Številka:
Občina:
Organ sprejema:
Predlagatelj:
Zakonska podlaga:
Pripravljalec:
Datum:
Priloge:
Besedilo:
Na podlagi določila 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010) in 16. člena Statuta občine XE "občina" Majšperk XE "ime občine" XE "občina" (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. ………...) je Občinski svet Občine Majšperk XE "ime občine" XE "občina" na svoji ... seji dne ... sprejel
POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA
OBČINE MAJŠPERK
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(uporaba izrazov)
V statutu uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
Obrazložitev:
Besedilo je oblikovano v skladu z določili Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja /ZUNEO/, ki v 7. členu določa, da mora občinski svet XE "občinski svet" v okviru svoje pristojnosti ustvarjati pogoje za enako obravnavanje oseb ne glede na katerokoli osebno okoliščino z osveščanjem in spremljanjem položaja na tem področju ter z ukrepi normativne in politične narave.
2. člen
(vsebina poslovnika)
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov in članic sveta (v nadaljevanju: člani sveta).
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" .
3. člen
(smiselna uporaba določil poslovnika)
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 31. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da komisije in odbori občinskega sveta (delovna telesa občinskega sveta) v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom občine XE "občina" in poslovnikom XE "poslovnik" občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
4. člen
(javnost dela)
(1) Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
(2) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.
(3) Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
(4) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da se v statutu občine XE "občina" določi način zagotavljanja javnosti dela organov. S statutom je tako določeno, da se javnost dela organov občine XE "občina" zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine XE "občina" , z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, z vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.
5. člen
(seja sveta)
(1) Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah.
(2) Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto.
(3) Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje.
(4) Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje.
(5) Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih.
Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 35. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Tako je z besedilom prvega odstavka določeno, da občinski svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah.
Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 35. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da seje občinskega sveta sklicuje župan XE "župan" v skladu z določbami statuta občine XE "občina" in poslovnika občinskega sveta, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
Z besedilom tretjega, četrtega in petega odstavka so določeni pogoji za sklic izredne, dopisne in slavnostne seje občinskega sveta.
6. člen
(predstavljanje sveta)
Svet predstavlja župan, delovno telo sveta pa predsednik delovnega telesa.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 33. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da župan XE "župan" predstavlja občinski svet XE "občinski svet" , ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.
7. člen
(uporaba žiga)
(1) Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom.
(2) Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 10. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da samoupravne lokalne skupnosti uporabljajo žig XE "žig občine" , ki mora vsebovati označbo in ime XE "ime občine" samoupravne lokalne skupnosti XE "samoupravna lokalna skupnost" .
2. KONSTITUIRANJE SVETA
8. člen
(konstituiranje sveta)
(1) Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.
(2) Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni po izvedbi drugega kroga volitev župana. Prvo sejo vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet.
(3) Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani sveta.
Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila petega odstavka 15.b člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da se občinski svet XE "občinski svet" konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.
Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila šestega odstavka 15.b člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan XE "župan" , prvo sejo občinskega sveta nove občine XE "občina" pa predsednik občinske volilne komisije XE "volilna komisija" . Prvo sejo vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet XE "občinski svet" .
Z besedilom tretjega odstavka je določeno, da župan XE "župan" zaradi priprave na prvo sejo skliče nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani sveta.
9. člen
(obvezni dnevni red konstitutivne seje sveta)
(1) Obvezni dnevni red konstitutivne seje:
1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta,
2. Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana,
3. Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana,
4. Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta,
5. Poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana,
6. Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2) O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča.
(3) Dnevni red konstitutivne seje lahko vsebuje tudi slovesno prisego župana in njegov pozdravni nagovor.
Z določilom prvega odstavka je določen obvezni dnevni red konstitutivne seje sveta, in sicer:
1. ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta,
2. poročilo občinske volilne komisije XE "volilna komisija" o izidu volitev v svet in volitev župana XE "župan" (besedilo je oblikovano na podlagi določila 90. člena Zakona o lokalnih volitvah XE "lokalne volitve" /ZLV/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB3, 45/2008), ki določa, da občinska volilna komisija XE "komisija" sestavi poročilo o izidu volitev v občini in ga pošlje županu najpozneje šesti dan po dnevu glasovanja),
3. imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana XE "župan" (besedilo je oblikovano na podlagi določila sedmega odstavka 15. b člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" na prvi seji najprej imenuje komisijo za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana XE "župan" ),
4. poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta (besedilo je oblikovano na podlagi določila devete alineje 15.b člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" odloči o potrditvi mandatov članov občinskega sveta na podlagi poročila komisije o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb),
5. poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana XE "župan" ,
6. imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 30. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da ima občinski svet XE "občinski svet" komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta.
Z določilom drugega odstavka je določeno, da o dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča.
Z določilom tretjega odstavka je določeno, da lahko dnevni red konstitutivne seje vsebuje tudi slovesno prisego župana XE "župan" in njegov pozdravni nagovor. To določilo je fakultativno. V primeru, da poslovnik vsebuje navedeno določilo, je potrebno določiti besedilo slovesne prisege.
10. člen
(imenovanje mandatne komisije)
Dnevni red konstitutivne seje lahko vsebuje tudi slovesno prisego župana in njegov pozdravni nagovor. (dodano v 9. Člen)
Prvo sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član sveta, ki ga na predlog najstarejšega člana sveta določi svet. (dodano v 8. Člen)
(1) Na prvi seji svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tri člansko mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta. Člane mandatne komisije lahko predlaga vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.
(2) Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov sveta.
(3) Če je vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana, mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana pripravi poročilo v vsebini in upravičenosti pritožbe ter predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah.
Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila sedmega odstavka 15.b člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" na prvi seji najprej imenuje komisijo za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana XE "župan" . Z besedilom je določen način predlaganja in glasovanja o članih komisije.
Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila devetega odstavka 15.b člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" odloči o potrditvi članov občinskega sveta na podlagi poročila komisije o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb.
Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila trinajstega odstavka 15.b člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" odloči o morebitnih pritožbah kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana XE "župan" na podlagi poročila občinske volilne komisije XE "volilna komisija" o izidu glasovanja za župana XE "župan" .
11. člen
(mandati članov sveta)
(1) Mandate članov sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
(2) Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
(3) Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
(4) Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta pa je zoper njegov mandat vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta.
Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila devetega odstavka 15.b člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" odloči o potrditvi mandatov članov občinskega sveta na podlagi poročila komisije o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb.
Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila desetega odstavka 15.b člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloči posebej.
Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila enajstega odstavka 15.b člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Besedilo četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila trinajstega odstavka 15.b člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" odloči o morebitnih pritožbah kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana XE "župan" na podlagi poročila občinske volilne komisije XE "volilna komisija" o izidu glasovanja za župana XE "župan" .
12. člen
(mandat članov sveta in mandat župana)
(1) Ko se svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat dotedanjim članom sveta pa preneha.
(2) V kolikor svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz 4. odstavka 11. člena, prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat dosedanjemu županu pa preneha.
(3) S prenehanjem mandata članov sveta preneha tudi članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih sveta.
Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 41. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da se člani občinskega sveta volijo za štiri leta, mandatna doba članov občinskega sveta pa se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov sveta, traja pa do prve seje novoizvoljenega sveta.
Z besedilom drugega odstavka je določen začetek mandata novoizvoljenega župana XE "župan" in prenehanje mandata XE "prenehanje mandata" dotedanjega župana XE "župan" .
Z besedilom tretjega odstavka je določeno prenehanje članstva v stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta ob prenehanju mandata članov občinskega sveta.
13. člen
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)
Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Če komisija ni imenovana na konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na naslednji seji. Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, ter pripraviti poročilo.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 30. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da ima občinski svet XE "občinski svet" komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta.
3. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA
14. člen
(pravice in dolžnosti članov sveta)
(1) Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
(2) Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.
(3) Član sveta ima pravico:
- predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana,
- predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti,
- glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov,
- sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej,
- predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.
(4) Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti, opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.
(5) Član sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja.
