Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 2
 

Na podlagi določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89 in Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ, 101/13 – ZDavNepr in 22/14 – odl. US), 218., 218.a, 218.b, 218.c, 218.d člena Zakona o graditvi objektov ( Uradni list RS, št. 102/04 – UPB1, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 120/06 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 76/10 – Zrud-1A, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 22/14 – odl. US, in 19/15), 59. člena  Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/16, 33/17 in 59/17) ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci na 19. redni seji, dne 20. 12. 2017, sprejel

 

 

 

ODLOK

 

O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE MARKOVCI

 

 

 

SPLOŠNA DOLOČILA

 

 

 

1. člen

 

Ta odlok določa območja, na katerih se v Občini Markovci plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), vrste zemljišč,  zavezance za plačilo, merila za določitev višine nadomestila, merila za popolno ali delno oprostitev plačila nadomestila in kazenske določbe.

 

 

 

Območje za plačilo nadomestila

 

 

 

2. člen

 

Nadomestilo se plačuje za nezazidana in zazidana stavbna zemljišča na celotnem območju Občine Markovci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

 

·       dostop do zemljišča po javni cesti,

 

·       možnost priključitve na električno energijo,

 

·       možnost priključitve na javni vodovod,

 

·       možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje, ali če je dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.

 

 

 

Vrste zemljišč, za katere se odmerja nadomestilo

 

 

 

3. člen

 

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.

 

V primeru nelegalne gradnje plačevanje nadomestila za zazidano stavbno zemljišče ne vpliva na njegovo legalizacijo oziroma na izdajo in izvršitev inšpekcijskega ukrepa.

 

Obveznost plačevanja nadomestila za zazidano stavbno zemljišče preneha, ko se stavba oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, odstrani in vzpostavi prejšnje stanje in ko investitor oziroma lastnik zemljišča, na katerem je stala takšna stavba oziroma del stavbe, to dejstvo sporoči občini, ter novo stanje evidentira na Geodetski upravi. Hkrati pa se uvede obveznost plačevanja nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče, če leži takšno zemljišče na območju, za katerega je občina določila, da se na njem plačuje takšno nadomestilo in izpolnjuje vse pogoje, navedene v 5. členu tega odloka.

 

Če pa se za stavbo oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, pridobi gradbeno dovoljenje oziroma se takšna gradnja legalizira, se takšna gradnja ne šteje za novo gradnjo in se zato s plačevanjem nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča nadaljuje.

 

 

 

4. člen

 

Zazidana stavbna zemljišča so:

 

tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih je zgrajena oziroma se na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja gradi katera koli vrsta stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture.

 

Če objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture nima določene gradbene parcele se do njene določitve šteje, da je pozidano stavbno zemljišče fundus objekta pomnožen z 1,5 - kratnikom fundusa. Preostali del zemljišča se šteje za nezazidano stavbno zemljišče, če izpolnjuje vse pogoje iz 5. člena tega odloka.

 

Za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča se uporabljajo uradni podatki Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: GURS), ki se nanašajo na stavbe oziroma dele stavb (Register nepremičnin – površina dela stavbe zmanjšana za odprte prostore).

 

Namen stavbe ali dela stavbe se določi na osnovi uradnih podatkov GURS, ki se nanašajo na namen stavbe ali dela stavbe.

 

Kot pozidana stavbna zemljišča štejejo tudi zunanja zemljišča, ki so funkcionalno povezana s poslovnimi oziroma proizvodnimi stavbami in so v naravi zunanje manipulativne površine, zunanja skladišča, zunanja parkirišča, delavnice na prostem in podobno – druga stavbna zemljišča.

 

Če v uradnih evidencah ni ustreznega podatka glede na zgornje alineje tega člena , je pomanjkljiv ali ni pravilen, občinska uprava ali zavezanec sam o tem obvesti Območno enoto GURS, da pridobi te podatke. Do pridobitve podatkov s strani GURS, Občina lahko uporablja podatke iz drugih uradnih evidenc, ki so ji na voljo (projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja, podatki za izdajo odločbe o plačilu komunalnega prispevka, ortofoto posnetkov). Občina lahko tudi pozove lastnika objekta, da sporoči pravilne podatke. Postopek uskladitve podatkov se izpelje skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

 

 

 

5. člen

 

Nezazidana stavbna zemljišča so:

 

tiste zemljiške parcele, ali deli parcel, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja določene vrste objekta ali objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, niso namenjeni za gradnjo objektov za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, športa in javne uprave. Zanje mora biti  zagotovljena oskrba s pitno vodo iz javnega omrežja, električno energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto. Za odvajanje odplak se štejejo tudi območja na katerih je dovoljena gradnja greznic in malih čistilnih naprav.

