,…).
Ob vseh javnih cestah, se predvidi javna razsvetljava, ki se naveže na obstoječe omrežje javne razsvetljave, ki je na območju obdelave izvedena. Oprema JR mora biti predvidena in izvedena v skladu s standardi in tipizacijo, ki obstaja v MO Maribor. Za morebitno skupno traso kablovodov v isti jašek ali cev je potrebno pridobiti tehnična mnenja morebitnih deležnikov.
Na obravnavanem območju potekajo naslednji vodi:
- 10 kV kablovod T-027 – T-239 (k-191)
- 10 kV kablovod T-337-T239 )k-202)
- 10 kV kablovod RTP Koroška vrata – T-264 (k-743)
- 10kV TP Pristan ( t-239 OE Maribor z okolico)
- 0,4 kV nizkonapetostno omrežje nadzemne in podzemne izvedbe transformatorske postaje TP Pristan ( t-239 OE Maribor z okolico)
Vsi predvideni objekti morajo biti priključeni na NN elektro omrežje. Električne instalacije v novih objektih bodo morale izpolnjevati pogoje TT sistema. Objekti morajo imeti izvedeno temeljno ozemljilo. Priključno merilne omarice morajo biti nameščene tako, da bo omogočeno nemoteno odčitavanje števcev.
Po potrebi se obstoječe NN omrežje odstrani in se uredi nadomestno napajanje v skladu s predvideno zazidavo. Vse obstoječe vode je pred izvedbo potrebno na terenu zakoličiti pod nadzorom Elektra Maribor. Predvideni objekti se vključijo v električno omrežje preko NN kabelski razvodov, ki se položijo v posameznih dostopnih ulicah. Za vsako enoto je predvidena posebna priključna omarica. Napajanje se lahko izvede fazno. V posameznih ulicah se izvede javna razsvetljava v kabelski izvedbi. Kabli se položijo v skupen jašek z NN omrežjem.
V projektni dokumentaciji je potrebno predvideti do posameznih stavb na zemljišču TK kabelsko kanalizacijo:
- po glavni ulici vsaj dve cevi fi 110 s pripadajočimi kabelskimi jaški dimenzije 1,2x1,2x1,2m;
- do posameznih objektov ena cev fi 110 za poslovne stavbe ali fi 50 do stanovanjskih stavb.
Prenosni medij bo določen za vsako zazidavo posebej glede na potrebe investitorjev.
Na celotnem območju obdelave in na robovih le te je potrebno vso obstoječe TK omrežje ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške vseh posegov nosi investitor sam, kakor tudi stroški odprave napak na omrežju.
Za vse posege je potrebno naročiti projekte za izvedbo TK priključkov predvidenih objektov na TK omrežje.
Po vseh javnih cestah se predvidi položitev kabelske kanalizacije z zaščitnimi PVC cevmi Ø 110 mm. Na vsakih 60 – 80 metrov se naj predvidi postavitev kabelskega jaška Ø 600 mm, od katerega se do bližnjih objektov položi zaščitna PVC cev Ø50 mm, ki se zaključi v naročniški KRS podometni omarici na steni objekta.
Okoli celotnega zazidalnega območja je že zgrajeno nizkotlačno plinovodno omrežje. Večina objektov je priključena na plinovodni sistem, enako tudi kotlovnica kopališča Pristan.
Nov razvod omrežja zemeljskega plina ni predviden.
Izvedba omrežja zemeljskega plina izključno za kuho je neracionalna in ni predvidena.
Na obravnavanem področju sprememb ZN za del območja S8 in Š8/1 je v Energetski karti ter v skladu z lokalnim energetskim konceptom MOM predvideno ogrevanje izključno preko učinkovitega sistema daljinskega ogrevanja MOM. Za potrebe energetskega napajanja objektov je na obravnavanem področju že izvedeno omrežje daljinskega ogrevanja, večstransko napajano preko proizvodnih virov na lokaciji Energetike Maribor na Jadranski cesti ter lokaciji kotlovnice Pristan. Oba proizvodna vira sta preko povezave v Koroškem mostu in vročevodnega omrežja povezana v zaključeno celoto – energetsko učinkovit sistem daljinskega ogrevanja MOM. Pri načrtovanju novega omrežja ter priključevanju novih in obstoječih objektov je potrebno upoštevati splošne in tehnične pogoje za priključitev na vročevodno omrežje MOM in aktualne projekte in naloge sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.
