Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2) in 7. člena Statuta Občine Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 101/06) je Občinski svet Občine Gornji Petrovci na 16. redni seji dne 9. 5. 2008 sprejel
O D L O K
o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena v Občini Gornji Petrovci
1. člen
Enote imajo zaradi kulturnih, zgodovinskih, arheoloških, urbanističnih, etnoloških in umetnostnozgodovinskih lastnosti poseben pomen za Občino Gornji Petrovci, zato jih razglašamo za kulturne spomenike lokalnega pomena.
2. člen
Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasijo naslednje enote dediščine:
Arheološki spomeniki
Evidenčna številka
dediščine
(v nadaljevanju EŠD) 16912
Ime enote: Križevci – Gomila
Vrsta spomenika: arheološki
Občina: GORNJI PETROVCI
Naselje: KRIŽEVCI
Lokacija: Parc. št.: 7004 del, 7005/1 del,
k.o. Križevci.
Utemeljitev Nepoškodovana, z grmičevjem
razglasitve: porasla in časovno neopredeljena
gomila z višino 2 metra in
premerom 13 metrov. Na gomili
raste visok hrast.
Opis varstvenega režima: Varstveni režim določa:
– varovanje arheoloških ostalin
v zemljiščih in v prostoru kot
vira človekove preteklosti in
kot sredstva za arheološko,
zgodovinsko in znanstveno
proučevanje;
– zemljišča se ohranjajo v
obstoječem stanju;
– v zemljišča se posega le
izjemoma, in sicer v procesu
znanstvenega proučevanja in/ali
v primeru druge javne koristi,
če so izčrpane vse druge
prostorske možnosti umestitve
objektov javnega interesa;
– v takšnem primeru je potrebno
zagotoviti predhodno zaščitno
izkopavanje s pridobitvijo
popolnega najdiščnega arhiva in
njegovo obdelavo;
– v primeru odkritja kvalitetno
ohranjenih in za širši prostor
kulturno izpovednih ostalin, je
le-te potrebno prezentirati »in
situ« in jih primerno vključiti
v okolje ter v turistično
promocijo kraja;
– za vse navedene morebitne
posege v zemljišča, ki vsebujejo
arheološke ostaline
prazgodovinske naselbine, v
njihove dele ter za posege v
neposredni okolici, je potrebno
v skladu z zakonom o varstvu
kulturne dediščine predhodno
pridobiti ustrezne
kulturnovarstvene akte pristojne
strokovne službe za varstvo
nepremične kulturne dediščine.
Merilo: M 1 : 2 500
EŠD: 13688
Ime enote: Križevci – Gomila Pocerovje
Lokacija: Parc. št.: 4365, k.o. Križevci.
Utemeljitev Južno od ledine Stara cerkev,
razglasitve: leži v gozdu ob jezeru z
grmičevjem porasla 2 metra
visoka gomila, s premerom 15
metrov. Po pripovedovanju je
bilo v bližini še več gomil, ki
pa so bile neznano kdaj
prekopane.
Merilo: M 1 : 2500
EŠD: 9863
Ime enote: Križevci – Gomila pri Stari
cerkvi
Lokacija: Parc. št.: 8702, k.o. Križevci.
Utemeljitev Severno od jezera na travniški
razglasitve: površini, ki se zarašča, leži
manjša, do 0,5 metra visoka in s
premerom 8 metrov, časovno
neopredeljena gomila.
Opis varstvenega Varstveni režim določa:
režima:
obstoječem stanju, kmetijske
površine se obdelujejo s čim
plitvejšim oranjem in čim manjšo
uporabo kemijskih sredstev
– priporočljiva je ekološka
kmetijska pridelava;
EŠD: 13690
Ime enote: Križevci – Gomilno grobišče
Kamenek II
Lokacija: Parc. št.: 7025, 7026, k.o.
Križevci.
Utemeljitev Na travniku sta še danes, do 0,5
razglasitve: metra visoki, ohranjeni gomili s
premerom do 21 metrov. Časovno
neopredeljeni gomili so domačini
že pred leti delno izravnali.
EŠD: 13689
Osišče
Lokacija: Parc. št.: 7085, 7259, k.o.
