Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US in 18/23 – ZDU-1O) in 23. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV št. 10/2011, 8/2014, 12/2019 in 4/2022) je Mestni svet Mestne občine Maribor na 5. redni seji, dne 20. aprila 2023 sprejel
O D L O K
o proračunu Mestne občine Maribor za leto 2023
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se za Mestno občino Maribor za leto 2023 določajo: proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljevanju: proračun).
2. člen
Proračun sestavljajo: splošni del proračuna, posebni del proračuna in načrt razvojnih programov za obdobje 2023-2026.
Sredstva proračuna se uporabljajo za financiranje funkcij državnih in občinskih organov, za izvajanje njihovih nalog in druge namene, ki so opredeljeni z ustavo, zakoni ali občinskimi predpisi ter v višini, ki je nujna za delovanje in izvajanje njihovih nalog in programov.
Pri pripravi in izvrševanju proračuna je treba spoštovati načeli učinkovitosti in gospodarnosti.
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
3. člen
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji na ravni podskupin kontov.
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se za leto 2023 določa v naslednjih zneskih:
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna, ki so razdeljeni na področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogrami so razdeljeni na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim enotnim kontnim načrtom.
Proračun Mestne občine Maribor za leto 2023 se določa v višini 191.803.910 EUR.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
4. člen
V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – podkonta.
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščene osebe.
Občina lahko v tekočem letu razpolaga s tistimi prejemki, ki so bili vplačani v njen proračun do konca tekočega leta. Med izdatke proračuna tekočega leta se štejejo tista izplačila iz proračuna, ki so bila izvršena do konca tekočega leta.
5. člen
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF in prvem odstavku 80. člena ZJF, tudi:
- prihodki mestnih četrti oziroma krajevnih skupnosti, ki niso zagotovljeni iz občinskega proračuna in so namenski prejemki posamezne mestne četrti oziroma krajevne skupnosti in jih mestna četrt oziroma krajevna skupnost razporeja v svoj finančni načrt skladno z zakonom.
Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek v nižjem obsegu kot je izkazan v proračunu, se prevzema in plačuje obveznost samo do višine dejanskih prejemkov oziroma ocenjenih razpoložljivih sredstev.
Namenski prejemki, ki v tekočem letu ne bodo porabljeni, razen sredstev, ki jih proračunski uporabnik doseže z lastno dejavnostjo, se bodo prenesli v naslednje leto.
Prihodki iz naslova vplačila presežka prihodkov nad odhodki JZ MB Lekarne se v skladu s 5. točko 38. člena Zakona o lekarniški dejavnosti, smejo uporabiti izključno za izvajanje zdravstvene dejavnosti.
6. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni z zakoni oziroma občinskimi odloki ter drugimi predpisi.
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le, če so izpolnjeni vsi z zakonom in tem odlokom predpisani pogoji za uporabo sredstev. Uporabniki proračunskih sredstev so pri porabi proračunskih sredstev dolžni upoštevati predpise veljavnega Zakona o javnem naročanju.
Za zakonito in namensko uporabo sredstev, ki so proračunskemu uporabniku oziroma prejemniku proračunskih sredstev razporejena iz proračuna, je odgovoren predstojnik proračunskega uporabnika, zavoda, javnega sklada, društva oziroma poslovodni organ prejemnika sredstev.
Proračunski uporabniki so dolžni prednostno zagotavljati sredstva za namene, ki so določeni z zakoni oziroma občinskimi predpisi in še omogočajo minimalni obseg delovanja (plače, prispevki, dodatki zaposlenim, materialni stroški, socialni transferi). Vsak izdatek proračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za plačilo. Pred izplačilom iz proračuna morajo izplačilo preveriti in pisno potrditi delavci mestne uprave, ki so zadolženi za izvrševanje proračuna na proračunskem področju na katerega se izdatek nanaša.
Sredstva za plače, prispevke, druge izdatke zaposlenim ter za izdatke za blago in storitve se proračunskim uporabnikom med proračunskim letom praviloma zagotavljajo enakomerno v obliki mesečnih dotacij, vendar v odvisnosti od zapadlosti obveznosti in upoštevanju likvidnosti proračuna.