Koncipiranje priključevanja objektov na vročevodno omrežje MOM naj bo prvenstveno iz vročevodov (odcepov) po cestah A in C, v skrajnem primeru ob soglasju SODO iz ceste B, nikakor pa ne iz ceste Ob bregu, kjer se ne predvideva izgradnja vročevodnega omrežja.
Do izgradnje vročevodnega sistema je možno alternativno ogrevanje na plin.
Na obravnavanem območju se skladno z Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki postavi ekološki otok (zbiralnic ločenih frakcij za biološke odpadke, papir, drobne odpadne embalaže iz stekla, plastike, kovine in preostanka odpadkov) in sicer na javni površini in sicer ob križišču ulice A in ulice, ki poteka ob zahodni strani objekta kopališča Pristan. Lokacija je razvidna tudi iz grafičnih prilog.
Dopustna odstopanja - možna so odstopanja od predlaganih rešitev komunalnih vodov, če se v nadaljnjem postopku izdelave projektne dokumentacije ugotovijo racionalnejše rešitve. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom in soglasji, pridobljenimi k zazidalnemu načrtu. Z odstopanji morajo soglašati vsi nosilcev urejanja prostora, katerih delovno področje sprememba zajema.«
8.a člen se črta.
16. člen
9. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
Načrtovane prostorske ureditve so v območju enote kulturne dediščine Maribor – Mestno jedro – cona B ( EŠD 424), ki je z veljavnim Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Maribor razglašeno kot urbanistični spomenik.
Upoštevati je potrebno varstveni režim, ki velja za kulturni spomenik in je določen z razglasitvenim aktom. Pri širšem mestnem jedru se varuje njegova pričevalnost raščene urbane strukture z značilnim uličnim rastrom, gabariti in historično podobo posameznih stavb. Dejavnost mora biti v skladu z značajem mestnega prostora in posameznih stavb. V tem prostoru so na prostih površinah dovoljene novogradnje, ki s morajo z gabaritnimi omejitvami in zazidalnim rastrom prilagoditi neposrednemu okolju posameznih ambientov. Novi objekti morajo biti funkcionalno in oblikovno usklajeni s historičnim jedrom.
Za poseg na območju registrirane kulturne dediščine je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
Območje še ni bilo arheološko raziskano. Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi obvesti enoto ZVKD Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
Na območju sta evidentirana naslednja objekta kulturne dediščine - Vodnikov trg 4 in Koroška cesta 31. Za navedena objekta velja varstveni režim, predpisan z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Maribor (MUV 5/92).
Na območju ni naravnih vrednot in zavarovanih območij z vidika varstva narave. Južni rob območja se nahaja v območju neposrednega in daljinskega vpliva na varovano območje POV – Drava, SI5000011, zavarovano z veljavno Uredbo o posebnih varstvenih območjih – območje Natura 2000.
Plodno zemljo, ki bo odstranjena pri gradnji objektov, je treba uporabiti za ureditev zelenih površin in nasipov.«
17.člen
11.a člen se spremeni tako, da se glasi:
Na celotnem območju mora biti urejeno odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Projektirana rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z veljavno Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in veljavno Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. Komunalne odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem , ki se zaključi na komunalni čistilni napravi.
Dno izkopa predvidenih objektov mora biti izvedeno 2,00m nad najvišjo gladino podzemne vode. Pri izvedbi posega ni dovoljeno poseči v podzemno vodo.
Padavinske vode iz obravnavanega območja ( strehe, cesta, parkirišča…) je potrebno prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora biti najmanj 1,0m nad najvišjo gladino podzemne vode.
Tla v vseh objektih naj bodo brez talnih izpustov, v primeru le teh se izvede odvodnja odpadnih voda preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescenčnimi filtri v javno kanalizacijo oz. ponikovalnico – zadrževalnik.
