Na podlagi 27. člena Statuta Občine Kanal ob Soči (Uradne objave, Primorske novice 30/99) in 36. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) je občinski svet Občine Kanal ob Soči na 10. redni seji dne 7.12.1999 sprejel
POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1.člen
Ta poslovnik v skladu z zakonom in statutom Občine kanal ob Soči ureja delovanje občinskega sveta in njegovih organov.
Organi in druga delovna telesa občinskega sveta delajo po določbah tega poslovnika, če v skladu s statutom in tem poslovnikom ne sprejmejo svojega poslovnika.
2.člen
Občinski svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti na sejah občinskega sveta in sejah drugih organov oziroma delovnih teles občinskega sveta.
Delo občinskega sveta in njegovih organov je javno. Javnost se lahko omeji ali izključi, če tako odloči občinski svet ali njegov organ oziroma delovno telo zaradi splošnih koristi ali varovanja tajnih podatkov.
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
3.člen
Občinski svet ima pečat okrogle oblike. V sredini je grb Občine Kanal ob Soči, v obkrožnici zgoraj napis Občina Kanal ob Soči, spodaj pa napis Občinski svet.
II. KONSTITUIRANJE
4.člen
Občinski svet se konstituira na prvi seji, ki jo skliče župan oziroma predsednik občinske volilne komisije, če jo župan ne skliče v roku 20 dni po izvolitvi svetnikov. Konstitutivno sejo vodi do ugotovitve o izvolitvi župana dotedanji župan občine, za tem pa novoizvoljeni župan.
Pred pričetkom dela občinski svet imenuje dva overovitelja zapisnika.
5.člen
Na podlagi poročila občinske volilne komisije, občinski svet naprej odloča o potrditvi mandatov svetnikov. O potrditvi mandatov odloča občinski svet z javnim glasovanjem in z večino glasov navzočih svetnikov. Če svetniki ali občinska volilna komisija ne nasprotujejo nobenemu od mandatov svetnikov, , se o potrditvi mandatov glasuje skupaj.
O morebitnih spornih mandatih občinski svet razpravlja in odloča posebej in pred glasovanjem o mandatih, , ki so nesporni. Svetnik, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je občinski svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma liste kandidatov.
6.člen
Člani sveta in župan podajo slovesno izjavo.
Slovesna izjava se glasi: izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih, da bom varoval pravni red ter z vsemi svojimi močmi in znanjem deloval za čast, blaginjo in razvoj občine Kanal ob Soči.
Slovesno izjavo podajo na seji pred predsedujočim zasedanja.
7.člen
Člani občinskega sveta imajo naslednje pravice in dolžnosti:
8.člen
V času svojega mandata uživa svetnik občinskega sveta imuniteto v zvezi z opravljanjem svoje funkcije na sejah občinskega sveta in njegovih delovnih teles.
9.člen
Po verifikaciji mandata prejmejo svetniki posebno izkaznico. Za izdajanje in evidenco izdanih izkaznic je odgovoren tajnik občinskega sveta. Mandat svetnika preneha v primerih, ki jih določajo ustava, zakon, statut in ta poslovnik.
Svetniki imajo za opravljanje funkcije na sejah občinskega sveta in njegovih organov pravico do povračila stroškov za delo, nagrade oziroma nadomestila plače v skladu z posebnim pravilnikom, ki ga sprejme občinski svet.
10.člen
Po sprejemu poslovnika občinski svet izmed svetnikov v skladu z tem poslovnikom izvoli predsednika in dva člana komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Kandidate za predsednika in člane komisije lahko predlaga vsak svetnik, izvoljeni pa so z večino glasov navzočih svetnikov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se sestane takoj po izvolitvi in poda občinskemu svetu poročilo o prisotnosti in konstitutivni seji.
11.člen
Po potrditvi mandatov in ugotovitvi prisotnosti, občinski svet razpravlja in sklepa o dnevnem redu konstitutivne seje. Občinski svet na konstitutivni seji opravi naslednje:
- izmed občanov izvoli člane nadzornega odbora,
- odloča o drugih zadevah, uvrščenih na dnevni red konstitutivne seje.
12.člen
Kandidate za nadzorni odbor lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta. Glasovanje je javno, izvoljeni pa so kandidati, ki so dobili večino glasov navzočih svetnikov.
Za vsako od mest iz 1 odstavka se glasuje posebej. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne pridobi potrebne večine, se ponovno glasuje o kandidatih, ki sta v prvem glasovanju dobila največ glasov.