Utemeljitev Jugozahodno od vasi Križevci je
razglasitve: v gozdu z ledinskim imenom
Osišče v vrsti pet, časovno
neopredeljenih gomil. V višino
merijo do 1 metra in imajo
premere 11 do 12 metrov.
izjemoma in sicer v procesu
EŠD: 6772
Ime enote: Lucova – Prazgodovinska
naselbina Žgalina
Naselje: LUCOVA
Lokacija: Parc. št.: 643, 644, 645, 646,
647, 648, 649, 650, k.o. Lucova.
Utemeljitev Na platoju nad vasjo z ledinskim
razglasitve: imenom Žgalina so sondiranja
Pokrajinskega muzeja Murska
Sobota leta 1988 na njivi
zasledila do 60 cm debelo
kulturno plast iz
prazgodovinskega obdobja.
EŠD: 6785
Ime enote: Ženavlje – Gomila
Naselje: ŽENAVLJE
Lokacija: Parc. št.: 671 del, 672 del, 676
del, k.o. Ženavlje.
Utemeljitev Na travniku in deloma gozdni
razglasitve: površini, južno od vasi, leži
časovno neopredeljena gomila, z
višino okoli 2 metra in premerom
22 x 18 metrov. Nepoškodovana
gomila ima vrh deloma sploščen.
Etnološki spomeniki
EŠD: 18169
Ime enote: Boreča – Zvonik
Vrsta spomenika: etnološki
Naselje: BOREČA
Lokacija: Parc. št.: 671 del, k.o. Boreča.
Utemeljitev Na obrobju vasi, na pobočju nad
razglasitve: lokalno cesto, stoji zidan
zvonik pravokotnega tlorisa iz
leta 1934. Spodnji zidani del
pokriva štirikapnica, ki jo na
vrhu zaključuje leseno odprto
ohišje z zvonom. Zidani del je v
celoti neometan. V notranjost
zvonika vodijo novejša lesena,
delno zastekljena vrata.
Evangeličanski zvonik
predstavlja del nepogrešljive
stavbne dediščine, ki daje
svojstven pečat kulturni krajini
Goričkega. Kot tak na svojstven
način izpričuje način življenja
evangeličanske skupnosti, tako z
materialnega, duhovnega kot
socialnega vidika.
Opis varstvenega Za spomenik velja varstveni
režima: režim, ki določa:
– varovanje etnoloških,
arhitekturnih in krajinskih
vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti;
– posebno varovanje zunanjosti
objekta, njegove gradbene
substance, posamezne
arhitekturne detajle, tlorisne
zasnove, notranje opreme in
vplivnega območja;
– prepoved vseh posegov v tloris
in gabarite stavbe, stavbne
člene, razen vzdrževalnih
posegov;
– strokovno vzdrževanje in
obnavljanje vseh neokrnjenih
prvin spomenika po načelu
ohranjanja originala;
– prepoved postavljanja nosilcev
infrastrukture in reklam.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih in
krajinskih vrednot;
– povečanju pričevalnosti
kulturnega spomenika;
– predstavitvi kulturnih vrednot
spomenika »in situ«, tisku in
drugim medijem;
– učno-demonstracijskemu delu;
– znanstveno-raziskovalnemu
delu.
EŠD: 27849 27848
Ime enote: Ženavlje – Kolarni Kovačija pri
Tkalcinih
Ulica: Ženavlje
Hišna številka: 5
Lokacija: Parc. št.: 1171, 1173 del, k.o.
Ženavlje.
Utemeljitev Stanovanjska hiša nekdanjega
razglasitve: kolarja je bila grajena leta
1902. Celotno ostenje je iz
butane ilovice. Pokriva jo
dvokapnica s tedaj značilno
strešno kritino eternit.
Ohranila je celotno prvotno
tlorisno zasnovo, ki razen
stanovanjskega dela vključuje
tudi prostor za shranjevanje
pridelkov. Hiša je deloma
podkletena. Vso stavbno
pohištvo, okna in vrata, je v
celoti ohranjeno. Manjša okna so
dvokrilna z značilno delitvijo
kril na tri polja. Ščitijo jih
lamelne naoknice. Vrata v
»velko« hišo so ohranila vse
detajle mizarske mojstrovine.
Prav tako je ohranjeno celotno
vratno okovje. Vsi prostori
bivalnega dela hiše so dostopni
s » trnaca«, zunanjega hodnika
pod napuščem.
Gre za edinstven primer še
ohranjenega tipa stavbne
dediščine, ki na svojstven način
izpričuje materialni, bivanjski
vidik načina življenja manjšega
kmeta in kolarja.