 

Če zazidano stavbno zemljišče nima določene gradbene parcele se nezazidani del stavbnega zemljišča določi tako, da se od površine parcele odšteje fundus objekta pomnožen s faktorjem 1,5 in sicer za objekte, ki niso objekti javne gospodarske infrastrukture in izpolnjujejo vse zahteve prvega odstavka tega člena.

 

Ne glede na določbe tega člena, se kot nezazidano stavbno zemljišče štejejo tudi zemljiške parcele, za katere je s prostorsko izvedbenim aktom določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin, če:         

 

·       je s prostorsko izvedbenim aktom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja na njih izvede sanacija tako, da se namenijo za gradnjo,

 

·       je za takšno izkoriščanje na njih že podeljena koncesija, vendar se z izkoriščanjem na njih še ni začelo;

 

·       se je z izkoriščanjem na njih že prenehalo in je s prostorsko izvedbenim aktom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja izvede sanacija tako, da se vzpostavi prejšnje stanje oziroma da se na njih uredijo kmetijska zemljišča ali gozd, takšna sanacija pa še ni izvedena.

 

Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na površino parcele ali dela parcele, ki ustreza pogojem iz tega člena.

 

 

 

Zavezanci za plačilo nusz

 

 

 

6. člen

 

Nadomestilo mora plačevati neposredni uporabnik zemljišča, stavbe ali dela stavbe, oziroma lastnik.

 

Lastništvo se izkazuje z vpisom lastninske pravice v zemljiško knjigo ali na osnovi pravnega akta s katerim oseba ali pravna oseba dokazuje, da je pridobila lastninske pravice (pogodba, zakon, odločba).

 

Pravico uporabe fizična ali pravna oseba dokazuje z najemno, zakupno, služnostno pogodbo ali drugim aktom, ki dokazuje, da ima pravico uporabe stavbnega zemljišča.

 

 

 

Merila za določitev višine nusz

 

 

 

7. člen

 

Merila za določitev višine nadomestila so:

 

·       lega stavbnega zemljišča

 

·       dejanska raba zemljišča

 

·       opremljenosti zemljišča s komunalno infrastrukturo.

 

 

 

8. člen

 

Lega stavbnega zemljišča:

 

Celotno območje Občine Markovci je v enem območju za odmero nadomestila.

 

 

 

9. člen

 

Dejanska raba zemljišč

 

Nadomestilo za zazidana stavbna zemljišča se plačuje za objekte in dele stavb z naslednjo dejansko rabo:

 

 

 

Dejanska raba stavbe ali dela stavbe

Število točk

Stanovanjske stavbe

25

Garaža - samostojna

25

Vinske kleti, zidanice

25

Hoteli in gostinjstvo

250

Poslovni prostori javne uprave – družbene dejavnosti

25

Banka, pošta,

400

Zavarovalništvo

300

Poslovni prostori

150

Poslovni prostori – projektiranje in sorodne dejavnosti

250

Trgovski namen

150

Trgovina na veliko

350

Trgovina na drobno

250

Bencinski servis

550

Skladiščenje in prodaja naftnih derivatov in plina

550

Prostori za storitvene dejavnosti - obrt

150

Industrija

450

Elektrarna

600

Farme

100

Hlev – za rejo živali za tržne namene

100

Deponije

500

Rastlinjaki

50

Bioplinarna

550

Druga stavbna zemljišča

25

Za farme in rastlinjake se ne točkuje komunalna oprema.

 

 

 

10. člen

 

Nezazidana stavbna zemljišča

 

Za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo zemljišča določena glede na podrobno namensko rabo zemljišč iz občinskih planskih aktov.

 

Nezazidana stavbna zemljišča se točkujejo enotno ne glede na območje in sicer:

 

·       za stanovanjski namen: 6 točk,

 

·       za poslovni namen: 90 točk,

 

·       za poslovni namen v obrtni coni Novi Jork 200 točk.

 

 

 

11. člen

 

Komunalna opremljenost stavbnih zemljišč:

 

 

 

Vrsta

Število točk

Javna cesta

15

Vodovod

5

Kanalizacija

20

Javna razsvetljava

5

Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na vodovod, kanalizacijo, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja komunalne infrastrukture. O možnosti dejanske priključitve daje soglasje upravljavec posamezne infrastrukture.

 

Pri drugih poslovnih površinah in za kmetijske objekte (farma, hlev) iz 9. člena in nezazidanih stavbnih zemljiščih iz 10. člena  se komunalna oprema ne točkuje.

 

 

 

12. člen

 

Določitev višine nadomestila

 

Letna višina nadomestila se izračuna tako, da se medsebojno pomnožijo:

 

·       površina stavbnega zemljišča, izražena v m2,

 

·       s seštevkom točk glede na dejansko rabo zemljišča in skupnim številom točk glede na komunalno opremo – razen pri izračunu nadomestila za druga stavbna zemljišča in nezazidana stavbna zemljišča,

 

·       vrednostjo točke.