Po izvolitvi organov iz pravega odstavka se občinskemu svetu predstavi župan. Konstitutivna seja občinskega sveta je zaključena, ko je občinski svet obravnaval in sklepal o vseh vprašanjih, ki so bila postavljena na dnevni red seje.
III. VOLITVE
13.člen
Občinski svet na konstitutivni seji oziroma najkasneje v 90 dneh od dneva konstitutivne seje imenuje tudi:
- podžupana,
- člane statutarno-pravne komisije,
- člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
- člane komisije za oblikovanja in priznanja ter vloge in pritožbe.
14.člen
Kandidata za podžupana občine predlaga župan, kandidate za ostale organe pa svetniki. Volitve potekajo z javnim glasovanjem, če občinski svet ne sprejme sklepa, da se glasuje tajno. Predlog o načinu glasovanja lahko vsak svetnik in je sprejet z večino glasov navzočih svetnikov.
Če je več kandidatov, se za vsako od mest iz prejšnjega člena glasuje posebej, oz. v skladu z določili statuta.
15.člen
Predsedniki in člani odborov, komisij in drugih delovnih teles občinskega sveta se volijo posamično ali kot lista, o čemer odloči občinski svet z večino glasov navzočih svetnikov.
Če se odbor, komisija ali drugo delovno telo občinskega sveta voli kot lista, so člani na listi izvoljeni, če je za listo glasovala večina navzočih svetnikov.
16.člen
Z izvedbo tajnih volitev se voli 3-članska volilna komisija, ki vodi postopek in ugotavlja rezultate glasovanja. Volilna komisija se izvoli z javnim glasovanjem.
Tajno se glasuje z glasovnicami, ki so enake velikosti, oblike in barve in morajo biti overjene s pečatom. Na glasovnicah so napisana imena kandidatov, ki so predlagani za izvolitev, po vrstnem redu, ki se določi z žrebom.
Če je več kandidatov, se glasuje tako, da se obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, če je en kandidat, se glasuje tako, da se obkroži ˝ZA˝ ali ˝PROTI˝.
17.člen
Predsednik volilne komisije pojasni način glasovanja in določi čas za izvedbo volitev, nakar komisija razdeli glasovnice po seznamu navzočih svetnikov. Po poteku časa za glasovanje, pokliče predsednik volilne komisije svetnike, da oddajo glasovnice v glasovalno skrinjico.
Rezultate glasovanja ugotovi volilna komisija na podlagi oddanih glasovnic. O izidu glasovanja se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in člani volilne komisije. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili večino glasov navzočih svetnikov.
IV. RAZREŠITEV IN ODSTOP
18.člen
Vsak svetnik lahko ob podpori še najmanj 4 svetnikov predlaga razrešitev članov organov, ki jih vodi občinski svet. Predlog o razrešitvi mora biti pisno obrazložen in dan v razpravo.
Občinski svet po razpravi odloči o tem ali se pristopi k glasovanju o razrešitvi. Glasovanje o razrešitvi se opravi po enakem postopku kot izvolitev.
19.člen
Razrešitev se izreče le tako, da se istočasno pristopi k izvolitvi novega funkcionarja oziroma organa, ki mu je izrečena nezaupnica. Volitve se izvedejo po določilih Zakona, Statuta in tega Poslovnika.
20.člen
Podžupan in člani organov, ki jih voli občinski svet, lahko ponudijo svoj odstop ali nepreklicno odstopijo.
Predlog o odstopu mora biti pisno obrazložen in dan v razpravo. Občinski svet po razpravi glasuje o ponujenem odstopu. Glasovanje o ponujenem odstopu se opravi po enakem postopku kot izvolitev.
Če je predlagatelj podal nepreklicni pisni odstop, župan na seji poda ugotovitveni sklep, da je zaradi nepreklicnega odstopa funkcija prenehala. O ugotovitvenem sklepu se ne glasuje.
Imenovanje novega člana se opravi v skladu z določili 19. člena tega poslovnika.
V. DELO OBČINSKEGA SVETA
Sklicevanje sej in pošiljanje gradiv
21.člen
Občinski svet dela po programu dela, ki ga praviloma sprejme za obdobje enega leta.
S programom dela občinski svet določi zadeve in naloge iz delovnega področja in pristojnosti sveta, ki bodo opravljene v tem časovnem obdobju, okvirne roke za obravnavo in nosilce nalog.
22.člen
Program dela pripravi župan.
23.člen
Seje občinskega sveta sklicuje župan na podlagi programa dela, ali na zahtevo najmanj četrtine svetnikov. V primeru prejete zahteve mora župan najkasneje v tridesetih dneh sklicati sejo občinskega sveta. , sicer lahko sejo skliče predlagatelj.