Z besedilom prvega odstavka je določeno, da so pravice in dolžnosti članov občinskega sveta določene z zakonom, statutom občine XE "občina" in poslovnikom XE "poslovnik" občinskega sveta.
Z besedilom drugega odstavka je določena pravica in dolžnost članov sveta udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so.
Z besedilom tretjega odstavka so določene pravice člana sveta, in sicer ima član sveta pravico:
- predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana XE "župan" (besedilo je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 31. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da lahko vsak član občinskega sveta predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njihove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine XE "občina" določeno, da jih sprejme občinski svet XE "občinski svet" na predlog župana XE "župan" ),
- glasovati o predlogih splošnih aktov občine XE "občina" , drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov (besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 35. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov),
- predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov javnih zavodov XE "javni zavod" , javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.
Z besedilom četrtega odstavka je določena dolžnost člana občinskega sveta varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.
Besedilo petega odstavka je oblikovano na podlagi določila šestega odstavka 34.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da članu občinskega sveta, razen podžupanu, pripada sejnina za udeležbo na seji občinskega sveta ali seji delovnega telesa občinskega sveta. Letni znesek sejnin, vključno s sejninami za seje delovnih teles občinskega sveta, ki se izplača posameznemu članu občinskega sveta, ne sme presegati 15% plače župana XE "župan" . Pri tem pa se ne upošteva dodatek za delovno dobo. Občinski svet mora s svojim aktom določiti merila za izplačilo sejnin za člane občinskih svetov, za člane delovnih teles občinskega sveta in člane drugih občinskih organov, kakor tudi merila za sejnine za člane svetov ožjih delov občine XE "občina" .
15. člen
(odgovornost člana sveta)
(1) Član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.
(2) Član sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren.
Z besedilom se določa odgovornost člana sveta. Slednji ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren.
16. člen
(pravice svetniških skupin)
(1) Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu članu sveta.
(2) Svet lahko odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila materialnih stroškov. v zvezi z delom s svojimi volivci.
Z besedilom prvega odstavka so določene pravice svetniških skupin, ki jih oblikujejo člani sveta. Svetniške skupine imajo le pravice, ki gredo posameznemu članu sveta.
Z besedilom drugega odstavka je določeno, da lahko občinski svet XE "občinski svet" odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila materialnih stroškov. V tem primeru mora občinski svet sprejeti pravilnik o zagotavljanju pogojev za delovanje svetniških skupin.
17. člen
(pravica do informiranosti)
(1) Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v svetu in njegovih delovnih telesih.
(2) Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.
(3) Član sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 29. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da je občinski svet XE "občinski svet" najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine XE "občina" . Iz navedenega izhaja pravica posameznega člana občinskega sveta, da se pred sprejemom odločitve seznani z vsemi informacijami, ki so mu potrebna za delo v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. V ta namen lahko član občinskega sveta od župana XE "župan" , drugih občinskih organov in občinske uprave zahteva obvestila in pojasnila. Navedeni organi pa so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta tako zahteva, pa mu je potrebno odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.
18. člen
(vprašanja in pobude članov sveta)
(1) Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
(2) Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov.
(3) Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
(4) Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut.
(5) Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno.
(6) Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor občinske uprave. Če sta župan in direktor občinske uprave zadržana določita kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude.
(7) Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetke seje, ter na ustna vprašanja, dana ob obravnavi vprašanja in pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji.
(8) Župan ali direktor občinske uprave oziroma namestnik lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" . V skladu z navedenim je z besedilom določen način zastavljanja vprašanj in dajanja pobud članov sveta.
19. člen
(zahteva za dodatna pojasnila)
(1) Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
(2) Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje seje.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" . V skladu z navedenim je z besedilom določeno, da lahko član sveta, ki ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, zahteva dodatno pojasnilo.
20. člen
(udeleževanje na sejah sveta in delovnih telesih)
(1) Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
(2) Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
(3) Članu sveta, ki se neupravičeno ne udeleži redne seje sveta, ne pripada del sejnine za nepoklicno opravljanje funkcije.
(4) Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga svetu njegovo razrešitev.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" . V skladu z navedenim je z besedilom določena obveznost članov sveta, udeleževati se sej sveta in delovnih teles. Z besedilom tretjega odstavka je določena tudi “sankcija” za primer, da se član sveta neupravičeno ne udeleži seje sveta, in sicer mu v tem primeru ne pripada del plače za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila seja.
4. SEJE SVETA
4.1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji
21. člen
(sklic seje)
(1) Svet dela in odloča na sejah.
(2) Seje sveta sklicuje župan.
(3) Župan sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta, po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
(4) Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje.
Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 35. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.
Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 35. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan XE "župan" .
Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 35. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami statuta občine XE "občina" in poslovnika občinskega sveta, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Župan XE "župan" mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta pa mora biti priložen dnevni red. Župan XE "župan" mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
Z besedilom četrtega odstavka se določa obveznost občinskega sveta, da zaključi predhodno začeto sejo pred sklicem nove seje.
22. člen
(1) Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda.
(2) Vabilo za sejo sveta se pošlje županu, podžupanu, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske uprave, predsednikom svetov krajevnih skupnosti ter predstavnikom medijev in se objavi v katalogu informacij javnega značaja občine.
(3) Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki na papirju, lahko pa tudi po elektronski pošti.
Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 35. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan. Župan XE "župan" skliče sejo z vabilom, ki ga s predlogom dnevnega reda pošlje članom sveta najkasneje sedem dni pred dnevom, določenim za sejo. S statutom se lahko določi daljši rok za odpošiljanje vabil, ne pa krajši. Na tem mestu moramo posebej opomniti na določila 10. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, 119/2007), ki v tretjem in četrtem odstavku določa, da mora lokalna skupnost (občina) posredovati predlog splošnega akta v svetovni splet vsaj sedem dni pred njegovo izdajo, predlog programa, strategije in drugega podobnega dokumenta pa vsaj 15 dni pred njegovim sprejetjem.
Z drugim odstavkom so določeni naslovniki, katerim mora župan XE "župan" poslati vabilo na sejo sveta. Ob tem bi posebej izpostavili, da župan o sklicu seje obvesti medije ter objavi vabilo v katalogu informacij javnega značaja občine XE "občina" . Kot je določeno v prvem odstavku 45. člena Zakona o medijih /ZMed/ (Uradni list RS, št. 110/2006-UPB1, 77/2010-ZSFCJA), so informacije za medije informacije, ki jih organ (župan) na lastno pobudo posreduje medijem, in informacije organa, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje in so vezane na delovno področje organa. Posredovanje informacij lahko mediji zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Kot določa Zakon o medijih /ZMed/, organi za omogočanje posredovanja informacij za medije določijo odgovorno osebo za posredovanje informacij za medije in javno objavijo njeno osebno ime XE "ime občine" , službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte. Ob navedenem pa mora župan vabilo skupaj s celotnim gradivom za sejo občinskega sveta v skladu z določili veljavnega Zakona o dostopu do informacij javnega značaja /ZDIJZ/ in Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.
Z besedilom tretjega odstavka je določen način pošiljanja vabila naslovnikom.
23. člen
(izredna seja)
(1) Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine članov sveta.
(2) V zadevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Vabilu mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi.
(3) Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedmih dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic izredne seje zahtevali.
(4) Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 22. členom tega poslovnika in se objavi v katalogu informacij javnega značaja občine in na spletni strani občine.
(5) Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" . V skladu z navedenim je z besedilom določen način sklica izredne seje občinskega sveta. Tako se lahko izredna seja XE "izredna seja" skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine članov (tretji odstavek 35. člena ZLS). V zahtevi za sklic izredne seje pa morajo biti navedeni razlogi za njen sklic ter k zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča.
Besedilo drugega odstavka 35. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan. Ob tem moramo opomniti na določilo tretjega odstavka 35. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da mora župan sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedmih (7) dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic pa mora biti priložen dnevni red. Župan XE "župan" mor dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
24. člen
(dopisna seja)
Kadar gre za posamezno nujno zadevo manjšega pomena, se lahko opravi dopisna seja sveta. Dopisna seja se opravi na podlagi osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme, z osebnim telefonskim glasovanjem ali po elektronski pošti. Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali.
Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je zanj glasovala večina članov občinskega sveta, ki so glasovali.
Dopisno sejo vodi župan ali od njega pooblaščena oseba. O njej se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo.
(1) Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine XE "občina" , o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti občine XE "občina" . Dopisna seja se opravi na podlagi vabila v fizični in elektronski obliki s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme, ter z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje).
(2) Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali.
(3) Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če so za sklep glasovali vsi člani sveta, ki so do roka oddali svoj glas.
(4) O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom XE "poslovnik" , vsebovati še ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" . V skladu z navedenim je z besedilom določen način vodenja dopisne seje.
25. člen
(poročevalci)
(1) Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor občinske uprave.
(2) Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" . V skladu z navedenim je z besedilom določeno, da se na seje sveta vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan XE "župan" oziroma tajnik XE "tajnik občine" občine XE "občina" (direktor občinske uprave).
26. člen
(predlog dnevnega reda)
(1) Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan.
(2) Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina.
(3) V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
(4) Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enko ali podobno vsebino.
(5) Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
(6) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
(7) Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" . V skladu z navedenim je z besedilom določen način priprave predloga dnevnega reda seje občinskega sveta.
27. člen
(vodenje seje)
(1) Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).
(2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta.
(3) Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali.
Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 33. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da župan XE "župan" predstavlja občinski svet XE "občinski svet" , ga sklicuje in vodi, nima pa pravice glasovanja.
Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega, tretjega, četrtega in petega odstavka 33.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določajo, da ima občina najmanj enega podžupana XE "podžupan" , ki ga izmed članov občinskega sveta imenuje župan, ki pa ga lahko tudi razreši. Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana XE "župan" , za katere ga župan pooblasti. Podžupan nadomešča župana XE "župan" v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Če ima občina več podžupanov, nadomešča župana XE "župan" tisti podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana XE "župan" in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. Kadar pa nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana XE "župan" član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 35. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da mora župan sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan XE "župan" pa mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
28. člen
(javnost seje)
(1) Seje sveta so javne.
(2) Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta.
(3) Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine ter na krajevno običajen način. Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski pošti.
(4) Predsedujoči mora poskrbeti, da imajo predstavniki javnosti v prostoru, v katerem poteka seja, primeren prostor, da lahko spremljajo delo sveta ter pri tem dela ne motijo. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta.
(5) Predsedujoči lahko na zahtevo dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi za snemanje posameznih delov seje odloči svet.
(6) Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da se v statutu določi način zagotavljanja javnosti dela organov občine XE "občina" . S statutom je tako določeno, da se javnost dela organov občine XE "občina" zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine XE "občina" , z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, z vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.
29. člen
(izključitev javnosti)
(1) Župan predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.
(2) Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" . V skladu z navedenim je z besedilom določen način izključitve javnosti s seje občinskega sveta.
4.2. Potek seje
30. člen
(ugotavljanje sklepčnosti)
(1) Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
(2) Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
(3) Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" . V skladu z navedenim je z besedilom določen način ugotavljanja sklepčnosti XE "sklepčnost" .
31. člen
(dnevni red)
(1) Svet na začetku seje določi dnevni red.
(2) Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek.
(3) Morebitne nujne zadeve imajo prednost pred vsemi drugimi točkami dnevnega reda in se uvrstijo takoj za točko »potrditev zapisnika«.
(4) Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje.
(5) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
(6) Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" . V skladu z navedenim je z besedilom določen postopek obravnave posameznih točk dnevnega reda.
32. člen
(odločanje o zapisniku prejšnje seje)
(1) Po sprejetem dnevnem redu seje, odloča svet o sprejemu zapisnika prejšnje seje. Potrditev zapisnika je zmeraj prva točka dnevnega reda.
(2) Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
(3) Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" . V skladu z navedenim je z besedilom določen način določanja dnevnega reda.
33. člen
(vrstni red obravnave točk dnevnega reda)
(1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem sprejetem vrstnem redu.
(2) Med sejo lahko svet izjemoma, na zahtevo predsedujočega ali posameznega svetnika, spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. O spremembi odloči svet z glasovanjem.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" . V skladu z navedenim je z besedilom določen način vodenja razprave na seji občinskega sveta.
34. člen
(razprava)
(1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ deset minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
(2) Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut.
(3) Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot deset minut.
(4) Razpravljavec lahko pravilom razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute.
(5) Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute.
35. člen
(opomin)
(1) Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval.
(2) Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.
36. člen
(kršitve poslovnika)
(1) Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
(2) Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
(3) Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut.
37. člen
(prekinitev dela sveta)
(1) Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
(2) Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
(3) Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.
38. člen
(začetek seje in odmor)
(1) Seje sveta se sklicujejo najprej ob 17. uri, in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure.
(2) Predsedujoči odredi petnajstminutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.
(3) Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat.
(4) Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" . V skladu z navedenim je z besedilom določen začetek seje občinskega sveta in odmor.
39. člen
(preložitev razprave)
(1) Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
(2) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" . V skladu z navedenim so z besedilom določeni primeri, ko se lahko razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
4.3. Vzdrževanje reda na seji
40. člen
(red na seji)
(1) Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
(2) Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" . V skladu z navedenim je z besedilom določen način zagotavljanja reda na seji občinskega sveta.
41. člen
(ukrepi za zagotovitev reda na seji)
(1) Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
- opomin
- odvzem besede
- odstranitev s seje ali z dela seje.
(2) Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.
(3) Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
(4) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.
(5) Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
(6) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.
(7) Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi predstavniki javnosti.
(8) Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" . V skladu z navedenim so z besedilom določeni ukrepi za zagotovitev reda na seji občinskega sveta.
4.4. Odločanje
42. člen
(sklepčnost)
(1) Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta.
(2) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost članov sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi navzočnosti.
(3) Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni dvorani. Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali predsedujoči kadarkoli.
(4) Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov sveta.
Z besedilom drugega in tretjega odstavka se določa način ugotavljanja navzočnosti članov sveta na seji.
Besedilo četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da se poslovnik občinskega sveta sprejema z dvotretjinsko večino navzočih članov, in tretjega odstavka 64. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" sprejme statut XE "statut občine" z dvotretjinsko večino vseh članov.
43. člen
(odločanje na seji sveta)
Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je »ZA« sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa zakon.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 35. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Na podlagi navedenega je odločitev na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov, ki so glasovali, izrekla “ZA” njen sprejem oziroma, če je “ZA” sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa zakon.
44. člen
(glasovanje)
(1) Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
(2) S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena četrtina vseh članov sveta.
(3) Glasovanje se opravi po kočani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja.
(4) Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti.
(5) K glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo »PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno.
(6) Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" . V skladu z navedenim je z besedilom določen način glasovanja na seji občinskega sveta.
45. člen
(javno in poimensko glasovanje)
(1) Javno glasovanje se opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s poimenskim izjavljanjem.
(2) Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta.
(3) Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je sestavni del zapisnika seje.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" . V skladu z navedenim je z besedilom določen način javnega in poimenskega glasovanja na seji občinskega sveta.
46. člen
(tajno glasovanje)
(1) Tajno se glasuje z glasovnicami.
(2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tri članska komisija. Komisijo imenuje svet, ki določi tudi predsedujočega. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor občinske uprave ali delavec občinske uprave, ki ga določi direktor.
(3) Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet.
(4) Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja.
(5) Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.
(6) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«.
(7) Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.
(8) Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati, v skladu z navodilom na glasovnici.
(9) Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" . V skladu z navedenim je z besedilom določen način tajnega glasovanja na seji občinskega sveta.
47. člen
(izid glasovanja)
(1) Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja.
(2) Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o: Ugotovitve izida glasovanja obsega:
- datumu in številki seje sveta,
- predmetu glasovanja,
- sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih članov,
- število razdeljenih glasovnic,
- število oddanih glasovnic,
- število neveljavnih glasovnic,
- število veljavnih glasovnic,
- število glasov »ZA« in število glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o kandidatih, število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
- ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je imenovan.
(3) O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.