EŠD: 24848
Ime enote: Ženavlje – Kovačnica pri
Hišna številka: 1
Lokacija: Parc. št.: 1152 del, k.o.
Utemeljitev Na začetku raztegnjene vasi
razglasitve: stoji manjša kmetija, ki v
osnovi datira iz druge polovice
19. stoletja. Novejšega datuma
je kovačnica, in sicer iz leta
1934, ki je ohranila vse
primarne značilnosti tovrstnega
stavbnega tipa, tako v tlorisni
kot zunanji zasnovi. Gre za
manjšo pritlično stavbo pokrito
z opečno dvokapnico. Ostenje je
iz butane ilovice, le peč v
notranjosti je zidana iz opeke.
Notranjost kovačnice
osvetljujeta dve večji leseni
dvokrilni okni z delitvijo kril
na posamezna polja, ki ju
ščitijo lesene polne naoknice.
V notranjosti se je ohranil
celoten prvotni inventar
kovačnice.
Gre za edinstven primer tovrstne
stavbne dediščine, kjer se je
odvijala določena dejavnost, ne
toliko na obrtni ravni, kot v
okviru delovanja znotraj
kmetije.
Zavarovano območje je – trajni ohranitvi kulturnih in
namenjeno: krajinskih vrednot;
Umetnostnozgodovinski spomeniki
EŠD: 2998
Ime enote: Boreča – Cerkev sv. Ane
Vrsta spomenika: umetnostni
Lokacija: Parc. št.: 1198, k.o. Boreča.
Utemeljitev Cerkev sv. Ane je lep primer
razglasitve: poznogotske sakralne arhitekture
iz leta 1521, ki stoji na
pokopališču na jasi sredi gozda.
Cerkev sestavljata sorazmerno
visoka pravokotna ladja in
nekoliko nižji in ožji
poligonalno zaključeni
prezbiterij. Zahodna fasada se
zaključuje s trapezastim čelom,
nad katerim je leseni zvonik.
Prezbiterij členijo oporniki. V
ladjo vodita poznogotska kamnita
portala v zahodni in južni
steni. Velika okna so šilasto
zaključena. Nad vhodom zahodne
fasade je rozeta in nad njo dve
manjši okrogli okni. Stavbo
obteka gotski talni zidec. Nad
konzolnih gotskim portalom
zahodne fasade z žlebastim
profilom je v ščitku grb z
letnico 1521. Notranjščina je
bila leta 1739 barokizirana,
oprema cerkve je neogotska.
– varovanje kulturnih,
umetnostnih, arhitekturnih,
likovnih ter ambientalnih
vrednot v celoti, njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter
varovanje vseh vedut na
spomenik;
– podrejanje vsake rabe in vseh
posegov v spomenik ohranjanju in
varovanju spomeniških lastnosti;
– prepoved predelav vseh
likovnih in stavbnih prvin, ki
so ovrednotene kot del
spomenika;
– prepoved vseh posegov v plasti
spomenika, razen pooblaščenim
osebam, s predhodnim pisnim
soglasjem pristojnega zavoda za
varstvo kulturne dediščine;
– prepoved vseh posegov v
zaščitene tlorise, gabarite
stavb, arhitekturne člene, razen
vzdrževalnih posegov;
– v območju spomenika je
prepovedano posegati v prostor s
postavljanjem objektov trajnega
in začasnega značaja, vključno z
nadzemno infrastrukturo ter
nosilci reklam.
– trajni ohranitvi dosedanje
namembnosti ter ohranitvi
kulturnih, arhitekturnih,
urbanističnih, likovnih,
zgodovinskih in krajinskih
vrednot;
drugih medijih;
– učno-demonstracijskem delu;
– znanstveno raziskovalnem delu.
Opis vplivnega območja Parc. št.: 1194, 1196, 1197,
spomenika: 1199, 1201, 1202, 1203, 1204,
1622 del, k.o. Boreča.
Opis varstvenega režima za V vplivnem območju spomenika ni
vplivno območje: dovoljena gradnja objektov in
izvajanja posegov, ki bi lahko
imeli neposreden ali posreden
negativni vpliv na kulturno
funkcijo ter vidno in
doživljajsko privlačnost
kulturnega spomenika.
EŠD: 2997
Ime enote: Gornji Petrovci – Cerkev sv.
Trojice
Naselje: GORNJI PETROVCI
Lokacija: Parc. št.: 729, 730, 731, k.o.
Gornji Petrovci.