Seje občinskega sveta in njegovih delovnih teles se praviloma ne sklicuje ob nedeljah in praznikih in v času letnega odmora, ki se določi z letnim programom dela oziroma s sklepom občinskega sveta. Zaradi izjemnih razlogov lahko župan skliče sejo občinskega sveta ali drugega delovnega telesa tudi med letnim odmorom, oziroma ob prostih dnevih.
24.člen
Gradivo za sejo mora biti poslano svetnikom in drugim povabljenim najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Gradivo se lahko vroči kasneje – oziroma tik pred sejo – samo v izjemnih primerih, ko bi zaradi zamude nastala nepopravljiva škoda.
V takem primeru mora predlagatelj obrazložiti razloge, zaradi katerih gradivo ni bilo posredovano pravočasno.
V nujnih primerih lahko župan sveta izjemoma skliče sejo tudi v krajšem času.
Pisne predloge za vključitev posameznih vprašanj na dnevni red seje občinskega sveta predlagatelji pošljejo županu po pošti ali izročijo osebno, o čemer se izda potrdilo.
Gradivo za sejo mora predlagatelj izročiti županu najmanj 10 dni pred dnevom seje.
25.člen
Predlagatelj gradiva mora k lastnoročno podpisanem gradivu pripraviti utemeljitev, s katero mora:
- navesti pravno podlago, na kateri je predlog utemeljen,
- opisati problematiko in razloge, ki narekujejo obravnavo zadeve,
- nakazati možne rešitve in njihove posledice ter spremembe, ki jih bo predlagana rešitev povzročila,
- opozoriti na posledice, ki bi nastale, če se predlagana rešitev ne sprejme,
- opozoriti na finančne in druge posledice variantnih rešitev,
- pripraviti predloge besedila sklepov.
26.člen
Predlogi, ki se nanašajo na zadeve iz delovnega področja občinskih odborov, morajo biti pred obravnavo na občinskem svetu obravnavani v pristojnih odborih. V ta namen pošlje župan gradivo predloga predsedniku občinskega odbora in ga zadolži, da do seje občinskega sveta skliče sejo odbora in na njej odbor do predloga izoblikuje stališče.
27.člen
Predsedujoči lahko povabi na sejo tudi predstavnike upravnih organov, strokovnjake, predstavnike političnih strank in druge osebe, ki lahko prispevajo k boljšim rezultatom dela občinskega sveta.
Osebe, ki niso vabljene na sejo, lahko sodelujejo pri delu občinskega sveta, če jim to dovoli predsedujoči, na podlagi predhodne pisne vloge, ki jo morajo vložiti najmanj 24 ur pred začetkom seje.
Za osebe, ki želijo seji prisostvovati kot poslušalci, mora biti na voljo deset sedežev. S številom razpoložljivih sedežev je določeno tudi največje število obiskovalcev – poslušalcev.
Vodenje seje
28.člen
Seje občinskega sveta vodi župan, po njegovem pooblastilu lahko tudi podžupan ali drugi član občinskega sveta.
Na začetku seje predsedujoči poda kratko poročilo o predvidenem poteku seje in drugih predhodnih vprašanjih, predstavi povabljene na sejo in pove, kateri svetniki so opravičili svojo odsotnost na seji.
29.člen
Predsedujoči na seji občinskega sveta ima pravico in dolžnost, da:
- vodi sejo po sprejetem dnevnem redu,
- daje govornikom besedo,
- skrbi za red in mir na seji,
- vodi glasovanje in ugotavlja izid glasovanja,
- skrbi za izvajanja tega poslovnika
Udeležba na seji in sklepčnost
30.člen
Svetnik ima pravico in dolžnost udeležiti se seje občinskega sveta in izvrševati druge pravice in obveznosti v skladu s tem statutom, tem poslovnikom in drugimi akti občinskega sveta in njegovih delovnih teles.
O prisotnosti svetnikov na seji se vodi evidenca na podlagi liste prisotnosti. Svetnik mora svojo morebitno odsotnost na seji predhodno opravičiti tajniku občinskega sveta.
31.člen
Seja občinskega sveta je sklepčna, če je na seji navzoča večina vseh svetnikov. Predsedujoči ugotavlja sklepčnost pred pričetkom seje ter pred vsakim glasovanjem. Če je podan dvom o sklepčnosti seje, predsedujoči odredi ugotavljanje prisotnosti s poimenskim klicanjem.
V primeru ugotovitve nesklepčnosti, predsedujoči prekine sejo in določi nov termin, ko se seja nadaljuje.