(4) Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" . V skladu z navedenim je z besedilom določen način ugotavljanja izida glasovanja.
48. člen
(ponovitev glasovanja)
(1) Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.
(2) O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" . V skladu z navedenim je z besedilom določen način ponovitve glasovanja.
4.5. Zapisnik seje sveta
49. člen
(vsebina zapisnika seje sveta)
(1) O vsaki seji sveta se piše zapisnik.
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" . V skladu z navedenim je z besedilom določen način vodenja zapisnika seje sveta.
50. člen
(zvočni zapis seje sveta)
(1) Potek seje sveta se zvočno, lahko pa tudi slikovno snema.
(2) Zvočni posnetek oziroma magnetogram seje se hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in gradivom s seje.
(3) Član sveta in drug udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati magnetogram. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega delavca.
(4) Vsakdo lahko zaprosi, da se del magnetograma, ki vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje. Prošnja, v kateri poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži pisno pri pooblaščeni uradni osebi občinske uprave, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" . V skladu z navedenim je z besedilom določen način vodenja zvočnega zapisa seje sveta.
51. člen
(zapisnik seje sveta)
(1) Za zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega delavca občinske uprave.
(2) Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak član sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
(3) Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik.
(4) Po sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno običajen način.
(5) Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči.
52. člen
(ravnanje z gradivom sveta)
(1) Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim aktom.
(2) Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave.
53. člen
(vpogled v gradivo)
(1) Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano.
(2) V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom sveta.
4.6. Strokovno in administrativno tehnična opravila za svet
54. člen
(strokovno in administrativno delo za svet)
(1) Za strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je odgovoren direktor občinske uprave.
(2) Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta in določi zaposlenega v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto.
Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila četrtega odstavka 35. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta opravlja občinska uprava.
Z besedilom drugega odstavka se določa način zagotavljanja strokovnega in administrativnega dela za potrebe občinskega sveta.
4.7. Delovna telesa sveta
55. člen
(1) Svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov praviloma na konstitutivni seji po konstituiranju sveta, najkasneje pa na prvi naslednji seji.
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane.
(3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
- obravnava vprašanja iz pristojnosti sveta, ki so v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami,
- opravlja razpis oziroma kandidacijski postopek, če tako določa zakon, odlok ali drugi akt sveta in v primerih, ko je svet pristojen za imenovanje, pa predpis ne določa pristojnosti za razpis ali kandidacijski postopek,
- svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta, občinskih organov, ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij,
- daje mnenje k aktom za določanje plač oziroma dela plače občinskim funkcionarjem,
- pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta,
- svetu ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti sveta,
- opravlja naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije,
- obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi svet.
Besedili prvega in drugega odstavka sta oblikovani na podlagi določila prvega odstavka 30. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da ima občinski svet XE "občinski svet" komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta.
Z drugim odstavkom so določene naloge komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
56. člen
(delovna telesa sveta)
(1) Svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge.
(2) Komisije in odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana.
Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 30. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da lahko občinski svet XE "občinski svet" ustanovi komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Člane komisij in odborov imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Ob tem moramo opomniti še na določilo prvega odstavka 31. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da komisije in odbori v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom občine XE "občina" in poslovnikom XE "poslovnik" občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 31. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da lahko komisije in odbori ter vsak član občinskega sveta predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine XE "občina" določeno, da jih sprejme občinski svet XE "občinski svet" na predlog župana XE "župan" .
57. člen
(stalna in občasna delovna telesa)
Stalna delovna telesa občinskega sveta, ustanovljena s statutom občine, so naslednji odbori in komisije:
- odbor za gospodarstvo in kmetijstvo,
- odbor za družbene dejavnosti,
- odbor za gospodarsko infrastrukturo,
- odbor za zaščito in reševanje,
- komisija za priznanja in odlikovanja,
- statutarno pravna komisija,
- komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
- komisija za kmetijstvo,
- svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 30 člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" lahko ustanovi komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Z besedilom so tako predlagana delovna telesa po področjih pristojnosti občinskega sveta.
58. člen
(odbor za gospodarstvo in kmetijstvo)
(1) Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo šteje pet članov.
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju javnih financ in gospodarstva, ki so svetu predlagana v sprejem (malega gospodarstva in obrti, kmetijstva, gostinstva in turizma). Odbor daje mnenje in predloge k pospeševanju razvoja gospodarskih dejavnosti in spremljanja gibanj v gospodarskih dejavnostih. Odbor za gospodarstvo oblikuje o njih svoje mnenje in svetu podaja stališča s predlogom odločitve.
Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 30. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da lahko občinski svet XE "občinski svet" ustanovi komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 31. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom občine XE "občina" in poslovnikom XE "poslovnik" občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
59. člen
(odbor za družbene dejavnosti)
(1) Odbor za družbene dejavnosti šteje pet članov.
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju raziskovalne dejavnosti, športa in rekreacije, otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja, informacijsko-dokumentacijske dejavnosti, socialnega varstva, zdravstva in kulture ter kulturne dediščine. Odbor za družbene dejavnosti oblikuje o njih svoje mnenje in svetu podaja stališča s predlogom odločitve.
60. člen
(odbor za gospodarsko infrastrukturo)
(1) Odbor za gospodarsko infrastrukturo šteje pet članov.
(2) Odbor za gospodarsko infrastrukturo obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju varstva okolja, javnih služb, javnih cest in poti, stanovanjskega gospodarstva, stavbnih zemljišč, urejanje prostora in načrtovanja ter tudi finančne zadeve, ki se nanašajo na predloge dokumentov iz področja komunalne infrastrukture. Odbor oblikuje o njih svoje mnenje in svetu podaja stališča s predlogom odločitve.
61. člen
(odbor za zaščito in reševanje)
(1) Odbor za zaščito in reševanje šteje pet članov.
(2) Odbor za zaščito in reševanje obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju požarnega varstva, reševanja in civilne zaščite, naravnih, elementarnih in drugih nesreč ter razpolaganje s sredstvi požarnega sklada. Odbor oblikuje o njih svoje mnenje in svetu podaja stališča s predlogom odločitve.
62. člen
(komisija za priznanja in odlikovanja)
(1) Komisija za priznanja in odlikovanja šteje praviloma do sedem članov.
(2) Komisija za priznanja in odlikovanja zbira predloge o zaslužnih občanih, podjetjih in organizacijah ter daje mnenja in predloge za podelitev priznanj in odlikovanj občine.
63. člen
(statutarno pravna komisija)
(1) Statutarno pravna komisija ima pet članov.
(2) Statutarno pravna komisija obravnava predloge statuta občine in poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih svet sprejema v obliki predpisov.
(3) Komisija za pripravo statuta in poslovnika oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. Statutarno pravna komisija svetu poroča in daje mnenja o predloženih aktih. Statutarno pravna komisija izvršuje redakcijsko obdelavo aktov sveta in ugotavlja potrebo po izdaji ali spremembi odlokov in drugih aktov sveta.
64. člen
(komisija za kmetijstvo)
(1) Komisija za kmetijstvo ima šest članov.
(2) Komisija za kmetijstvo obravnava problematiko, ki se nanaša na kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, daje predloge o oblikovanju politike razvoja kmetijstva, daje predloge za enakomeren razvoj kmetijstva, predlaga razporeditev sredstev, namenjenih za kmetijstvo, daje predloge strategije razvoja kmečkega turizma, sodeluje z odborom za gospodarstvo in kmetijstvo pri predlaganju razvoja kmečkega turizma, spodbuja nove dejavnosti v kmetijstvu, opravlja druge naloge, ki se nanašajo na področje delovanja komisije ter spodbuja ekološko kmetovanje in pomaga pri združevanju pridelovalcev in organiziranju trženja ekološko pridelane hrane.«
65. člen
(svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu)
(1) Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ima 7 članov.
(2) Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ocenjuje stanje varnosti v cestnem prometu na lokalni ravni, predlaga svetu v sprejem programe za varnost cestnega prometa in ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje, koordinira izvajanje nalog na podlagi programov za varnost cestnega prometa na lokalni ravni predvsem pa skrbi za izvajanje prometne vzgoje, dodatno izobraževanje in obveščanje udeležencev cestnega prometa, izdajanje in razširjanje prometno vzgojnih publikacij in drugih gradiv, pomembnih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni.