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz parkirišča in manipulativnih površin mora biti urejena preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilca olj. Predvidena mora biti vgradnja standardiziranih lovilcev olj SIST EN 858-2.
Območje se nahaja v VVO II po veljavni Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja. Prepovedana je gradnja rezervoarjev, silosov in skladišč nevarnih snovi, prav tako je prepovedana raba podzemne vode za namestitev toplotne črpalke tipa voda – voda, zemlja – voda oz. geosonde.
Novi izpust iz razbremenilnega kanala v reko Dravo mora biti predviden in izveden tako, da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine vodotoka in ne bo segala v svetli profil vodotoka. Opremljena mora biti s protipovratno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga vodotoka ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.
Po Zakonu o vodah je potrebno upoštevati 15 m priobalni odmik od meje vodnega zemljišča (na vodah 1.reda, kamor spada reka Drava).
Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja si mora investitor pridobiti vodno soglasje ter v skladu s predpisi, ki urejajo kriterije za določitev vodovarstvenih območij, izdelati in revidirati Analizo tveganja za onesnaženje. Ukrepi za zavarovanje podtalnice, ki jih predvidi analiza morajo biti sestavni del projektne dokumentacije. Analiza tveganja, hidrološke raziskave, lokacija piezometrov in načrt monitoringa (v kolikor bo potrebno) potrdi javna gospodarska služba oskrbe s pitno vodo (Mariborski vodovod). Po opravljenih raziskavah se le ti brezplačno predajo v last
Mestne občine Maribor.«
18.člen
13.člen se spremeni tako, da se glasi:
»Urbanistično - arhitekturna zasnova omogoča dovoz in dostop urgentnih vozil po vseh obstoječih in predvidenih cestah. Predvidena je gradnja hidrantnega omrežja za zagotovitev zadostnih količin požarne vode. Interventni dovozi so zagotovljeni iz Ulice Ob bregu, Strme ulice, Koroške ceste in Ribiške ulice ter na območju okoli objekta kopališča Pristan.«
13.a člen se črta.
20.člen
14.a člen se črta.
Prvi odstavek 15. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Možna je etapna gradnja posameznih karejev oziroma posameznih objektov znotraj karejev, s tem, da vsaka etapa predstavlja logično funkcionalno zaključeno celoto, vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami.«
Prvi stavek 16.člena se spremeni tako, da se glasi:
»Do izvedbe zazidalnega načrta ostajajo obstoječi objekti, ki so predvideni za rušenje (prikazani na karti B2) in zemljišča v
sedanji rabi.«
Črta se predzadnji stavek.
17. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Obveznost ob pripravi projektne dokumentacije.
Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture v in izven ureditvenega območja zazidalnega načrta mora investitor pridobiti soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture. Pred začetkom gradnje je potrebno pridobiti geotehnične pogoje gradnje.
Obveznost izgradnje komunalne infrastrukture.
Izgradnja predvidene komunalne infrastrukture v območju, ki jo določa zazidalni načrt, je obveznost investitorja upoštevajoč faznost izgradnje po 15. členu tega odloka. Investitor je dolžan plačati komunalni prispevek za obstoječo komunalno infrastrukturo po veljavnem občinskem predpisu, po katerem MOM zaračunava komunalni prispevek za obstoječo infrastrukturo. Investitor po izgradnji manjkajoče infrastrukture v območju zazidalnega načrta, ki mora biti izvedena skladno s predpisi, le to brezplačno preda v last Mestni občini Maribor.
Obveznost v času gradnje.
V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
- pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,
- zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
- promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
- sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),
- v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
- zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
- v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
- v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,
- vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja,
- zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolice objektov in
- sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.«
24.člen
18. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta so v času uradnih ur na vpogled v Mestni občini Maribor, na Uradu za komunalo, promet in prostor – Sektor za urejanje prostora, Grajska ulica 7, Na Mestni četrti Koroška vrata in deloma na spletni strani www.maribor.si .«
25.člen
20.a člen se črta.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
Župan mestne
Številka: 35005-48/2014 0301 04 občine Maribor
Datum: 5. oktober 2017 dr. Andrej Fištravec, s.r.