32.člen
Svetniki imajo pravico, da sodelujejo na sejah, na njih razpravljajo in odločajo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje. Pravice svetnikov določajo ustava, zakon , statut, ta poslovnik in drugi akti, ki jih sprejme občinski svet.
Svetnik ima pravico predlagati izdajo aktov, dajati amandmaje k aktom, dobiti obvezno razlago predpisov in obravnavati druga vprašanja iz pristojnosti občinskega sveta in njegovih organov.
Svetnik lahko da pobudo, predlog in vprašanje glede zadev iz pristojnosti občinskega sveta in opozori na problematiko pri izvrševanju sprejetih aktov občinskega sveta in njegovih organov.
Svetnik ima pravico izpostaviti največ tri probleme na sejo s pobudo, predlogom ali vprašanjem.
33.člen
Svetnik mora varovati podatke zaupne narave in ravnati z gradivi zaupne narave v skladu z zakonom in pravilnikom, ki ga sprejme občinski svet.
Zaupne narave so gradiva, ki jih predlagatelj oziroma pošiljatelj opredeli kot zaupna in označi z vrsto in stopnjo zaupnosti ter podatki, ki jih občinski svet ali njegovo delovno telo obravnava na seji brez navzočnosti javnosti.
Dnevni red
34.člen
Seja občinskega sveta se začne z razpravo in glasovanjem o predlaganem dnevnem redu seje. Na dnevni red seje občinskega sveta se uvrstijo tiste zadeve, vprašanja oziroma predlogi, ki so jih do sklica seje predlagali predlagatelji, ki so s statutom in poslovnikom za to pooblaščeni.
Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta je naveden v vabilu za sejo in ga na začetku seje predstavi predsedujoči.
35.člen
Pred odločanjem o sprejemu predlaganega dnevnega reda, lahko svetniki oziroma drugi pooblaščeni predlagatelji predlagajo njegovo razrešitev ali spremembo.
V vabilu določen dnevni red seje občinskega sveta se lahko razširi ali spremeni le izjemoma. Predlagatelj razširitve ali spremembe dnevnega reda mora nujnost spremembe ali dopolnitve utemeljiti in predložiti svetnikom ustrezno pismeno gradivo.
36.člen
Občinski svet odloča o vsaki predlagani spremembi ali dopolnitvi dnevnega reda posebej. Ko občinski svet zaključi glasovanje o predlaganih razširitvah in spremembah dnevnega reda, glasuje o sprejemu celotnega dnevnega reda.
O sprejemu, spremembah in razširitvah dnevnega reda odloča občinski svet z javnim glasovanjem in ga potrdi z večino glasov navzočih svetnikov.
37.člen
Če predlog dnevnega reda ni sprejet, se postopek sklica ponovi.
38.člen
Seja poteka po sprejetem dnevnem redu. Ko so obravnavane vse točke dnevnega reda seje občinskega sveta, predsedujoči zaključi sejo.
V času seje se lahko vrstni red točk dnevnega reda menja samo, če za to obstajajo utemeljeni razlogi in se svetniki s tem strinjajo. O spremembi vrstnega reda odloča občinski svet brez razprave.
Razprava
39.člen
Pred glasovanjem o vprašanjih, postavljenih na dnevni red seje občinskega sveta, se vodi razprava, razen ko v statutu ali tem poslovniku ni izrecno določeno, da se odloča brez obravnave.
Pred razpravo o vsebini posameznih točk dnevnega reda, lahko predlagatelj poda obrazložitve in pojasnila k predloženemu gradivu, nakar predsedujoči odpre razpravo in da besedo svetnikom oziroma drugim udeležencem seje. Pojasnilo lahko traja največ 15 minut. Le izjemoma je lahko pojasnilo tudi daljše.
V primeru, ko je predlog predhodno obravnaval občinski odbor, predsednik odbora z obrazložitvijo predlagatelja poda stališče, ki ga je do predloga izoblikoval občinski odbor. Obrazložitev stališča lahko traja največ 10 minut.
Svetniki, ki želijo nastopiti na seji, se morajo prijaviti k besedi. Svetniki se lahko prijavljajo k besedi takoj, ko se začne razprava in vse do njenega zaključka.
40.člen
Predsedujoči daje besedo govornikom, ki želijo govoriti o istem vprašanju, po vrsti kot so se prijavili. Samo predsedujoči lahko govorniku seže v besedo in ga opomni na red in spoštovanje poslovnika.