Utemeljitev Cerkev na vrhu hriba predstavlja
razglasitve: kvalitetno prostorsko dominanto
v zaselku Gornji Petrovci.
Zaradi lege v neokrnjeni naravi
med griči je pogled na cerkvico
še posebno doživetje.
Sestavljajo jo masivni zahodni
zvonik, kratka in široka ter
naknadno nadzidana romanska
ladja in od ladje širši
prostoren gotski prezbiterij, ki
ga na vseh straneh podpirajo
stopnjevani oporniki. Na severni
strani prezbiterija je
zakristija. V južni steni ladje
je med dvema baročnima oknoma
romanska lijakasta okenska
odprtina. Južno fasado
prezbiterija členita šilasta
gotska kamnoseško izdelana
bifora in ožje gotsko okno ter
šilasto zaključeni gotski
portal, skozi katerega vstopamo
v prezbiterij. Vzhodno os
prezbiterija členi še eno
kamnoseško izdelano okno, ki ga
krogovičje deli v biforo.
Zahodno steno zakristije členi
pravokotno oblikovano gotsko
okence s stopnjevanim lijakasto
poglobljenim ostenjem. Severna
stena ladje je po vseh pravilih
romanske arhitekture nečlenjena.
Masiven in čokat zvonik na
zahodu ima polkrožne line za
zvonove in pločevinasto streho.
V cerkev stopamo skozi masivni
zvonik v ozko in kratko ladjo z
zidanim korom na zahodu. Ladja z
ravnim stropom je od
prezbiterija ločena s šilastim
gotskim slavolokom. Od ladje
širši prezbiterij krasi mrežasti
obok, ki se nadaljuje v zvezdni
obok. Neenakomeren valovit omet
prezbiterija daje slutiti, da so
pod sekundarnimi ometi še
ohranjeni primarni gotski ometi.
Čeprav je petrovska cerkev sv.
Trojice ali po domače Nedela v
nam znanih virih prvič arhivsko
izpričana šele leta 1627, nam
romanska zidava ladje in
romanska lijakasto poglobljena
lina postavljata gradnjo vsaj v
13. stoletje. Pred odkritjem
romanske faze cerkve leta 1971
sta nam o starejšem datumu
cerkve govorila tudi starost
njenih podružnic, naseljenost
področja v srednjem veku in
lastniška razmerja v župniji, ki
pričajo za mnogo starejši
nastanek. Za podružnični cerkvi
v Križevcih in Boreči vemo, da
sta obstajali že v 14. stoletju.
Krajevno ime Križevci izhaja iz
imena kapele sv. Križa.
Najstarejši zapis imena Križevci
je iz leta 1405.
Področje petrovske župnije je
bilo poseljeno že okoli leta
1200. Leta 1265 sta prišla do
posesti velikega dela petrovske
župnije sinova iz rodbine Jure,
Peter in Pavel. Rodbina Gyure je
prišla do posesti sedmih vasi na
Goričkem z zamenjavo posesti z
dolnjelendavskim fevdalcem
Haholdom IV., ki jim je za
Turnišče z okolico prepustil
goričke vasi v današnji župniji
sv. Trojice. Krajevno ime
Petrovci nam je znano od leta
1431 dalje. Nastanek cerkve
povezujemo s prihodom Petra in
Pavla iz rodbine Jure leta 1265
na to ozemlje. Za zgodnjo
letnico nastanka cerkve nam
govori leta 1971 odkrito
romansko okno na južni fasadi
cerkve in romanska zidava sten
ladje, ki jo Marijan Zadnikar
postavlja v čas prihoda bratov
Jura na ozemlje Goričkega.
Prvotno nižja romanska ladja je
bila v obdobju pozne gotike
nadzidana, polkrožno romansko
apsido pa je zamenjal velik
gotski prezbiterij, ki se ponaša
z mrežastim obokom, ki prehaja v
zvezdni obok. Gotski prezbiterij
je širši in daljši od prvotne
romanske ladje, ki so jo v
obdobju povečave prezbiterija
samo nadzidali.
Opis vplivnega območja Parc. št.: 3712, 3713, 3721,
spomenika: 3722, 3723, 3724, 3725, 3726,
3727, 3728, 3729, 3730, 3731,
3732, k.o. Adrijanci.