66. člen
(občasna delovna telesa)
Občasna delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
Besedilo prvega je oblikovano na podlagi določila 30. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da lahko občinski svet XE "občinski svet" ustanovi komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Člane komisij in odborov imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta. Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta pa ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine XE "občina" ali z delom v občinski upravi.
67. člen
(imenovanje članov odborov in komisij)
(1) Člane odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ do polovice članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače.
Predsednika nadzornega odbora imenuje nadzorni odbor izmed svojih članov. – 40. Člen statuta
(2) Predsednika odbora imenuje svet izmed članov, ki so člani občinskega sveta.
(3) Prvo sejo odbora skliče župan.
(4) Članstvo v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila 30. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da lahko občinski svet XE "občinski svet" ustanovi komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Člane komisij in odborov imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta. Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta pa ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine XE "občina" ali z delom v občinski upravi.
68. člen
(razrešitev članov delovnih teles)
Svet lahko razreši predsednika, posameznega člana odbora sveta ali odbor v celoti na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predlog novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje sveta.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila 30. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da lahko občinski svet XE "občinski svet" ustanovi komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Člane komisij in odborov imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov.
69. člen
(skupna delovna telesa)
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila 30. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da lahko občinski svet XE "občinski svet" ustanovi komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
70. člen
(delo delovnega telesa)
(1) Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v svetu.
(2) Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana.
(3) Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih.
(4) Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina članov. Delovno telo sprejema svoje odločitve – mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih članov.
(5) Glasovanje v delovnem telesu je javno.
(6) Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta.
(7) Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" . V skladu z navedenim je z besedilom določen način vodenja seje delovnega telesa občinskega sveta.
5. AKTI SVETA
5.1. Splošne določbe
71. člen
(splošni akti občine)
(1) Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
- poslovnik o delu sveta,
- proračun občine in zaključni račun,
- prostorske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,
- odloke,
- odredbe,
- pravilnike,
- navodila,
- sklepe.
(2) Svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.
(3) Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine.
Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila 64. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občina sprejme svoj statut XE "statut občine" , s katerim določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine XE "občina" , oblikovanje in pristojnosti občinskih organov razen glede organov občinske uprave, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon. V skladu z določilom 65. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti z odloki, odredbami, pravilniki in navodili.
Z besedilom drugega odstavka je določeno, da občinski svet XE "občinski svet" sprejema tudi stališča, poročila, obvezne razlage XE "obvezna razlaga" določb statuta občine XE "občina" in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine XE "občina" . Na tem mestu pa moramo opomniti na določilo četrtega odstavka 45. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da se s statutom predpiše, kako sprejeta stališča, predlogi, pobude in mnenja ali odločitve zavezujejo občinske organe.
Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 153. člena Ustave RS (usklajenost pravnih aktov), ki določa, da morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo in zakoni.
72. člen
(predlagalna pravica)
(1) Proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga svetu v sprejem župan.
(2) Komisija in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka.
(3) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta.
Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 33. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da župan XE "župan" predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun XE "proračun" občine XE "občina" in zaključni račun XE "zaključni račun" proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta.
Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 31. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da lahko komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine XE "občina" določeno, da jih sprejme občinski svet XE "občinski svet" na predlog župana XE "župan" .
Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 48. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da lahko najmanj pet odstotkov volivcev v občini zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
73. člen
(podpis in hramba aktov, ki jih sprejme svet)
(1) Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan.
(2) Izvirnike aktov sveta se pečati in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila četrtega odstavka 33. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da župan XE "župan" skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine XE "občina" . V skladu z navedenim akte, ki jih sprejema občinski svet XE "občinski svet" , podpisuje župan. Izvirnike aktov se ožigosa in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave.
5.2. Postopek za sprejem odloka
74. člen
(vsebina predloga odloka)
(1) Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
(2) Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.
(3) Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 65. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti z odloki.
S prvim in drugim odstavkom sta določena vsebina predloga odloka. Tako mora predlog odloka vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in njihovo obrazložitev. Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. Glede na vsebino odloka pa mora biti uvodu priloženo tudi grafično ali kartografsko gradivo.
Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 31. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa da lahko komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine XE "občina" določeno, da jih sprejme občinski svet XE "občinski svet" na predlog župana XE "župan" .
75. člen
(obravnava predloga odloka)
(1) Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta.
(2) Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
Z besedilom prvega odstavka je določeno, da predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta.
Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 33. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da župan XE "župan" predstavlja občinski svet XE "občinski svet" , ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.
76. člen
(razprava o predlogu odloka)
(1) Predlog odloka se pošlje članom sveta sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan.
(2) Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
Z besedilom prvega odstavka je določeno, da se predlog odloka pošlje članom sveta pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Na tem mestu moramo opomniti, da rok za pošiljanje predloga odloka ne sme biti krajši od sedmih dni, upoštevaje določilo tretjega odstavka 10. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, 119/2007), ki določa, da mora predlog splošnega akta lokalne skupnosti le-ta posredovati v svetovni splet vsaj 7 dni pred njegovo izdajo.
Z besedilom drugega odstavka je določeno, da občinski svet XE "občinski svet" razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
77. člen
(prva obravnava)
(1) V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
(2) Po končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejme stališča in predloge o odloku.
(3) Če svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavno ali, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.
(4) Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu umika odloči svet s sklepom.
Z besedilom je določen postopek sprejema predloga odloka v prvi obravnavi. Tako se v skladu z določilom prvega odstavka v prvi obravnavi predloga odloka razpravlja o razlogih za sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. Po končani obravnavi lahko svet v skladu z določilom prvega odstavka 35. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ z večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejema stališča in predloge o odloku.
Z besedilom tretjega odstavka pa je dopuščena možnost, da lahko svet, če meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni potreben, s sklepom predlog odloka zavrne. Ob navedenem je z besedilom četrtega odstavka predlagatelju dopuščena možnost, da lahko predlaga umik predloga odloka. O tem predlogu pa odloči občinski svet XE "občinski svet" s sklepom.
78. člen
(priprava besedila za drugo obravnavo)
Pri pripravi besedila predloga odloka mora predlagatelj na primeren način upoštevati stališča in predloge iz obravnave osnutka oziroma jih utemeljeno zavrniti.
Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno pisno zavrne.
Z besedilom je določeno, da mora predlagatelj pred začetkom pripraviti novo besedilo predloga odloka, pri čemer mora na primeren način upoštevati stališča in predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno pisno zavrniti.
79. člen
(druga obravnava)
(1) V drugi obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja.
(2) Župan lahko predlaga amandmaje in amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka.
(3) Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta.
(4) Če amandma ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga predsedujoči ne sme dati v razpravo in odločanje.
(5) Župan lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno.
(6) Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.
Z besedilom se določa način poteka druge obravnave predloga odloka. Tako je z besedilom prvega odstavka določeno, da lahko člani sveta v drugi obravnavi predlagajo spremembe in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja.
Z besedilom drugega odstavka je v skladu z določilom tretjega odstavka 33. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ določeno, da lahko župan XE "župan" predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka, in amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka.
Z besedilom tretjega odstavka je določeno, da mora biti amandma predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri (3) dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta ali župan XE "župan" .
Z besedilom četrtega odstavka je določeno, da predsedujoči ne sme dati v razpravo in odločanje amandmaja, ki ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve.
Z besedilom petega odstavka je v skladu z določilom 33. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ določeno, da lahko župan XE "župan" predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma XE "amandma" na amandma pa se mora vložiti pisno.
Z besedilom šestega odstavka je določeno, da ima predlagatelj amandmaja pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.
80. člen
(sprejem amandmaja, člena odloka in odloka)
(1) Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina članov sveta, ki glasujejo.