Predsedujoči mora takoj dati besedo svetniku, če ta želi govoriti o kršitvi poslovnika ali dnevnega reda ali če želi popraviti svojo izjavo. V tem primeru govor ne sme trajati dlje kot pet minut.
Če je svetnik zahteval besedo zaradi kršitve poslovnika ali dnevnega reda, mu predsedujoči takoj da pojasnilo. Če se svetnik ne strinja s stališčem predsedujočega, mora slednji dati zadevo na glasovanje. Občinski svet odloči o zadevi brez predhodne obravnave.
41.člen
Govornik sme govoriti samo o vprašanju, ki je na dnevnem redu seje ali je z njim v neposredni vezi. Če se govornik oddalji od vprašanja, ki je na dnevnem redu, ga mora predsedujoči pozvati, naj se drži dnevnega reda. Če se govornik tudi po drugem pozivu ne drži dnevnega reda, mu predsedujoči lahko odvzame besedo.
Svetnik lahko pri posamezni točki govori do tri minut in ima možnost dveh replik, ki trajata do dve minuti. Na utemeljeno prošnjo lahko predsedujoči da na glasovanje predlog, da se svetniku dovoli govoriti nadaljnji dve minuti.
42.člen
Vsako vprašanje se obravnava, dokler ne pridejo na vrsto vsi pripravljeni. Ko predsedujoči ugotovi, da ni več govornikov, sprejme razpravo in preide na glasovanje.
Če vprašanju, ki se obravnava, ne sledi sprejem akta, sklepa in smernic, se obravnava konča s prehodom na na naslednjo točko dnevnega reda.
Glasovanje
43.člen
O predlogih, danih na seji, se glasuje po vrstnem redu, po katerem so bili predlagani. Glasovanje se opravi tako, da predsedujoči vpraša svetnike, kdo je ZA predlog, kdo je PROTI predlogu.
Glasovanje je praviloma javno. Javno se glasuje z dvigom roke. Svetniki se izjavljajo lahko tudi posamično, če tako odloči občinski svet in je to potrebno za natančno ugotovitev izida glasovanja.
Tajno se glasuje, če tako določa zakon, statut, poslovnik ali če tako sklene občinski svet. Tajno glasovanje se opravi z glasovnicami.
44.člen
Pred pričetkom glasovanja lahko svetniki na lastno željo obrazložijo svoj glas. Obrazložitev ne sme biti daljša od dveh minut.
Po končanem glasovanju ugotovi predsedujoči izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o katerem se je glasovalo, sprejet ali zavrnjen.
Sklep je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih svetnikov, razen če zakon, statut ali ta poslovnik ne določajo drugačne večine.
Pobude, predlogi in vprašanja svetnikov
45.člen
Za obravnavo pobud, predlogov in vprašanj svetnikov, mora biti na vsaki seji občinskega sveta predvidena posebna točka dnevnega reda, ki sme trajati največ eno uro.
Pobudo, predloge in vprašanja dajejo svetniki praviloma v pisno obliki. Ob vložitvi lahko svetnik poda kratko ustno obrazložitev, ki sme trajati največ dve minuti.
Svetnik, čigar postavljene pobude, predlogi in vprašanja niso bila obravnavana na seji, ima prednostno pravico obravnavanja na prvi naslednji seji.
46.člen
Odgovor na pobude, predloge in vprašanja iz prejšnjega člena se da na seji, upoštevajoč vrstni red prijav.. Če to ni mogoče ali če svetnik to zahteva, se odgovor posreduje vsem svetnikom v gradivu za naslednjo sejo. Za nujne zadeve predsedujoči dovoli svetniku, da se njegov predlog obravnava mino vrstnega reda.
Kdor je zadolžen za pripravo odgovora, lahko predlaga podaljšanje roka za odgovor, če odgovora iz utemeljenih razlogov ni mogoče pripraviti za naslednjo sejo.
Vzdrževanje reda
47.člen
Za red na seji občinskega sveta skrbi predsedujoči. Za kršitev reda na seji lahko predsedujoči navede opomin, odvzame svetniku besedo ali predlaga njegovo odstranitev s seje.
Predsedujoči lahko izreče opomin svetniku, ki z svojim obnašanjem ali seganjem v besedo govornikom ali podobnim nekorektnim ravnanjem na seji, krši red in določbe tega poslovnika.
Predsedujoči lahko odvzame besedo svetniku, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na isti seji že dvakrat opozorjen, naj spoštuje red in določbe poslovnika.