Posredni proračunski uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni pristojnim organom mestne uprave predložiti program dela in finančni načrt za leto 2023 ter poročila o realizaciji programov in o porabi sredstev po namenih za preteklo leto v skladu s predpisi oziroma metodologijo ekonomske klasifikacije javnofinančnih odhodkov. Posredni proračunski uporabniki uskladijo svoje finančne načrte s sprejetim proračunom v 30 dneh po uveljavitvi proračuna.
Posredni proračunski uporabniki so dolžni dodatno predložiti podatke za analizo poslovanja, ki jih zahteva župan, nadzorni odbor ali za finance pristojen organ mestne uprave.
7. člen
Proračun se izvršuje na podlagi obsega sredstev, določenega za plačevanje obveznosti v posameznem trimesečnem obdobju – kvote. Kvote določi župan, upoštevajoč pravice porabe neposrednega uporabnika, prevzete obveznosti ter likvidnostne možnosti proračuna.
Pravice porabe za proračunske postavke za posamezno trimesečje se usklajujejo z oceno prejemkov.
8. člen
Pooblaščeni odredbodajalci lahko, v finančnem načrtu za katerega so pooblaščeni, samostojno razporejajo pravice porabe med podkonti v okviru iste proračunske postavke.
Zaradi prilagajanja proračuna novim okoliščinam, ki jih pri načrtovanju proračuna ni bilo mogoče predvideti, župan na osnovi utemeljenega predloga pooblaščenih odredbodajalcev, izjemoma odloča o prerazporeditvah pravic porabe v skladu z vsakokrat veljavnim ZIPRS:
1. v okviru istega podprograma v finančnem načrtu proračunskega uporabnika oziroma med različnimi finančnimi načrti proračunskih uporabnikov brez omejitev;
2. med podprogrami v okviru finančnega načrta proračunskega uporabnika oziroma med različnimi finančnimi načrti proračunskih uporabnikov, pri čemer sprememba posameznega podprograma ne sme preseči 10% zneska podprograma v sprejeti programski klasifikaciji tekočega proračunskega leta in med glavnimi programi, pri čemer sprememba posameznega glavnega programa ne sme preseči 5% glavnega programa;
3. ne glede na prvo in drugo točko neposredni uporabnik ne sme samostojno odločati o prerazporeditvah pravic porabe s in na postavke slovenske udeležbe, s in na postavke namenskih sredstev EU, s in na postavke namenskih sredstev finančnih mehanizmov, s in na postavke COVID-19 ter s plačnih kontov in na plačne konte integralnih postavk, razen med plačnimi konti integralnih postavk v obsegu iz prvega in drugega odstavka tega člena;
4. ne glede na prvo, drugo in tretjo točko lahko neposredni uporabnik odloča o prerazporeditvah pravic porabe na plačne konte do višine 2 odstotkov sprejetega proračuna na plačnih kontih s kontov iz podskupine kontov »Izdatki za blago in storitve«.
Ne glede na določbe prejšnjega določbe ni dovoljeno prerazporejanje pravic porabe iz postavk/kontov, kjer so opredeljeni investicijski nameni porabe na postavke, ki opredeljujejo tekoče namene porabe.
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
Župan o opravljenih prerazporeditvah enkrat mesečno obvešča Nadzorni odbor Mestne občine Maribor in Odbor za finance Mestnega sveta Mestne občine Maribor.
Župan o izvršenih prerazporeditvah poroča mestnemu svetu s poročilom o izvrševanju proračuna za prvo polletje v mesecu septembru in z zaključnim računom za proračunsko leto.
9. člen
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali spremenjenih gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna, lahko v skladu s 40. členom ZJF, župan s sklepom začasno, največ za 45 dni, zadrži izvrševanje posameznih izdatkov proračuna, vendar ne več kot za 10% vseh planiranih izdatkov proračuna. Župan o sprejeti odločitvi v roku 8 dni obvesti Mestni svet.
10. člen
Med odhodki proračuna se del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak se zadrži kot splošna proračunska rezervacija. Sredstva v višini splošne proračunske rezervacije se lahko uporabijo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. O uporabi teh sredstev odloča župan.
Župan o uporabi splošne proračunske rezervacije poroča Mestnemu svetu v mesecu septembru s poročilom o izvrševanju proračuna za prvo polletje in z zaključnim računom za proračunsko leto ter enkrat mesečno obvešča Nadzorni odbor Mestne občine Maribor in Odbor za finance Mestnega sveta Mestne občine Maribor.
Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt proračunskega uporabnika.