(2) O vsakem amandmaju se glasuje posebej.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 35. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
81. člen
(sprejem splošnih aktov občine)
(1) Statut občine in poslovnik sveta se sprejmeta po enakem postopku kot velja za sprejemanje odloka.
(2) Proračun občine sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom.
(3) O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni obravnavi, če zakon ne določa drugače.
Z besedilom se določa način sprejema splošnih aktov občine XE "občina" . Tako je z besedilom prvega odstavka določeno, da se statut XE "statut občine" občine XE "občina" in poslovnik občinskega sveta sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka.
Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila 29. člena Zakona o javnih financah /ZJF/, ki določa, da mora občinski svet XE "občinski svet" sprejeti proračun XE "proračun" v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s 1. januarjem leta, za katero se sprejema proračun. Postopke sprejemanja proračuna pa natančneje uredi občinski svet s poslovnikom XE "poslovnik" .
Z besedilom tretjega odstavka je določeno, da občinski svet XE "občinski svet" odloča o predlogih drugih aktov (odredbah, pravilnikih in navodilih) iz svoje pristojnosti na eni obravnavi, če zakon ne določa drugače.
82. člen
(sprejem splošnih aktov občine do prenehanja mandata)
(1) Svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine.
(2) V primeru, da postopki niso zaključeni, svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava.
Z besedilom prvega odstavka se določa zaveza občinskemu svetu, da mora do prenehanja mandata svojih članov zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine XE "občina" . Izjema od navedenega pravila je določena z besedilom drugega odstavka, s katerim je določeno, da se postopki sprejemanja aktov, ki so se začeli v prejšnjem mandatu sveta, v novem mandatu lahko nadaljujejo, če sta v novem mandatu ponovno izvoljena župan XE "župan" ali član sveta, ki sta bila predlagatelja v prejšnjem mandatu, ali če predlagateljstvo v primeru, ko predlagatelj iz prejšnjega mandata ni ponovno izvoljen, prevzame novoizvoljeni župan ali član sveta.
5.3. Hitri postopek za sprejem odlokov
83. člen
(hitri postopek za sprejem odlokov)
(1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine.
(2) Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda.
(3) Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga odloka.
(4) Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka.
(5) Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
(6) Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
Z besedilom se ureja hitri postopek XE "hitri postopek" za sprejem odlokov. Z besedilom prvega odstavka je tako določeno, da lahko občinski svet XE "občinski svet" sprejme odlok po hitrem postopku, kadar to zahtevajo izredne potrebe občine XE "občina" ali naravne nesreče. Po hitrem postopku pa svet sprejema tudi obvezne razlage XE "obvezna razlaga" določb splošnih aktov občine XE "občina" .
Z besedilom drugega in tretjega odstavka je določeno, da lahko hitri postopek XE "hitri postopek" predlaga vsak predlagatelj odloka (komisije in odbori občinskega sveta, vsak član občinskega sveta, župan XE "župan" , najmanj pet odstotkov volivcev), o uporabi hitrega postopka pa odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Če pa svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga odloka.
Z besedilom četrtega odstavka je glede na naravo hitrega postopka določeno, da ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. Ravno tako pa se na podlagi določila petega odstavka prva in druga obravnava predloga združita na isti seji.
Z besedilom šestega odstavka je določeno, da je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji sveta vse do konca obravnave predloga odloka.
5.4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov
84. člen
(skrajšani postopek za sprejem odlokov)
(1) Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na enak način, če gre:
- za manj zahtevne spremembe in dopolnitve,
- prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb v skladu z zakonom,
- uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine,
- spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča,
- prečiščena besedila aktov.
(2) Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga.
(3) V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s predlogom spremenijo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.
Z besedilom se ureja skrajšani postopek XE "skrajšani postopek" za sprejem odlokov. Z besedilom prvega odstavka je tako določeno, da lahko svet na obrazložen predlog predlagatelja odloka odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na enak način, če gre: • za manj zahtevne spremembe in dopolnitve; • prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb v skladu z zakonom; • uskladitev z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine XE "občina" ; • spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča XE "ustavno sodišče" ; • prečiščena besedila splošnih aktov občine XE "občina" .
Kot je določeno z besedilom drugega odstavka, odločitev o skrajšanju postopka za sprejem odloka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi pa lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev o uvedbi skrajšanega postopka in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga.
Z besedilom tretjega odstavka je določen način vlaganja amandmajev in amandmajev na amandmaje v skrajšanem postopku za sprejem odloka.
5.5. Objava splošnega akta občine
85. člen
(objava splošnega akta občine)
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine, in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
(2) V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi svet.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila 66. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da morajo biti statut XE "statut občine" in drugi predpisi objavljeni, veljati pa začnejo petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. Statut in drugi predpisi občine XE "občina" se objavijo v uradnem glasilu.
5.6. Postopek za sprejem proračuna
86. člen
(proračun občine)
(1) S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občini.
(2) Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prve točke prvega odstavka 3. člena Zakona o javnih financah /ZJF/, ki določa, da je proračun XE "proračun" akt občine XE "občina" , s katerim so predvideni prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine XE "občina" za eno leto.
Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila osmega odstavka 2. člena Zakona o javnih financah /ZJF/, ki določa, da proračun XE "proračun" sprejema občinski svet XE "občinski svet" za leto, ki je enako koledarskemu letu.
87. člen
(predlog proračuna občine)
1. Predlog proračuna občine mora župan predložiti svetu deset dni pred prvo obravnavo. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v 60 dneh po izvolitvi sveta.
2. Župan pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen.
3. V okviru predstavitve predstavi župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave svetu:
- temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna,
- načrtovane politike občine,
- oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja v prihodnjih dveh letih,
- okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna in kadrovski načrt,
- načrt razvojnih programov.
(1) Predlog proračuna občine XE "občina" mora župan XE "župan" predložiti svetu najkasneje v tridesetih (30) dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v šestdesetih (60) dneh po izvolitvi sveta.
(2) Župan XE "župan" pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine XE "občina" z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava.
(3) V okviru predstavitve proračuna predstavi svetu župan XE "župan" ali pooblaščeni delavec občinske uprave:
- načrtovane politike občine XE "občina" ,
- okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt,
- načrt razvojnih programov
- načrt nabav.
(4) Po predstavitvi predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in sprejme sklep, da se o predlogu opravi javna razprava XE "javna razprava" .
(5) Če svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča in predloge ter naloži županu, da v roku sedmih (7) dni predloži svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in predlogi sveta v njem upoštevani.
(6) Če svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan XE "župan" .
Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 28. člena Zakona o javnih financah /ZJF/, ki določa, da župan XE "župan" predloži predlog občinskega proračuna za prihodnje leto občinskemu svetu v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna Državnemu zboru.
Z besedilom drugega odstavka je določeno, da župan XE "župan" pošlje vsem članom sveta predlog proračuna z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava. Na tem mestu moramo opomniti, da proračun XE "proračun" v skladu z določilom 10. člena Zakona o javnih financah /ZJF/ sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila 18. člena Zakona o javnih financah /ZJF/, s katerim se določa postopek priprave proračuna. Tako je z navedenim členom določeno, da za finance pristojen organ občinske uprave posreduje neposrednim uporabnikom navodilo za pripravo občinskega proračuna po prejemu temeljnih ekonomskih izhodišč in predpostavk za pripravo predloga državnega proračuna. Navodilo pa vsebuje: • temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo predloga občinskega proračuna; • opis načrtovanih politik občine XE "občina" ; • oceno bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja občinskega proračuna v prihodnjih dveh letih; • okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika v prihodnjih dveh letih in • način priprave ter terminski načrt za pripravo občinskega proračuna in predlogov finančnih načrtov neposrednih uporabnikov. Na podlagi navedenega navodila za pripravo proračuna občine XE "občina" pa sledi tudi predstavitev proračuna občinskemu svetu.
Besedila četrtega, petega in šestega odstavka so oblikovana na podlagi določila Resolucije o normativni dejavnosti /ReNDej/ (Uradni list RS, št. 95/2009), ki zavezuje tudi samooupravne lokalne skupnosti in s katero je Državni zbor RS določil, da je treba pri pripravi predpisov določiti standarde sodelovanja javnosti, da se dosegajo boljša kakovost, čim večja družbena sprejemljivost in utemeljenost predpisov.