48.člen
Odstranitev s seje se izreče svetniku, če noče poslušati predsedujočega, ki mu je vzel besedo ali drugače žali občinski svet ali svetnike ali uporablja izraze, ki niso v skladu z človeškim dostojanstvom. Če delo sveta motijo osebe, ki niso svetniki, lahko predsedujoči odredi njihovo odstranitev s seje.
Svetnik, zoper katerega je predlagana odstranitev s seje, ima pred glasovanjem pravico dve minuti govoriti v svojo obrambo. Občinski svet odloča o odstranitvi s seje brez predhodne obravnave, z večino glasov navzočih svetnikov.
49.člen
Svetnik, ki mu je izrečena odstranitev s seje, mora takoj zapustiti dvorano, v kateri je seja in se ne sme več vrniti na sejo, s katere je bil odstranjen. Svetnik se ne sme vrniti na sejo tudi v primeru, če pred občinskim svetom izjavi, da samovoljno zapušča sejo.
Svetnik sme biti odstranjen le s seje, na kateri je kršil red in določbe tega poslovnika. Predsedujoči mora v primeru, ko je svetnik odstranjen z seje, o izrečenem ukrepu in o razlogih, zaradi katerih je bil ukrep izrečen, obvestiti stranko, ki jo svetnik zastopa.
Prekinitev seje
50.člen
Predsedujoči lahko odredi prekinitev seje in odredi čas njenega nadaljevanja.:
- če seja občinskega sveta ni več sklepčna,
- če ni sprejet dnevni red seje,
- če so potrebna posvetovanja in usklajevanja političnih strank,
- če je treba dobiti dodatna mnenja posameznikov, organov in služb,
- če z opozorili in drugimi rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji,
- če traja seja več kot pet ur,
- zaradi potrebnega odmora, ter v drugih utemeljenih primerih,
- če tako sklene občinski svet z večino glasov navzočih svetnikov.
Zapisnik
51.člen
O poteku seje in delu občinskega sveta se piše zapisnik, ki obsega:
- podatke o času in kraju seje ter predsedujočim na seji,
- imena navzočih, opravičeno odsotnih in manjkajočih svetnikov,
- dnevni red seje,
- imena govornikov in kratke vsebinske povzetke razprave,
- pobude, predloge in vprašanja svetnikov ter odgovore pristojnih članov uprave nanje,
- izide glasovanja in sprejete sklepe.
52.člen
Potek seje se snema na magnetofonski trak, lahko pa se izdela magnetogram. Magnetofonski trakovi so pomoč pri sestavi zapisnika. Posnetek na magnetofonskem traku se hrani eno leto.
Svetnik je upravičen poslušati magnetofonski posnetek seje v tajništvu občinskega sveta. Druge osebe lahko poslušajo magnetogram le z dovoljenjem župana in če izkažejo za to utemeljen interes.
Za javno uporabo izjav svetnikov, vzetih iz magnetofonskega traku, mora svetnik magnetogram predhodno avtorizirati. Svetnik lahko pred objavo zahteva redakcijske popravke, nima pa pravice, da bi besedilo bistveno spremenil.
53.člen
Vsak svetnik ima pravico dati pripombe k povzetku zapisnika iz 51. člena tega poslovnika na prvi naslednji seji. O utemeljenosti pripomb se odloči na seji brez obravnave. Če so pripombe sprejete, se to ugotovi v zapisniku seje, na kateri se obravnava zapisnik.
Po obravnavi morebitnih pripomb in korekciji pomanjkljivosti da predsedujoči na glasovanje predlog sklepa o sprejemu zapisnika. Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči in zapisnikar.
54.člen
Za sestavo in hrambo zapisnikov in magnetogramov, vodenje evidence, arhiva in druge dokumentacije občinskega sveta, objavo sprejetih aktov in opravljanje administrativnih tehničnih nalog je odgovoren župan.
VI. POSTOPEK ZA SPREJEM AKTOV
Splošne določbe
55.člen
Občinski svet sprejema naslednje splošne pravne akte:
- statut občine,
- poslovnik občinskega sveta,
- odloke, odredbe, poslovnike in pravilnike,
- prostorske in druge plane razvoja občine,
- občinski proračun in zaključni račun,
- obvezne razlage odlokov in drugih splošnih aktov.
56.člen
Akte, ki jih sprejema občinski svet,podpiše župan. Na izvirniku odlokov in drugih aktov ter na obvezne razlage odlokov se pritisne pečat občinskega sveta.
Z izvirnikom iz prejšnjega odstavka je mišljeno besedilo, ki je bilo sprejeto na seji občinskega sveta. Za pripravo izvirnikov, za pečat na njih, za njihovo hrambo in evidenco aktov oziroma obveznih razlag aktov občinskega sveta, je odgovoren župan.