Parc. št.: 724/3, 725, 726, 727,
728/1, 728/3, 728/4, 728/5,
728/6, 728/7, 728/8, 732, 733
del, 734, 735, 736, 737, 748, 738,
739, 740, 741, 742, 743, 2983
del, 2984 del, k.o. Gornji
Petrovci.
EŠD: 4148
Ime enote: Gornji Petrovci – Evangeličanska
cerkev
Lokacija: Parc. št.: 75/1 del, k.o. Gornji
Utemeljitev Evangeličanska cerkev v Gornjih
razglasitve: Petrovcih je velika enoladijska
cerkev z zvonikom. Visoke fasade
krasijo lizene, širok podstrešni
venec z maltastimi krogi in
maltasto profilirane obrobe
okoli visokih polkrožno
zaključenih oken in vhodov.
Notranjščino krasijo kapasti
oboki. V klasicističnem oltarju
je podoba Kristusa na Oljski
gori. Pevska empora sloni na
litoželeznih stebrih.
Cerkev je ena največjih
evangeličanskih sakralnih
objektov v Prekmurju. Zgrajena
je bila leta 1804, leta 1894 pa
je bila prenovljena. Njen avtor
je Daniel Placotta iz
Budimpešte.
Opis vplivnega območja Parc. št.: 75/1, 75/2, 76, 77,
spomenika: 78/1, 78/2, 78/3, k.o. Gornji
EŠD: 4151
Ime enote: Križevci – Evangeličanska cerkev
Lokacija: Parc. št.: 7130, k.o. Križevci.
Utemeljitev Enoladijska stavba ima majhen
razglasitve: poligonalno zaključen
prezbiterij in zvonik s
čebulasto streho. Visoka in
polkrožno zaključena okna so
obdana z maltastimi polji,
podstrešni venec je profiliran.
Deljeni pilastri in šivani
robovi na vogalih so naslikani.
Zvonica je obokana s plitkim
kapastim obokom. Notranjost
ladje ima pet kapastih obočnih
polj. Oltar je neobaročen.
Cerkev, ki predstavlja primer
starejše evangeličanske cerkve v
Prekmurju, je bila zgrajena leta
1785 in je bila leta 1885
podaljšana za štiri metre.
spomenika in situ, tisku in
Opis vplivnega območja Parc. št.: 6986, 6987, 6992/1
spomenika: del, 6992/2, 6992/2 del.ko.
Križevci, 6993/1, 7005/1 del,
7005/2, 7131, 7132, 7137/1,
7137/2, 7137/3, 7139, k.o.
Tehniški spomeniki
EŠD: 6872
Ime enote: Neradnovci – Lenarčičev mlin
Vrsta spomenika: tehniški, etnološki
Naselje: NERADNOVCI
Ulica: Neradnovci
Hišna številka: 30
Lokacija: Parc. št.: 525 del, k.o.
Neradnovci.
Utemeljitev Ob potoku Mala Krka stoji zidan
razglasitve: pritlični mlin krit z opečno
kritino. Na mestu današnjega
mlina je stal manjši mlin, ki pa
je bil v letih 1913 – 1915
povečan. Imel je dva mlinska
kamna, ki sta v uporabi še
danes. Kot pogonsko sredstvo so
uporabljali predvsem vodo,
kasneje pa lesni plin in
dizelski agregat. Mlin je bil v
celoti obnovljen 1960. leta,
mlinski mehanizem pa je bil
zamenjan in obnovljen 1993.
leta.
– varovanje tehniških,etnoloških
in krajinskih vrednot v celoti,
neokrnjenosti in izvirnosti;
nadzemno in nadometno
infrastrukturo ter nosilci
reklam, razen v primerih, ki jih
s predhodnim kulturnovarstvenim
soglasjem odobri pristojni
zavod.
– trajni ohranitvi kulturnih,
arhitekturnih in zgodovinskih
– prezentaciji kulturnih
Merilo: M 1: 2500
Zgodovinski spomeniki
EŠD: 18233
Ime enote: Adrijanci – Šola
Vrsta spomenika: zgodovinski, arhitekturni
Naselje: ADRIJANCI
Ulica: Adrijanci
Hišna številka: 53
Lokacija: Parc. št.: 2667, k.o. Adrijanci.
Utemeljitev Šola, zgrajena 1912. leta, je
razglasitve: ohranila svojo prvotno podobo.