88. člen
(javna razprava)
1. V času med prvo in drugo obravnavo mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da se predlog proračuna objavi na spletnih straneh občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih občine.
2. Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način.
(1) Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni.
(2) V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh občine XE "občina" v katalogu informacij javnega značaja in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih občine XE "občina" .
(3) Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način.
Z besedilom se v skladu z določili Resolucije o normativni dejavnosti določa standard sodelovanja javnosti pri sprejemu proračuna občine XE "občina" . Tako je z besedilom prvega odstavka določeno, da mora biti proračun XE "proračun" občine XE "občina" v javni razpravi najmanj 15 dni.
Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila 10. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja /ZDIJZ/, ki določa, da je vsak organ dolžan posredovati v svetovni splet predloge predpisov, ki se nanašajo na delovno področje organa. V skladu z določilom tretjega odstavka 10. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja pa mora organ (župan XE "župan" ) objaviti predlog predpisa vsaj 7 dni pred njegovo izdajo.
Z besedilom se v skladu z določili Resolucije o normativni dejavnosti določa standard sodelovanja javnosti pri sprejemu proračuna občine XE "občina" . Tako je z besedilom tretjega odstavka določeno, da občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način.
89. člen
(obravnava predloga proračuna)
1. V času med prvo in drugo obravnavo obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta, sveti krajevnih skupnosti ter zainteresirana javnost.
2. Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu.
3. Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog proračuna občine.
(1) V času javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta, sveti ožjih delov občine XE "občina" ter zainteresirana javnost.
(2) Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu.
(3) Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan XE "župan" in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog proračuna občine XE "občina" .
Besedilo prvega in tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 31. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom in poslovnikom XE "poslovnik" občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 33. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da župan XE "župan" predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun XE "proračun" občine XE "občina" .
90. člen
(dopolnjen predloga proračuna občine)
1. Po končani prvi obravnavi o predlogu proračuna pripravi župan dopolnjen predlog proračuna občine ter skliče sejo sveta, na kateri se bo obravnaval.
2. Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji se vložijo na sedežu občine.
3. Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen.
(1) Najkasneje v petnajstih (15) dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan XE "župan" dopolnjeni odlok o proračunu občine XE "občina" ter skliče sejo sveta, na kateri se bosta obravnavala. Svetniki prejmejo usklajen predlog proračuna 10 dni pred sklicano sejo.
(2) Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine XE "občina" lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri županu.
(3) Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen.
Z besedilom prvega odstavka je določeno, da župan XE "župan" najkasneje v petnajstih dneh po končani javni razpravi pripravi dopolnjen odlok o proračunu ter skliče sejo na kateri se bosta obravnavala. Kot je določeno z drugim odstavkom, lahko člani sveta na dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine XE "občina" vlagajo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji pa se vložijo pri županu.
Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila sedmega odstavka 2. člena Zakona o javnih financah /ZJF/, ki določa, da mora biti proračun XE "proračun" uravnotežen med prejemki in izdatki.
91. člen
(predstavitev dopolnjenega predloga proračuna občine)
1. Pred začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni, ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna.
2. V nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja.
3. Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi, in pozove predlagatelja, da se izjasni oziroma se župan izjasni o tem, ali bo vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta.
4. Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj.
(1) Pred začetkom obravnave predloga proračuna občine XE "občina" in odloka o proračunu občine XE "občina" župan XE "župan" najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna.
(2) V nadaljevanju župan XE "župan" poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku o proračunu občine XE "občina" ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja.
(3) Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi, in pozove župana XE "župan" , da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta.
(4) Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana XE "župan" na amandma, če ta ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj.
Z besedilom se določa postopek predstavitve dopolnjenega predloga proračuna občine XE "občina" . Z besedilom prvega odstavka je tako določeno, da župan XE "župan" pred začetkom obravnave predloga proračuna in odloka o proračunu občine XE "občina" pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni, ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna.
Z besedilom drugega odstavka se določa način postopanja z amandmaji k predlogu proračuna in odloku o proračunu občine XE "občina" .
Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 33. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da je župan XE "župan" predlagatelj proračuna občine XE "občina" .
Z besedilom četrtega odstavka je določen vrstni red glasovanja o amandmajih k predlogu proračuna in predlogu odloka o proračunu občine XE "občina" .
92. člen
(uskladitev predloga proračuna občine)
1. Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine.
2. Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine.
3. Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve.
4. Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave.
5. Svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine.
6. Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet.
7. Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna.
8. Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.
(1) Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan XE "župan" ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je proračun XE "proračun" medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine XE "občina" v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine XE "občina" .
(2) Če je proračun XE "proračun" usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine XE "občina" .
(3) Če proračun XE "proračun" ni usklajen, lahko župan XE "župan" prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve.
(4) Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan XE "župan" obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave.
(5) Svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine XE "občina" .
(6) Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun XE "proračun" občine XE "občina" ni sprejet.
(7) Če proračun XE "proračun" ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan XE "župan" predložiti nov predlog proračuna.
(8) Nov predlog proračuna občine XE "občina" svet obravnava in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek XE "hitri postopek" za sprejem odloka.
Z besedilom je določen postopek uskladitve predloga proračuna in predloga odloka o proračunu občine XE "občina" in njun sprejem. V tem primeru ločimo postopke v dveh primerih, in sicer v primeru ko je proračun XE "proračun" usklajen in ko proračun ni usklajen. V primeru usklajenega proračuna o njem glasuje občinski svet XE "občinski svet" kot o celoti. V primeru neusklajenega proračuna pa lahko župan XE "župan" prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve. Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave. Svet pa najprej glasuje o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine XE "občina" . Če pa predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine XE "občina" ni sprejet.
93. člen
(začasno financiranje XE "začasno financiranje" )
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog župana podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 32. člena Zakona o javnih financah /ZJF/, ki določa, da se financiranje občine XE "občina" ter njenih nalog in drugih, s predpisi določenih namenov, če proračun XE "proračun" ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. V obdobju začasnega financiranja pa neposredni uporabniki ne smejo povečati števila zaposlenih glede na stanje na dan 31. decembra preteklega leta. Na tem mestu moramo opomniti na določilo drugega in tretjega odstavka 33. člena Zakona o javnih financah /ZJF/, ki določa, da odločitev o začasnem financiranju občine XE "občina" sprejme župan in o tem obvesti občinski svet XE "občinski svet" ter nadzorni odbor XE "odbor" . Odločitev o začasnem financiranju pa se objavi v uradnem glasilu občine XE "občina" . Obdobje financiranja lahko traja največ tri mesece, če pa proračun ni sprejet v dodatnem roku treh mesecev začasnega financiranja, se začasno financiranje XE "začasno financiranje" občinskega proračuna lahko podaljša na predlog župana XE "župan" s sklepom občinskega sveta, če je to potrebno za financiranje funkcij občine XE "občina" .
94. člen
(rebalans proračuna občine)
(1) Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.
(2) Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o njem ni javne razprave.
(3) Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, v eni obravnavi.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila 40. člena Zakona o javih financah /ZJF/, ki določa, da lahko župan XE "župan" na predlog za finance pristojne službe v občinski upravi največ za 45 dni zadrži izvrševanje posameznih izdatkov, če med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun XE "proračun" ali spremenjenih gospodarskih gibanj se povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna. Z ukrepi začasnega zadržanja izvrševanja lahko župan: • ustavi prevzemanje obveznosti; • predlaga podaljšanje pogodbenih rokov plačil in • ustavi prerazporejanje proračunskih sredstev, potrebno zaradi prevzemanja obveznosti. Če pa se med izvajanjem ukrepov začasnega zadržanja izvrševanja proračuna proračun ne more uravnovesiti, mora župan najkasneje petnajst dni pred iztekom roka za začasno zadržanje izvrševanja proračuna predlagati rebalans proračuna.