11. člen
Proračunska rezerva se, po 49. členu ZJF, v letu 2023 oblikuje v višini 283.800 EUR. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče. O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine 40.000 EUR odloča župan na predlog Urada za finance in proračun. V primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega navedeni znesek, odloča na predlog župana Mestni svet. Župan o uporabi proračunske rezerve poroča Mestnemu svetu v mesecu septembru s poročilom o izvrševanju proračuna za prvo polletje in z zaključnim računom za proračunsko leto.
Proračunski sklad je evidenčni račun ustanovljen na podlagi Odloka o ustanovitvi proračunskega sklada za pomoč in razvoj v Mestni občini Maribor. Sredstva proračunskega sklada se uporabljajo za pomoč in spodbujanje razvoja na območju Mestne občine Maribor.
12. člen
Za izvrševanje finančnega načrta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti. Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti je oseba, ki ima pooblastilo sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti.
O prerazporeditvah pravic porabe v finančnem načrtu mestne četrti oziroma krajevne skupnosti odloča predsednik sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti. Skupno povečanje ali zmanjšanje sredstev na posamezni proračunski postavki znotraj posameznega podprograma ne sme presegati 15% sredstev, planiranih na postavki v sprejetem finančnem načrtu. Prerazporejanje med glavnimi programi in podprogrami ni možno.
Vsi pravni posli, ki jih sklene mestna četrt ali krajevna skupnost, so veljavni brez predhodnega soglasja župana za namene in v višinah, določenih v veljavnem finančnem načrtu vsake mestne četrti ali krajevne skupnosti. Mestna četrt ali krajevna skupnost izvršuje svoj finančni načrt skladno z Navodilom o izvrševanju proračuna MOM za leto 2023.
13. člen
V skladu z vsakokrat veljavnim ZIPRS, se lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. S pogodbami se lahko v letu 2023 prevzemajo obveznosti, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih letih, če so za ta namen že planirane pravice porabe na postavki proračuna za leto 2023.
V breme proračuna za leto 2023 se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Skupni obseg prevzetih obveznosti v letu 2023, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za tekoče odhodke in tekoče transfere ne sme presegati 25% pravic porabe planiranih na proračunski postavki proračuna za leto 2023.
Skupni obseg prevzetih obveznosti v letu 2023, ki bodo zapadle v plačilo v letu 2024 za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 30% pravic porabe planiranih na proračunski postavki proračuna za leto 2023. Skupni obseg prevzetih obveznosti v letu 2023, ki bodo zapadle v plačilo v letu 2025 za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 10% pravic porabe planiranih na proračunski postavki proračuna za leto 2023.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.
Prevzete obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, se morajo prioritetno vključiti v proračun leta, na katerega se nanašajo, obveznosti investicijskega značaja pa tudi v načrt razvojnih programov.
14. člen
Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov.
O spremembi vrednosti projekta ali programa v načrtu razvojnih programov, največ do 10% vrednosti projekta, na predlog pooblaščenega odredbodajalca in na podlagi mnenja Urada za finance in proračun, odloča župan.
Novi projekti, ki niso bili uvrščeni v NRP sprejetega proračuna, se med proračunskim letom uvrstijo v NRP na podlagi sklepa Mestnega sveta.
Investicijsko dokumentacijo in njene spremembe, ki je skladna z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, potrdi Mestni svet s sklepom in s sklepom pooblasti župana za podpis investicijske dokumentacije skladno z veljavno Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ.
Župan o opravljenih spremembah projekta ali programa v načrtu razvojnih programov enkrat mesečno obvešča Nadzorni odbor Mestne občine Maribor in Odbor za finance Mestnega sveta Mestne občine Maribor.
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA
15. člen
Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem skladno z zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti vsebuje načrt pridobivanja nepremičnega premoženja in načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem (z vključenimi menjavami).
Mestni svet lahko zaradi spremenjenih prostorskih potreb in spremenjenih drugih potreb upravljavcev stvarnega premoženja, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi načrta ravnanja s stvarnim premoženjem in zaradi nepredvidenih okoliščin na trgu, ki narekujejo hiter odziv, dopolni letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem.
Upravljavci (župan) lahko v primeru spremenjenih prostorskih potreb in drugih potreb upravljavcev stvarnega premoženja, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, sklepa pravne posle, ki niso predvideni v veljavnem letnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem. Skupna vrednost poslov lahko znaša največ 20% skupne vrednosti veljavnega načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem.