Odloki in drugi splošni akti občinskega sveta ter obvezne razlage odlokov se objavljajo v skladu z zakonom in statutom občine. Akte občinskega sveta in obvezne razlage aktov pošilja v objavo župan.
Župan daje na podlagi izvirnega besedila sprejetega akta občinskega sveta in obvezne razlage akta, popravke morebitnih pravopisnih ali lektorskih napak v objavljenem besedilu akta oziroma obvezne razlage.
Sprejem odloka
57.člen
Predlagatelj odloka je lahko vsak svetnik, župan, odbor občinskega sveta ali najmanj 5 odstotkov volivcev v občini (V nadaljevanju: predlagatelj).
Predlog odloka predlagatelj pošlje po pošti ali osebno vroči na tajništvu občine. Predlog odloka mora vsebovati naslov, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
58.člen
predlog odloka mora vsebovati zlasti:
- oceno stanja na področju, ki ga je treba urediti z odlokom,
- razloge, ki utemeljujejo potrebo po novem odloku oziroma po njegovi spremembi ali dopolnitvi,
- cilje, ki jih želijo doseči s sprejemom, spremembo ali dopolnitvijo odloka,
- načela, po katerih naj se uredijo razmerja na določenem področju,
- rešitve in posledice, ki bodo nastale na posameznih področjih,
- finančna sredstva, ki si potrebna za izvedbo odloka ter vire in način zagotovitve teh sredstev,
- materialne obveznosti, ki bodo nastale s sprejemom, spremembo ali dopolnitvijo odloka,
- druge pomembne okoliščine glede vprašanj, ki jih ureja odlok.
59.člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta. Predstavnik predlagatelja mora biti povaljen na sejo občinskega sveta in ima pravico dati kratko dopolnilo obrazložitev predloga ter v razpravi o predlogu dajati pojasnila in obrazložitve.
Župan sodeluje na vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar sam ni predlagatelj.
60.člen
Odlok se praviloma obravnava dvofazno in sicer kot osnutek in kot predlog odloka.
61.člen
V prvi obravnavi osnutka odloka občinski svet razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter drugih temeljnih rešitvah predloga odloka.
K osnutku podajo svetniki konkretne predloge, pripombe in mnenja in v kolikor je mogoče se le-te pojasnijo s strani predlagatelja že na sami seji.
Po končan razpravi občinski svet glasuje o osnutku in sprejme sklep, katere pripombe, predloge ali mnenja mora predlagatelj upoštevati pri pripravi predloga oziroma na katera mora dati dodatna pojasnila.
S sklepom se določi rok za pripravo predloga.
Če občinski svet ugotovi, da predlagani odlok ni potreben, predlog odloka s sklepom zavrne in obvesti predlagatelja o sprejetem sklepu.
V kolikor je predlog odloka bistveno drugačen oziroma je doživel večje vsebinske spremembe glede na osnutek, se lahko vrne v fazo osnutka.
62.člen
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet o vsebini predloženega besedila odloka. V drugi obravnavi lahko predlagatelj, svetniki in župan predlagajo amandmaje k besedilu predloga odloka.
Amandma se daje v pisni obliki.
Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po določbah statuta in tega poslovnika pravico predlagati sprejem odloka. Predlagatelj ima pravico do obrazložitve amandmaja.
63.člen
Amandma k predlogu odloka s kratko obrazložitvijo je praviloma treba poslati na tajništvo občine najmanj en dan pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo občinski svet obravnaval predlog odloka.
64.člen
Amandma k predlogu odloka se sme izjemoma predlagati tudi na seji občinskega sveta. Predlagatelj amandmaja mora biti vabljen na sejo občinskega sveta in lahko daje dodatne amandmaje oziroma spremeni, dopolni ali umakne amandma, dokler ni končana obravnava. Predlagatelj amandmaja ima pravico sodelovati na seji občinskega sveta do konca obravnave.
Pri odločanju o amandmajih se lahko obravnava le vsebina predloženega amandmaja, ne pa tudi vsebina, o katerih je že doseženo soglasje v občinskem svetu.
65.člen
O vsakem amandmaju k predlogu odloka glasuje občinski svet praviloma posebej. O amandmajih se glasuje po vrstnem redu členov, na katere se amandmaji nanašajo.
Če je k členu predloga odloka predlaganih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od predloga in nato po teh kriterijih o drugih amandmajih.
Če je dan amandma na amandma, se najprej glasuje o amandmaju, ki je dan na amandma.