Šolo z značilnim talnim zidcem
in stenskim robom, na katerega
so zlepljeni prodniki je dal
sezidati soboški industrijalec
Geza Hartner. Šola obsega veliko
učilnico in stanovanje za
učitelja. Zraven šole stoji
pomožni objekt, v katerem so se
nahajali stranišče, drvarnica in
shramba. Šola je imela tudi
vodnjak in manjši vrt s
sadovnjakom.
Avgusta 1939 je bila šola
zbirališče za aktiviste OF. Na
pročelje fasade je bila leta
1959 vzidana spominska plošča v
spomin na to dejanje. Pouk v
šoli je bil ukinjen leta 1958.
– varovanje zgodovinskih,
vrednot v celoti, neokrnjenosti
in izvirnosti;
arhitekturnih, likovnih in
zgodovinskih vrednot;
– znanstveno raziskovalnem delu;
– poslovni in storitveni
dejavnosti.
EŠD: 18251
Ime enote: Šulinci – Šola
Naselje: ŠULINCI
Ulica: Šulinci
Hišna številka: 22
Lokacija: Parc. št.: 876, k.o. Šulinci.
Utemeljitev Šola, zgrajena 1913. leta, ima
razglasitve: razgibano opečno streho ter
značilni talni zidec in robni
venec obdan z lepljenimi
prodniki. Šolo je dal zgraditi
soboški podjetnik Geza Hartner
po vzoru šole v Adrijancih. V
šoli je učilnica, učiteljevo
stanovanje, v bližnjem objektu
pa shramba za sadje in zelenjavo
z bližnjega vrta in sadovnjaka.
Pouk je bil ukinjen 1962. leta.
Šola je lepo vzdrževana in ima
danes funkcijo vaškega doma.
EŠD: 17195
Ime enote: Ženavlje – Spomenik balonarjema
Vrsta spomenika: zgodovinski, umetnostni
Lokacija: Parc. št.: 1733 del, 639, 640, 640 del
k.o. Ženavlje
643 del, k.o. Ženavlje.
Utemeljitev Bronasti spomenik v obliki
razglasitve: stratosferskega balona stoji na
kraju, kjer sta leta 1934
strmoglavila Max Cosyns in Nere
van der Elst. Pred spomenikom je
plošča z napisom. Avtor 1997.
leta postavljenega spomenika je
Mirko Bratuša.
– varovanje likovnih in
krajinskih vrednot v celoti,
neokrnjenosti in izvirnosti.
3. člen
Za funkcijo spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje so potrebni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.
4. člen
Občinska uprava Občine Gornji Petrovci izda na podlagi 2. člena tega odloka lastniku spomenika odločbo o varstvu za spomenik lokalnega pomena.
Odločba določa pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, pravni promet, fizično zavarovanje, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost, zlasti časovne okvire, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za njegovo varstvo.
V odločbi iz prvega odstavka tega člena se lahko določi:
– dopustitev snemanja, proučevanja in raziskovanja spomenika, če je to nujno iz znanstvenih ali kulturnih namenov, javni službi ter strokovnim organizacijam ali osebam, ki jih ta pooblasti, vendar največ za en mesec v letu do šestih mesecev v petih letih,
– prepoved premeščenja oziroma prenašanja spomenika.
Varstveni režim, opredeljen v odločbi iz prvega odstavka tega člena, lahko omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva.
Rok za izdajo odločb je eno leto po uveljavitvi tega odloka.
Pravni status nepremičnih spomenikov in njihovih vplivnih območji, določenih s tem odlokom, se zaznamuje v zemljiški knjigi kot zaznamba nepremičnega spomenika. Vpis nepremičnega spomenika v zemljiško knjigo se opravi po uradni dolžnosti.
5. člen
Meje spomenikov so vrisane na digitalnem zemljiško katastrskem načrtu v merilih 1 : 1000 in 1 : 2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor in Občina Ljutomer.
Meje spomenikov so vrisane na digitalnem zemljiško katastrskem načrtu v merilih 1:1000 in 1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor in Občina Gornji Petrovci.
6. člen
Nadzor na izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektor Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.
7. člen
Z dnem veljavnosti odloka preneha veljati Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 8/1991) za območje Občine Gornji Petrovci.
8. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0004/2008-4
Gornji Petrovci, dne 9. maja 2008
Župan
Občine Gornji Petrovci
Franc Šlihthuber l.r.
Odlok o spremembi Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena v Občini Gornji Petrovci (Uradni list Republike Slovenije, št. 116/2008) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
Ostali členi Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena v Občini Gornji Petrovci ostajajo nespremenjeni.