Evidenco nameravanih in izvedenih pravnih poslov iz prejšnjega odstavka vodi Urad za gospodarske dejavnosti in gospodarjenje z nepremičnim premoženjem (UGD) na predpisanem obrazcu št. 5 (Napoved o sklenitvi pravnega posla ravnanja z nepremičnim premoženjem, Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, Ur. l. RS 31/2018).
Vsak upravljavec je dolžan pred nameravano sklenitvijo pravnega posla iz prejšnjega odstavka na UGD preveriti, ali je pravni posel možen in takoj po izvedeni realizaciji pravnega posla o le – tem poročati.
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2023 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 84 EUR.
V primerih, ko dolg posameznega dolžnika do neposrednega uporabnika proračuna občine ne presega 2 EUR, se v poslovnih knjigah občine razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
O konverziji zapadlih terjatev v kapitalsko naložbo v postopkih prisilne poravnave odloča mestni svet.
Stanje sredstev na računu proračuna na koncu preteklega leta je sestavni del proračuna za tekoče leto.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
16. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko občina likvidnostno zadolži največ do višine 5% vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna.
Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja, se občina za proračun leta 2023 lahko zadolži do višine 24.000.000 EUR, od tega:
- za črpanje že odobrenih kreditov v preteklih letih v višini 10.010.156,58 EUR in
- za novo zadolževanje v višini 13.989.843,42 EUR.
Za posamezne posle zadolževanja, ki jih lahko župan skladno s pristojnostjo iz četrtega odstavka 4. člena tega odloka izvršuje v obsegu, določenem v prejšnjem odstavku tega člena, mora župan pred pridobitvijo soglasja na MF pridobiti soglasje mestnega sveta. Predlog mestnemu svetu v obravnavo posreduje župan.
17. člen
Mestni svet odloča o dajanju soglasij k zadolževanju in dajanju poroštev posrednim proračunskim uporabnikom, javnim podjetjem, katerih ustanoviteljica je občina ter drugim pravnim osebam, v katerih ima občina posredno ali neposredno prevladujoč vpliv na upravljanje.
V letu 2023 se posredni uporabniki občinskega proračuna, javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter drugih pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje, lahko zadolžijo do višine glavnic 5.406.536,80 EUR in dajo poroštvo za glavnico v višini 1.914.880 EUR, in sicer:
- JP Nigrad d.o.o. za finančni najem za namen poplačila opreme za opravljanje GJS in tržnih projektov, ki so ga najeli v mesecu februarju 2023, do višine 821.409,80 EUR glavnice, pod naslednjimi pogoji:
- družba zagotavlja servisiranje dolga izključno iz neproračunskih virov,
- dinamika odplačila obrokov je 60 mesecev,
- pogodbena obrestna mera (nespremenljiva) je 5,1% p.a.;
- zavod Lutkovno gledališče Maribor za finančni najem za nakup transportnega vozila za prevoze scenografije na gostovanja in vsakodnevne prevoze iz fundusa do gledališča do višine 30.000 EUR glavnice, pod naslednjimi pogoji:
- zavod zagotavlja servisiranje dolga izključno iz neproračunskih virov,
- maksimalna višina obrestne mere je do 12%;
- Energija in okolje d.o.o. za sklenitev dolgoročnega kredita do višine 4.555.127 EUR glavnice pod naslednjimi pogoji:
- podjetje zagotavlja servisiranje dolga izključno iz neproračunskih virov,
- dinamika odplačila obrokov je 171 mesecev,
- obrestna mera do višine 3M EURIBOR+2,2% p.a.;
- JP Energetika Maribor d.o.o. za poroštvo zadolžitve družbe Energija in okolje d.o.o. v višini 1.194.880 EUR, iz neproračunskih virov.
6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
18. člen
Župan Mestne občine Maribor predpiše Navodilo o izvrševanju proračuna za leto 2023.
Do uveljavitve Navodila o izvrševanju proračuna za leto 2023 se uporablja Navodilo o izvrševanju proračuna za leto 2022.
19. člen
Odlok o proračunu, splošni in posebni del proračuna z obrazložitvami in načrt razvojnih programov z obrazložitvami se objavijo na spletni strani Mestne občine Maribor.
20. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
Številka: 4100-11/2022
Datum: 20. april 2023
Župan Mestne občine Maribor
Aleksander Saša Arsenovič, s.r.