66.člen
Med obravnavo odloka oziroma posameznih amandmajev lahko občinski svet zagotavlja stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanju in sklene, da se obravnava s sklepom odloži, če ugotovi, da je potrebno preučiti posamezna vprašanja, ki so se pojavila ob obravnavi predloga.
Če občinski svet sklene, da se obravnava in sklepanje o predlogu odloka odloži, sprejme sklep o tem, , kaj je potrebno v zvezi z predlogom odloka opraviti, kdo naj to opravi ter določi rok za ponovno obravnavo.
Občinski svet s sklepom lahko za obravnavanje in preučevanje odloka ustanovi posebno delovno telo in mu določi sestavo, naloge ter rok, v katerem mora opraviti svoje delo.
67.člen
Po končanem glasovanju o amandmajih odloča občinski svet o predlogu odloka v celoti. O predlogu odloka odloča občinski svet na seji, na kateri je zagotovljena sklepčnost. Odlok je sprejet, če je za sprejem glasovala potrebna večina, ki jo določajo zakon, statut in ta poslovnik. Predsedujoči občinskega sveta po glasovanju ugotovi ali je bil odlok sprejet.
Sprejem odloka po hitrem postopku.
68.člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe v občini ali ko gre za manj pomembne spremembe odlokov ter v drugih primerih, določenih s statutom občine, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Po hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
69.člen
Predlog za izdajo odloka po hitrem postopku mora biti pisno obrazložen. V obrazložitvi mora predlagatelj navesti razloge, zaradi katerih predlaga sprejem odloka po hitrem postopku. Skupaj s predlogom za sprejem odloka po hitrem postopku mora predlagatelj poslati tudi predlog odloka z obrazložitvijo.
Če predloga odloka ni predlagal župan, zahteva predsedujoči pred odločanjem od župana mnenje o danem predlogu.
70.člen
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
Če občinski svet ne sprejme predloga za izdajo odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe poslovnika o postopku za sprejem odloka.
Po hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje k besedilu predloga odloka na seji občinskega sveta vse do konca obravnave predloga odloka.
Začasni ukrepi
71.člen
Župan lahko občinskemu svetu predlaga sprejem začasnega ukrepa, če ugotovi, da je ureditev vprašanja, o katerem ni bilo doseženo soglasje v občinskem svetu nujna in bi zaradi nerešenega vprašanja lahko nastala za občino občutna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti oziroma zadev, ki so posebnega družbenega pomena.
Začasni ukrep je izglasovan, če je zanj glasovala večina navzočih svetnikov na seji in se uporablja do sprejema odloka, vendar najdlje šest mesecev od njegove uveljavitve.
Sprejem drugih aktov
72.člen
Drugi akti občinskega sveta, ki niso odloki, se obravnavajo in sprejemajo po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po hitrem postopku.
VII. JAVNOST DELA SVETA IN NJENIH ORGANOV
73.člen
Občani so navzoči na sejah sveta in delovnih teles.
Predstavniki sredstev obveščanja imajo pravico biti navzoči na sejah sveta in njihovih organov in obveščati javnost o njihovem delu. V zadevah , za katere ti organi odločijo, da jih bodo obravnavali brez navzočnosti javnosti, pa lahko predstavniki sredstev javnega obveščanja dajejo za javnost le tista obvestila, za katera tako sklene svet ali delovno telo. Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno poročilo za sredstva javnega obveščanja.
74.člen
Predstavnikom sredstev javnega obveščanja so na voljo tudi informativna in dokumentacijska gradiva, predlogi aktov sveta, obvestila, poročila in zapisi o delu sveta in delovnih teles.
75.člen
O delu sveta obvešča javnost župan, ki lahko za to pooblasti tudi člane sveta.
Za obveščanje javnosti o delu delovnih teles so zadolženi predsedniki teh teles.
VIII. KLUBI SVETNIKOV
76.člen
Klubi svetnikov so oblika povezovanja svetnikov posameznih političnih strank in neodvisnih svetnikov. Vodje klubov pisno obvestijo župana o imenu kluba in imenih njegovih članov.
Zaradi priprave seje občinskega sveta, obravnave aktualne problematike ali uskladitve kadrovskih in drugih vprašanj, župan skliče vodje klubov svetnikov.
Svetniki se lahko odločijo tudi za druge oblike povezovanja.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
77.člen
Ta poslovnik stopi v veljavo petnajsti dan po dnevu objave.
Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati poslovnik občinskega sveta (Uradne objave, Primorske novice št. 2/96).
Številka: 062-02/99
Datum: 7.12.1999
Župan
ZORAN MADON, 1.r