5.7. Postopek za sprejem prostorskih aktov
95. člen
(postopek za sprejem prostorskih aktov)
(1) Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet z odlokom po skrajšanem postopku.
(2) Če je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavni se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča.
(3) Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka.
Besedilo je oblikovano na podlagi določil 4.1.2 poglavja Zakona o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/, ki ureja postopek priprave občinskega prostorskega načrta.
5.8. Postopek za sprejem obvezne razlage
96. člen
(postopek za sprejem obvezne razlage)
(1) Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov.
(2) Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.
(3) Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek.
(4) Svet sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani postopek za sprejem odloka.
(5) Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del predpisa in se objavi v uradnem glasilu.
Z besedilom je določen postopek za sprejem obvezne razlage XE "obvezna razlaga" določb občinskih splošnih aktov. Z besedilom prvega odstavka je tako določeno, da lahko vsakdo, ki ima pravico predlagati odlok (komisije in odbori občinskega sveta, vsak član občinskega sveta, župan XE "župan" , pet odstotkov volivcev v občini), poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov.
Z besedilom drugega odstavka je določena vsebina zahteve, ki mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.
Z besedilom tretjega odstavka je določena pristojnost statutarno pravne komisije, ki najprej obravnava zahtevo za obvezno razlago. Slednja pa lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana XE "župan" in občinske uprave. Če komisija XE "komisija" ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage XE "obvezna razlaga" in ga predloži svetu v postopek.
Z besedilom četrtega odstavka je določeno, da svet sprejema razlago po določbah poslovnika, ki veljajo za skrajšani postopek XE "skrajšani postopek" .
Besedilo petega odstavka je oblikovano na podlagi določila 66. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da morajo biti statut XE "statut občine" in drugi predpisi objavljeni, veljati pa začnejo petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. Statut in drugi predpisi pa se objavijo v uradnem glasilu. Na tem mestu moramo opomniti, da je obvezna razlaga predpisa sestavni del predpisa.
5.9. Postopek za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta
97. člen
(postopek za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta)
(1) Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega besedila kot nov splošni akt.
(2) Uradno prečiščeno besedilo iz prejšnjega odstavka sprejema svet po skrajšanem rednem postopku za sprejem odloka.
(3) Po sprejetju sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika sveta in odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih članov, pripravi statutarno pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta.
(4) Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika sveta ali odloka, tako določi svet.
(5) O uradnem prečiščenem besedilu odloča svet brez obravnave. Uradno prečiščeno besedilo se objavi v uradnem glasilu.
Z besedilom je določen postopek za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta, da lahko predlagatelj svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega besedila, če je občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden.
Statutarno pravna komisija XE "komisija" sveta pripravi uradno prečiščeno besedilo po sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov. Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika pa se pripravi po vsaki sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika.
Uradno prečiščeno besedilo se pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev odloka tako določi občinski svet XE "občinski svet" .
6. VOLITVE IN IMENOVANJA
98. člen
(volitve in imenovanja)
(1) Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen svet, se opravijo po določbah tega poslovnika.
(2) Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali.
Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" .
Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 35. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
99. člen
(glasovanje o kandidatih)
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov.
(2) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
(3) Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
(4) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
(5) Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" . Z besedilom je tako določen vrstni red in način glasovanja o kandidatih za isto funkcijo, ki pa je lahko javno ali tajno.
100. člen
(ponovno glasovanje)
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" . V skladu z navedenim je z besedilom določen način ponovnega glasovanja o kandidatih.
1. Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
2. Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.
3. Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa.
6.1. Imenovanje člana sveta za začasno opravljanje funkcije župana
101. člen
(imenovanje člana sveta za začasno opravljanje funkcije župana)
(1) Če župan, ki mu je predčasno prenehal mandat, ne imenuje, kateri od dveh podžupanov bo začasno opravljal funkcijo župana, ali je ta razrešen, imenuje svet izmed svojih članov člana, ki bo to funkcijo opravljal do izvolitve novega župana.
(2) O tem, ali se imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju.
(3) Kandidat je imenovan, če je zanj glasovala večina navzočih članov sveta.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 33.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da v primeru predčasnega prenehanja mandata župana XE "župan" opravlja funkcijo župana XE "župan" do nastopa mandata novoizvoljenega župana XE "župan" podžupan. Če ima občina več podžupanov, pa tisti podžupan, ki ga določi župan, razen, če je župan razrešen. Če župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana XE "župan" oziroma, če je razrešen, odloči občinski svet XE "občinski svet" , kateri izmed članov občinskega sveta bo opravljal to funkcijo.
6.2. Postopek za razrešitev
102. člen
(postopek za razrešitev)
(1) Za razrešitev se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo imenovanja.
(2) Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev.
(3) Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev.
(4) Odločitev o razrešitvi se sprejme z večino opredeljenih glasov članov sveta.
(5) Predlog za razrešitve se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju v dopolnitev.
(6) Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu razrešitve.
(7) Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena.
(8) Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen predlog za razrešitev.
(9) O razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da članu občinskega sveta, ki odstopi, preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu, županu pa, ko o svojem odstop, pisno obvesti občinski svet XE "občinski svet" in občinsko volilno komisijo XE "volilna komisija" .
6.3. Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine
103. člen
(1) Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti.
(2) Županu in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat.
(3) Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.
(4) Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva v nadzornem odboru občine ali v delovnem telesu sveta dolžna predlagati svetu novega kandidata.
(5) Svet s sklepom ugotovi prenehanje mandata občinskega funkcionarja, članstva ali imenovanja zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(6) Sklep o prenehanju mandata občinskega funkcionarja se pošlje občinski volilni komisiji.
(7) Sklep o prenehanju funkcije podžupana se vroči županu.
(8) Sklep o razrešitvi imenovanega člana delovnega telesa se pošlje komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata.
7. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN SVETOM
104. člen
(razmerja med županom in svetom)
(1) Župan predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
(2) Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
(3) Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, lahko določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.
105. člen
(izvajanje odločitev sveta)
(1) Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. Župan ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave poročajo svetu o opravljenih nalogah in o izvrševanju sklepov.
(2) Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.
(3) Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine.
Besedilo člena je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 33. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da župan XE "župan" skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta.
8. JAVNOST DELA
106. člen
(javnost dela sveta in njegovih delovnih teles)
(1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.
(3) Župan in direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske uprave.
(4) Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost.
(5) Občina izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta ter drugih organov občine.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" . V skladu z navedenim je z besedilom določena javnost dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles.
107. člen
(obveščanje javnosti)
(1) Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
(2) Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
(3) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.
(4) Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
9. DELO SVETA V IZREDNEM STANJU
108. člen
(delo sveta v izrednem stanju)
(1) V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določata statut in ta poslovnik.
(2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" . V skladu z navedenim je z besedilom določen način dela občinskega sveta v izrednem stanju oziroma v izrednih razmerah.
10. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA
109. člen
(spremembe in dopolnitve poslovnika)
(1) Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka.
(2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.
Z besedilom prvega odstavka je določeno, da se za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika uporabljajo določbe poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka.
Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" , ki ga sprejema z dvotretjinsko večino navzočih članov.
110. člen
(razlaga poslovnika)
(1) Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da pripravi razlago posamezne poslovniške določbe, če to ni mogoče, pa pripravi razlago do naslednje seje.
(2) Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno pravna komisija.
(3) Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarna komisija, odloči svet.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet" ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" . V skladu z navedenim je z besedilom določen način in pristojnost za razlago poslovnika.
11. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
111. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik občinskega sveta Občine Majšperk (Uradni list RS; št. 34/99).
Z besedilom je določeno prenehanje veljavnosti poslovnika, ki je predhodno urejal delo občinskega sveta.
112. člen
(objava in začetek veljavnosti)
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Uradnem listu Republike Slovenije.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila 154. člena Ustave RS, ki določa, da morajo biti predpisi objavljeni, preden začno veljati. Predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno. Predpisi lokalne skupnosti se objavljajo v uradnem glasilu, ki ga ta sama določi.
Številka: 043-1/2011-2
Majšperk, dne
Dr. Darinka FAKIN
Županja Občine Majšperk