 

 

 

13. člen

 

Določevanje vrednosti točke

 

Vrednost točke za zazidana stavbna zemljišča v letu 2018 znaša 0,0045 EUR.

 

Vrednost točke za nezazidana stavbna zemljišča v letu 2018 znaša 0,0045 EUR.

Vrednost točke za odmerno leto se z ugotovitvenim sklepom župana letno revalorizira s količnikom, ugotovljenim na podlagi letnega indeksa rasti cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada RS, za obdobje pred letom, za katero se nadomestilo odmerja, če je količnik večji od ena. Ugotovitveni sklep se objavi v Uradnem listu RS  Uradnem glasilu slovenskih občin .

 

V primeru drugačne določitve vrednosti točke, kot je določena v prejšnjem odstavku, novo vrednost točke določi Občinski svet Občine Markovci, na predlog župana.

 

 

 

14. člen

 

Odmera nadomestila

 

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se odmeri za vsak odmerni predmet posebej.

 

Odločbo za plačilo nadomestila izda ministrstvo, pristojno za finance, ki tudi poskrbi za izterjavo plačila.

 

Osnova za izdajo odločb so podatki, ki jih vsako leto posreduje občinska uprava.

 

Plačilo nadomestila zavezanci plačujejo v skladu s predpisi o davčnem postopku.

 

Postopek pritožbe na odločbo za plačilo nadomestila se izvede v skladu s predpisi o davčnem postopku.

 

 

 

15. člen

 

Oprostitve plačila nadomestila

 

Nadomestilo se ne plačuje za:

 

·       Zemljišče, ki se uporablja za potrebe obrambe RS in zemljišča, ki so trajno namenjena za potrebe reševanja in zaščite,

 

·       Za objekte tujih držav, ki so v uporabi kot diplomatska ali konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,

 

·       Za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,

 

·       Za sakralne objekte, v katerih verske skupnosti opravljajo verske obrede,

 

·       Za oprostitev plačila lahko zavezanec zaprosi v naslednjih primerih:

 

·       za dobo 5 let občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe, ki je zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja ali družinske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek. Oprostitev začne teči z dnem začetka uporabe stanovanjske hiše ali posameznega dela stanovanjskega objekta. Kar zavezanec dokazuje s potrdilom upravne enote o prijavi stalnega bivališča na naslovu, ki je predmet oprostitve,

 

·       zavezanec, ki prejema socialno podporo,

 

·       Zavezanec, katerega skupni mesečni prejemki na družinskega člana ne presegajo zajamčenega osebnega dohodka kot minimalnega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost,

 

·       zavezanec, katerega objekt je trajno neuporaben zaradi požara, poplave ali druge naravne nesreče in to lahko dokaže z ustreznim potrdilom. Oprostitev velja za obdobje, ko objekta ni mogoče uporabljati. To obdobje pa ne sme biti krajše od 3 mesecev. Dolžina oprostitve ne more trajati dlje, kot je potrebno za izvedbo sanacije objekta. Dolžino sanacije določi strokovnjak gradbene stroke.

 

Zavezanci morajo vlogo za oprostitev vložiti za tekoče leto odmere do 28. 2., sicer začnejo odobrene vloge veljati za naslednje odmerno leto.

 

 

 

16. člen

 

Vzdrževanje podatkov za NUSZ

 

Podatke za odmero nadomestila vzdržuje občinska uprava Občine Markovci na osnovi uradnih podatkov in lastnih evidenc.

 

Vse spremembe podatkov, ki vplivajo na določevanje odmere nadomestila,  morajo zavezanci sporočiti Občini Markovci najkasneje 15 dni od nastanka spremembe.  Za tekoče odmerno leto se lahko upoštevajo le spremembe, ki bodo sporočene do 28.02. tekočega leta, naknadne spremembe se bodo upoštevale za odmero v naslednjem letu.

 

 

 

Kazenske določbe

 

 

 

17. člen

 

Z denarno kaznijo 200 EUR se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki:

 

·       ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so mu potrebni za odmero nadomestila,

 

·       ne prijavi sprememb v 15 dneh od dneva nastanka sprememb,

 

·       prijavi napačne podatke.

 

·       Z denarno kaznijo 1000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba in z denarno kaznijo v višini od 200 EUR se kaznuje odgovorna oseba, ki:

 

·       ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so mu potrebni za odmero nadomestila,

 

·       ne prijavi sprememb v 15 dneh od dneva nastanka sprememb

 

·       prijavi napačne podatke.

 

 

 

Prehodne določbe

 

 

 

18. člen

 

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 133/03, 142/04, 118/05 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 35/07).

 

 

 

19. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu  Uradnem glasilu slovenskih občin   , izvajati pa se začne s 1.1.2018.

 

 

 

Številka: 007-0008/2017

 

Datum: 20. 12. 2017

 

 

 

 

Občina Markovci

 

Milan Gabrovec. župan

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor