Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. , 94/07 – UPB-2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98 – ZZLPPO in št. 127/06 – ZJZP, 38/10, 57/11), 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1, Uradni list RS, št. 39/06 –UPB-1, 49/06, 33/07 ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09 ZPNačrt, 48/12, 57/12 in 92/13: ZVO-1-NPB12, 56/15), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (ZP-1, Uradni list RS, št. 29/11 – UPB , 21/13 in 111/13: ZP-1-NPB18) in 4. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12,109/12), 11. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 in 108/13), 16. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (Uradni list RS, št. 10/06, 101/07, 79/12) je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na 8. redni seji dne 17.12.2015 sprejel
ODLOK
O ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE TER IZVAJANJU POSEBNIH STORITEV
I. Uvodne določbe
1. člen
(vsebina in namen odloka)
(1) Ta odlok za območje Občine Črna na Koroškem ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in izvajanje posebnih storitev tako, da določa:
1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
2. vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
3. vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
4. pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih storitev,
5. pravice in obveznosti uporabnikov,
6. vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
7. obračun odvajanja in čiščenja odpadne vode,
8. prenos objektov in naprav v last in upravljanje,
9. posegi v prostor,
10. nadzor nad izvajanjem javne službe,
11. posebne storitve.
(2) Namen odloka je:
· zagotavljanje učinkovitega izvajanja javne službe;
· uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje voda;
· zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe, virov financiranja in nadzora javne službe.
(3) S tem odlokom so upoštevane določbe Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11). Za vprašanja, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo zakoni in drugi predpisi s področja varstva okolja.
(4) Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektih zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti in padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin in streh.
(5) Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode s površin, ki niso javne, se ne šteje za storitev javne službe ne glede na to, če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Ker se v javno kanalizacijo, ki je v lasti Občine Črna na Koroškem (v nadaljnjem besedilu: občina), odvajajo odpadne vode s površin, ki niso javne površine in industrijske odpadne vode, mora odvajanje in čiščenje teh voda zagotoviti izvajalec javne službe. Zaradi uporabe objektov javne kanalizacije izvajalec javne službe to storitev opravlja kot »posebno storitev«.
(6) Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinskih voda s cestnega telesa javnih cest ta odlok ne ureja. Ukrepe za čiščenje teh padavinskih voda ureja predpis o odvajanju padavinske vode z javnih cest.
2. člen
(pomen izrazov)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo pomen, kot ga določajo zakoni in podzakonski akti, s katerimi se ureja gospodarska javna služba in posebne storitve ali pomen, ki je s tem odlokom posebej opredeljen.
1. blato je odpadno blato iz komunalnih čistilnih naprav in malih komunalnih čistilnih naprav, vključno z blatom iz skupnih čistilnih naprav, odpadno blato iz greznic in nepretočnih greznic, odpadno blato iz čistilnih naprav, ki niso komunalne čistilne naprave, vključno z blatom iz nepretočnih greznic;
2. gospodinjstvo je posameznik ali skupina oseb, ki prebiva v eni stanovanjski enoti in jo v razmerju do javne službe oziroma izvajalca zastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu oziroma stanovanjski enoti, ki je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva solidarno odgovorna v razmerju do izvajalca;
3. industrijska odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem po uporabi vode v industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi voda, ki nastaja po uporabi vode v kmetijski dejavnosti ter zmes industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode. Industrijska odpadna voda so tudi hladilne vode in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov;
4. interna kanalizacija so vodi in naprave, ki so last lastnika objekta oziroma zemljišča, kjer nastaja odpadna voda in so namenjeni odvajanju in čiščenju odpadne vode;
5. interna merilna naprava je naprava v interni napeljavi uporabnika, ki je namenjena za interno porazdelitev stroškov (vodomer, merilec pretoka ipd.). Interne merilne naprave izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne odčitava;
6. izvajalec javne službe (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) je pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki izvaja storitve javne službe in posebne storitve na določenem območju občine v obsegu in v okviru pristojnosti, kot so določene z ustrezno pogodbo;
7. javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;
8. javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov;
9. kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji objekt ali več objektov, ki so priključeni na javno kanalizacijo ali do zunanje stene objekta, če revizijskega jaška ni možno postaviti;
10. komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za čiščenje komunalne in/ali padavinske odpadne vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda (ene ali več naprav) ne presega 50%, merjeno s KPK. Komunalna čistilna naprava je večja od 2.000 PE in se jo vrednoti v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
11. komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi;
12. mala komunalna čistilna naprava (mala KČN) je komunalna čistilna naprava manjša od 2.000 PE in se jo vrednoti v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Malih komunalnih čistilnih naprav je glede tehnologije več vrst, kar opredeljuje predpis, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Malih komunalnih čistilnih naprav je glede na obremenitev več vrst:
a) individualne male KČN, za enega priključnika,
b) skupinske male KČN, za nekaj individualnih priključnikov skupaj, pri čemer obremenitev ne presega 50 PE,
c) male KČN za del ali celotno naselje, pri čemer je obremenitev večja od 50 PE in ne presega 2.000 PE.
13. merilno mesto je objekt na kanalizacijskem priključku uporabnika, nameščen na mestu, kjer se združijo vse odpadne vode enega uporabnika, namenjen izvajanju interne in eksterne kontrole kvalitete in količine odvedene odpadne vode v javno kanalizacijo ali v vode. Izvedeno mora biti skladno s predpisi;
14. nepretočna greznica je nepretočna greznica iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo in je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo;
15. območje izvajanja javne službe je območje celotne ali dela občine do nadmorske višine 1.500 m, za katero morata biti s predpisi občine določena način in obseg izvajanja javne službe;
16. obdelava blata so vsi postopki do končne dispozicije blata, skladno s predpisi;
17. obstoječa greznica je greznica, ki je obratovala na dan uveljavitve Uredbe o emisiji pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
18. odpadna voda je komunalna odpadna voda in/ali padavinska odpadna voda in/ali industrijska odpadna voda;
19. padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteornih padavin odteka onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo;
20. populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode izražena v BPK5, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. En PE je enak 60g BPK5/dan;
21. posebne storitve so storitve izvajalca zaradi uporabe objektov javne kanalizacije zaradi odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine in storitve odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo;
22. pretočna greznica je gradbeni objekt za anaeorobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaeorobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo;
23. primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi;
24. sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje;
25. uporabnik storitev (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) je vsaka fizična oseba ali pravna oseba ali samostojni podjetnik ali drug pravni subjekt, ki je lastnik ali posestniki zemljišča in/ali objekta oziroma delov objekta na območju občine, kjer nastaja odpadna voda, ki odteka v javno kanalizacijo ali malo komunalno čistilno napravo pod 50 PE ali greznico;
26. upravljanje javne kanalizacije so naloge, ki jih izvajalec javne službe izvaja skladno z veljavnimi predpisi in sklenjeno pogodbo;
27. ustrezna merilna naprava je naprava za merjenje količine vode, ki je skladna s predpisi s področja meroslovja in ostalimi veljavnimi predpisi;
28. višja sila je vzrok, ki je zunanji in njegovega učinka ni mogoče pričakovati in tudi ne odvrniti ali se mu izogniti;
29. obračunsko obdobje je obdobje med dvema zaporednima odčitkoma ustrezne merilne naprave;
30. varovalni pas je površina oziroma prostor, ki v primeru javne kanalizacije znaša 3 m merjeno od osi voda in je namenjen varovanju javne infrastrukture. Za vsako gradnjo ali drug poseg v prostor je potrebno predhodno pridobiti soglasje izvajalca.
II. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe
3. člen
(oblika zagotavljanja javne službe)
(1) Občina Črna na Koroškem je lastnik objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in zagotavlja izvajanje javne službe v obliki režijskega obrata na celotnem območju Občine Črna na Koroškem v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
(2) Izvajalec obvezne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in izvajalec javne službe objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na celotnem območju Občine Črna na Koroškem je režijski obrat Občine Črna na Koroškem (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe).
(3) Izvajalec javne službe lahko opravlja javno službo sam ali preko druge pravne ali fizične osebe skladno z veljavnimi predpisi na določenem območju občine, v obsegu in v okviru pristojnosti.
4. člen
(program odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode)
(1) Izvajalec javne službe mora opravljati javno službo skladno s Programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: program). Program izvajalec javne službe pripravi po določbah Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.
(2) Program za vsakokratno prihodnje leto izdela izvajalec javne službe in ga mora posredovati Ministrstvu za okolje in prostor najpozneje do 31. decembra tekočega leta.
(3) Izvajalec javne službe mora Ministrstvu za okolje in prostor najkasneje do 31. marca tekočega leta posredovati poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto.
III. Vrsta in obseg storitev javne službe in njihova prostorska razporeditev
5. člen
(obseg storitev javne službe odvajanja in čiščenja odpadne in padavinske vode)
(1) Storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode morajo biti zagotovljene na območju celotne občine, razen za posamezne stavbe ali skupino stavb na nadmorski višini nad 1.500 m.
(2) Storitve javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, so:
1. odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije;
2. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije;
3. upravljanje malih komunalnih čistilnih naprav do 50 PE in obstoječih pretočnih in nepretočnih greznic, ki jih skladno s predpisom, ki ureja to javno službo, izjemoma zagotavlja in upravlja izvajalec javne službe.
(3) Storitve javne službe za objekte v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za objekte ali za funkcionalno zaokroženo skupino objektov zunaj naselja, so:
1. prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje na komunalni ali skupni čistilni napravi;
2. prevzem blata iz obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, ki ni objekt javne kanalizacije in je v lasti in upravljanju lastnika ali lastnikov nestanovanjskih stavb, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, pri uporabniku javne službe v skladu z navodili za obratovanje male komunalne čistilne naprave, vendar najmanj enkrat na tri leta, ter njegovo obdelavo na komunalni ali skupni čistilni napravi;
3. prve meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocen obratovanja za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda, in
4. prve meritve in obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, ki ni objekt javne kanalizacije in je v lasti in upravljanju lastnika ali lastnikov nestanovanjskih stavb, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod.
6. člen
(prevzem blata iz obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav)
(1) Izvajalec javne službe mora v okviru javne službe za objekte v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za objekte zunaj naselja, do izteka rokov za prilagoditev zagotoviti prevzem blata iz obstoječih greznic in zagotoviti njegovo obdelavo, ko je to potrebno, oziroma najmanj enkrat na tri leta.
(2) Ravnanje z blatom iz pretočnih in nepretočnih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav se zagotavlja na komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za obdelavo blata.
7. člen
(javna pooblastila)
(1) Izvajalec javne službe ima javno pooblastilo za vodenje katastra javne kanalizacije ter predpisovanje projektnih pogojev in soglasij.
(2) Izvajalec izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve, mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskih aktov, projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, soglasja za priključitev in soglasja k izvedbi priključkov na podlagi vloge in predložene dokumentacije, ki je podrobneje določena v predpisih o graditvi objektov in prostorskem načrtovanju.
(3) Izvajalec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičeni interes.
(4) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja.
(5) Izvajalec sodeluje pri tehničnih pregledih objektov oziroma novozgrajene javne infrastrukture ter priključkov, v kolikor so sami predmet tehničnega pregleda ali so v povezavi z javno infrastrukturo.
8. člen
(lastni objekti za čiščenje odpadne vode)
(1) Na območjih občine, ki še niso opremljena z javno kanalizacijo in na območjih, kjer se skladno z operativnim programom gradnja javne kanalizacije ne predvideva, je obvezna izgradnja in uporaba lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda.
(2) Dovoljena je gradnja malih komunalnih čistilnih naprav ali nepretočnih greznic skladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode v vode in javno kanalizacijo. Obratovanje in vzdrževanje male komunalne čistilne naprave je dolžan zagotoviti lastnik stavbe oziroma uporabnik. Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupinsko malo komunalno čistilno napravo s pripadajočim kanalizacijskim omrežjem. To omrežje in objekti nimajo statusa javne infrastrukture (javne kanalizacije ali javne čistilne naprave). Za upravljanje teh objektov morajo uporabniki izbrati in pooblastiti upravljavca. Izvajalec javne službe po tem odloku je lahko izvajalec javne službe skupinske male komunalne čistilne naprave le v primeru, če vsi solastniki skupinske male komunalne čistilne naprave z upravljavcem javne kanalizacije sklenejo ustrezno pogodbo.
(3) Uporabnik oziroma izvajalec javne službe male komunalne čistilne naprave nad 50 PE do 2.000 PE je dolžan upravljavcu javne kanalizacije v vednost sproti dostavljati poročila o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu, katere izvede pooblaščeni izvajalec javne službe skladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(4) Padavinske vode se ne smejo odvajati v greznico ali malo komunalno čistilno napravo.
9. člen
(prevzem in ravnanje z blatom iz obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav)
(1) Praznjenje obstoječih in nepretočnih greznic in prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo manjšo od 50 PE in malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, ki ni objekt javne kanalizacije in je v lasti in upravljanju lastnika ali lastnikov nestanovanjskih stavb, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, je obvezno in se opravlja najmanj enkrat na tri leta.
(2) Storitve navedene v prvem odstavku tega člena so obvezne storitve te javne službe.
(3) Uporabniki so dolžni upravljavcu javne kanalizacije za namen praznjenja omogočiti in dopustiti dostop do greznic in malih komunalnih čistilnih naprav s specialnimi vozili.
(4) Storitve prevzema in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav izvajalec javne službe zagotavlja iz prostornine prvega prekata greznice oziroma prvega reaktorja male komunalne čistilne naprave. V prvem prekatu greznice oziroma prvem reaktorju male komunalne čistilne naprave izvajalec javne službe ob praznjenju pusti praviloma cca 1/6 vsebine, da se bo sveže blato lahko cepilo in s tem pospešila presnova, zato izvajalec javne službe ne bo izvajal pranja prekata oziroma reaktorja.
(5) Blato iz greznic in blato iz malih komunalnih čistilnih naprav izvajalec javne službe odpelje na obdelavo v komunalno čistilno napravo, razen v primeru, ko izvajalec javne službe utemeljeno sumi, da blato iz greznice ali blato iz male komunalne čistilne naprave ne ustreza pogojem za sprejem. V primeru suma izvajalec javne službe zagotovi potrebne analize. Po pridobitvi rezultatov analiz izvajalec javne službe zagotovi ustrezno obdelavo ali drugo ustrezno končno oskrbo blata. Če rezultati analiz potrdijo sum izvajalca, da blato iz greznice ali blato iz male komunalne čistilne naprave ne ustreza pogojem za sprejem, stroške analiz in razliko v ceni končne oskrbe blata plača uporabnik, v nasprotnem primeru pa stroške analiz plača izvajalec javne službe, stroške končne oskrbe pa uporabnik.
(6) Blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in greznic ter ostankov čiščenja le-teh ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo ali v površinske vode. Blata ni dovoljeno odlagati na javne ali kmetijske površine brez ustrezne predhodne obdelave v skladu s predpisi.
(7) Izvajalec javne službe uporabniku o praznjenju greznice ali male komunalne čistilne naprave izda potrdilo, ki ga mora uporabnik predložiti na zahtevo inšpekcijskih služb.
(8) Za izvedbo storitev v rokih, določenih v prvem odstavku tega člena, naročilo uporabnika ni potrebno.
(9) Izvajalec javne službe je dolžan o nameri prevzema blata iz obstoječe greznice, nepretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave do 50 PE, uporabnika pisno obvestiti vsaj (15) petnajst dni pred začetkom opravljanja storitve. V obvestilu mora navesti datum in okvirni čas svojega prihoda.
(10) Uporabnik ima po dogovoru z upravljavcem pravico do enkratne prestavitve najavljenega časa izvedbe storitve. O zahtevi za spremembo časa izvedbe storitve mora uporabnik izvajalca pisno (izjemoma telefonsko) obvestiti vsaj 8 (osem) dni pred začetkom opravljanja storitve, izvajalec javne službe pa mora storitev opraviti najpozneje v tridesetih dneh po poslani zahtevi.
(11) Če uporabnik ne zahteva prestavitve opravljanja storitve, skladno s prejšnjim odstavkom tega člena in s tem zaradi odsotnosti onemogoči izvedbo storitve, ali če izvajalcu iz kakršnega koli drugega razloga ne omogoči izvedbe storitve, izvajalcu pa so zaradi prihoda na lokacijo praznjenja nastali dejanski stroški, mora izvajalcu plačati nastale stroške po ceniku izvajalca.
(12) Če uporabnik dvakrat onemogoči upravljavcu izvedbo storitve, izvajalec javne službe poda pristojnemu inšpekcijskemu organu predlog za začetek postopka zoper kršitelja.
(13) Občina za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega blata, ni mogoč, opredeli izvajanje službe v omejenem obsegu. Omejen obseg in način izvajanja storitve sta opredeljena v programu, ki ga pripravi izvajalec javne službe v skladu s predpisom, ki ureja to javno službo.
10. člen
(uporaba blata iz greznic ali komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu)
(1) V primeru, da blato iz obstoječe greznice ali male komunalne čistilne naprave oziroma komunalna odpadna voda v nepretočni greznici, nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo, z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščeno najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu, je kmetijsko gospodarstvo oproščeno plačevanja storitev prevzema in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav oziroma komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic.
(2) Lastnik kmetijskega gospodarstva izvajalcu poda vlogo za oprostitev plačila storitev praznjenja greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav in vlogi priloži izjavo, če z blatom ravna v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.
(3) Kolikor lastnik kmetijskega gospodarstva ne poda vloge za oprostitev plačila storitev praznjenja greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav in izjave, da z blatom ravna v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, mu izvajalec javne službe začne zaračunavati storitve povezane s praznjenjem nepretočnih greznic, obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav.
(4) Lastnik kmetijskega gospodarstva mora izvajalcu pisno sporočiti spremembo, ki vpliva na upravičenost do oprostitve plačila storitev praznjenja greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav, v roku 30 dni od nastanka spremembe. Spremembe izvajalec javne službe upošteva naslednji mesec po prejemu dokazila. Lastniku kmetijskega gospodarstva izvajalec javne službe za nazaj ne povrne že zaračunanih stroškov storitev povezanih z greznicami ali malimi komunalnimi čistilnimi napravami.
11. člen
(1) Izvajalec javne službe v primeru, ko blato male komunalne čistilne naprave nastane na kmetijskem gospodarstvu in se z njim ravna skladno s prejšnjim členom, kot obvezno storitev javne službe zagotavlja samo prve meritve in obratovalni monitoring, oziroma oceno obratovanja za male komunalne čistilne naprave, uporabnik pa te storitve plača po ceni, ki je določena skladno s predpisi, ki določajo oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Določbe iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo samo v primeru, če lastnik male komunalne čistilne naprave do 50 PE izvajalcu javne službe ob izvedbi prvih meritev in obratovalnega monitoringa oziroma izdelavi ocene obratovanja, predloži pisno izjavo, da je uporaba blata za gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.
12. člen
(storitve javne službe)
Storitve javne službe so še:
· izdelava načrta ravnanja z blatom,
· ravnanje z blatom komunalnih čistilnih naprav, skladno z načrtom iz prve alineje tega člena,
· vzdrževanje in čiščenje javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje padavinske vode.
13. člen
(čiščenje odpadne vode)
Čiščenje odpadne vode se izvaja v:
1. komunalnih čistilnih napravah;
2. malih komunalnih čistilnih napravah;
3. nepretočnih nepropustnih greznicah, če je zagotovljeno njeno praznjenje in čiščenje odpadne vode s storitvami javne službe;
4. obstoječih greznicah, vendar samo v obdobju prilagoditve.
14. člen
(padavinska voda)
(1) Padavinsko vodo je treba ponikati, če je to mogoče. Če ponikanje ni mogoče, je padavinsko vodo potrebno zadržati in jo ustrezno očiščeno enakomerno odvajati v ustrezen odvodnik ali jo porabiti za druge namene. Ukrepe za čiščenje padavinske vode ureja predpis o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(2) Za odvajanje padavinske vode v javno kanalizacijo, mora uporabnik pridobiti predhodno soglasje upravljavca.
IV. Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe
15. Člen
(javna kanalizacija)
Javna kanalizacija obsega primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje, vključno z naslednjimi objekti in napravami:
· kanali z revizijskimi jaški za odvajanje odpadne vode,
· črpališči za prečrpavanje odpadne vode,
· čistilnimi napravami,
· razbremenilniki visokih vod,
· zadrževalnimi bazeni,
· drugimi objekti in napravami, potrebnimi za odvajanje in čiščenje odpadne vode.
16. člen
(javna kanalizacija – lastnina, služnostne pravice)
(1) Objekti in naprave javne kanalizacije, ki so v lasti in upravljanju občine, se predajo v uporabo in upravljanje.
(2) Zemljišča, na katerih so zgrajeni javni infrastrukturni objekti, se v zemljiško knjigo vpišejo kot lastnina občine.
(3) Služnostne pravice vgradnje in vzdrževanja objektov javne infrastrukture se v zemljiško knjigo vknjižijo v korist občine, le-ta pa jih v izvrševanje prenaša na vsakokratnega izvajalca gospodarske javne službe.
17. člen
(obstoječe kanalizacijsko omrežje)
Obstoječe kanalizacijsko omrežje je zgrajeno v mešanem in ločenem sistemu. Vsi novi kanali se praviloma gradijo v ločenem sistemu (fekalni in meteorni kanali).
18. člen
(gradnja javne kanalizaije)
Gradnja javne kanalizacije in investicijsko vzdrževanje le-te je v pristojnosti občine. V primerih, ko investitor javne kanalizacije ni občina, je investitor po končani gradnji dolžan javno kanalizacijo prenesti v last občini, skladno z zakonodajo, tem odlokom in pogodbo, sklenjeno z občino.
19. člen
(interna kanalizacija)
(1) Objekte in naprave interne kanalizacije sestavljajo:
· vodi v objektih in/ali v zemljiščih uporabnika storitev,
· kanalizacijski priključek,
· nepretočne greznice,
· obstoječe greznice,
· male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE,
· merilne naprave na lastnih vodnih virih ali na iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo,
· merilna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav.
(2) Objekti in naprave interne kanalizacije so v lasti lastnikov objektov, ki jim pripadajo in niso sestavni deli javne kanalizacije. Objekte in naprave interne kanalizacije zgradi in vzdržuje uporabnik na lastne stroške.
(3) Lastnik objekta ali uporabnik je dolžan z objekti in napravami interne kanalizacije upravljati tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne vode. Naprave interne kanalizacije morajo biti zgrajene tako kvalitetno in uporabljati take tehnične rešitve, da voda pred iztokom v javno kanalizacijo izpolnjuje vse zahtevane pogoje za izpust v javno kanalizacijo.
20. člen
(obveznost priključitve na javno kanalizacijo)
Na območjih, kjer je javna kanalizacija že zgrajena in je objekte možno priključiti na javno kanalizacijo, je priključitev na javno kanalizacijo obvezna, zato gradnja malih komunalnih čistilnih naprav ali greznic ni dovoljena.
V. Pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih storitev
Priključitev na javno kanalizacijsko omrežje
21. člen
(1) Na območjih, kjer je javna kanalizacija že zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja, je priključitev objektov ali preureditev obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna. Izjeme so možne v naslednjih primerih:
· če priključitev iz tehničnih razlogov ni mogoča,
· če z odpadno vodo, ki nastaja v objektu, ni dosežena določena stopnja obremenitve,
· če obstoječa kanalizacija nima zadostnih kapacitet,
· če odpadne vode na iztoku v javno kanalizacijo ne izpolnjujejo pogojev iz soglasij.
(2) Priključitev iz »tehničnih razlogov« ni mogoča takrat, če v javno kanalizacijo ni mogoče gravitacijsko odvajati odpadne vode iz pritličja objekta uporabnika.
(3) »Določena stopnja obremenitve ni dosežena« v primeru, če letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 meter dolžine kanalskega voda, ki ga mora uporabnik zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, ni večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
22. člen
(načini priključitve na javno kanalizacijo)
(1) Izvajalec javne službe mora lastnika objekta, v katerem nastaja odpadna voda, obvestiti, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev.
(2) Lastnik objekta mora kanalizacijski priključek za priključitev obstoječega objekta na javno kanalizacijo zagotoviti v roku 6 (šestih) mesecev po uveljavitvi tega odloka. Priključitev se izvede pod nadzorom upravljavca javne službe.
(3) V primeru izgradnje nove javne kanalizacije je priključevanje objektov na novozgrajeno javno kanalizacijo obvezno. Priključevanje poteka pod pogoji in na način, kot je zahtevano v aktu o gradnji ali v sporazumu med izvajalcem gradbenih del in upravljavcem javne službe.
(4) Če lastnik objekta ne priključi na javno kanalizacijo, nastane po preteku 6 (šest)-mesečnega roka obveznost plačevanja storitev javne službe na podlagi tega odloka.
(5) Objekt, iz katerega se je do izgradnje javne kanalizacije odvajala odpadna voda v greznico ali malo komunalno čistilno napravo, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik objekta na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo odstrani ali očisti in jo, obvezno pod nadzorom izvajalca, izključi iz sistema odvajanja odpadne vode.
23. člen
(stroški izgradnje kanalizacijskega priključka)
(1) Stroški izgradnje kanalizacijskega priključka bremenijo lastnika objekta. Izgradnjo kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik objekta pri strokovno usposobljenemu izvajalcu. Priključek se lahko izvede hkrati z izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja.
(2) Gradnjo kanalizacijskega priključka sme v času gradnje in pred priključitvijo preverjati pooblaščeni predstavnik upravljavca javne službe.
24. člen
(pogoji priključitve na javno kanalizacijo)
(1) Lastnik obstoječega objekta mora najmanj 15 (petnajst) dni pred predvidenim začetkom gradnje kanalizacijskega priključka prijaviti izvajalcu začetek gradnje, ter si na podlagi pisne vloge pridobiti soglasje izvajalca. K vlogi za izdajo soglasja za priključitev mora predložiti naslednjo dokumentacijo:
· mapno kopijo z vrisanim objektom,
· projekt kanalskega priključka,
· pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekte zgrajene po letu 1967, z ustrezno gradbeno dokumentacijo,
· izvedbeni načrt interne kanalizacije, razen za stanovanjski objekt,
· podatke o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi v odpadni vodi ter nevarnih snoveh v odpadni vodi, kadar gre za industrijske odpadne vode,
· program predpisanih prvih meritev, če gre za industrijske odpadne vode,
· projekt za izvedbo naprav za prečiščenje industrijske odpadne vode.
(2) V primeru, da se gradnja priključnih mest za stanovanjske objekte na javno kanalizacijo izvede istočasno z gradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja, dokumentacija, ki jo izvajalec javne službe prejme ob prenosu javnega kanalizacijskega omrežja v upravljanje, nadomešča v prvem odstavku tega člena navedeno dokumentacijo.
25. člen
(izdaja soglasja)
(1) Izvajalec javne službe odloča o priključitvi na javno kanalizacijo z izdajo soglasja za priključitev. Izvajalec javne službe izdajo soglasja za priključitev na javno kanalizacijo zavrne v primerih:
· če investitor ali lastnik obstoječega objekta k vlogi za izdajo soglasja ni predložil predpisane dokumentacije,
· če kapaciteta javne kanalizacije ne dopušča priključitve,
· če izvajalec javne službe v ugotovitvenem postopku ugotovi, da izdaja soglasja ni mogoča.
(2) Če izvajalec javne službe na podlagi popolne vloge ne odloči o soglasju, vlogo zavrže ali zavrne izdajo soglasja, ima investitor ali lastnik objekta pravico do pritožbe. O pritožbi, ki se vloži pri izvajalcu, odloči župan(ja) občine.
26. člen
(začasen priključek)
(1) Priključek na javno kanalizacijo je lahko stalen ali začasen.
(2) Začasen priključek se izvede le za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje (kadar je za poseg potrebno) in prijavo prireditve ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javno kanalizacijo. Izvajalec javne službe lahko dovoli začasno priključitev na javno kanalizacijo le za določeno dobo, ki ne sme biti daljša od 2 (dveh) let. Dva meseca pred iztekom dvoletnega obdobja mora izvajalec javne službe o tem obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka. Če se uporabnik ne odloči za pridobitev stalnega priključka, izvajalec javne službe s potekom dvoletne dobe začasni priključek ukine.
(3) V vseh ostalih primerih se zgradi stalen priključek.
(4) Stalen priključek se ukine le v primeru rušenja priključenega objekta. Pisni zahtevek za ukinitev priključka uporabnik naslovi na izvajalca najmanj 15 (petnajst) dni pred ukinitvijo priključka. Izvajalec javne službe na stroške uporabnika fizično ukine priključek in uporabnika izbriše iz evidence uporabnikov.
27. člen
(izvedba kanalizacijskega priključka)
(1) Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da se prepreči nastanek škode ali druge negativne vplive iz javne kanalizacije na priključenem objektu.
(2) Javno kanalizacijsko omrežje mora zagotoviti gravitacijsko odvajanje odpadne vode iz pritličja, ne pa tudi iz kletnih prostorov objekta.
(3) Izvajalec javne službe lahko v primeru, ko globina javne kanalizacije to dopušča, dovoli tudi neposredno odvajanje odpadne vode iz kletnih prostorov, vendar na izključno odgovornost lastnika objekta, ki mora z vgradnjo protipovratne lopute ali črpalke preprečiti nevarnost povratnega udara odpadne vode.
(4) Posamezni objekt ali del objekta, ki se zaradi neugodne lege v prostoru nahaja pod koto dna odvodnega kanala, se na javno kanalizacijo lahko priključi preko hišnega črpališča. Hišno črpališče je dolžan zgraditi in ga upravljati lastnik ali solastniki kanalizacijskega priključka. V večstanovanjskem objektu, ki ima upravnika, se upravljanje hišnega črpališča izvaja skladno z določbami Stanovanjskega zakona.
28. člen
(kanalizacijski priključek)
Kanalizacijski priključek je del objekta in je last vsakokratnega lastnika oziroma lastnikov objekta. Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta kanalizacijskega priključka ugotovi, da samostojen kanalizacijski priključek ni možen ali to ni racionalno, je dovoljena priključitev več objektov preko enega – to je skupnega kanalizacijskega priključka. S tako rešitvijo morajo pisno soglašati vsi lastniki objektov.
29. člen
(izvedba priključitve na javno kanalizacijo)
(1) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu služi za preverjanje stanja v priključni cevi ter za preverjanje količine in kvalitete odpadne vode, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda.
(2) Če javna kanalizacija poteka po zemljiščih v javni lasti, mora biti revizijski jašek praviloma postavljen neposredno ob parcelni meji med zasebnim in javnim zemljiščem. Izvajalcu mora biti omogočen dostop do revizijskega jaška.
(3) Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika objekta, mora lastnik tega objekta za postavitev revizijskega jaška predložiti izvajalcu dovoljenje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek, s katerim dovoljuje izvajalcu dostop na njegovo zemljišče za izvajanje nadzora nad delovanjem kanalizacijskega priključka.
(4) V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven objekta, je lastnik dolžan v objektu urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati kontrolo odpadne vode.
30. člen
(1) Uporabnik je o nameravani priključitvi dolžan pisno obvestiti izvajalca javne službe najmanj 15 (petnajst) dni pred priključitvijo.
(2) Neposredno priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe ali drug usposobljen izvajalec pod nadzorom izvajalca javne službe pod pogojem, da uporabnik pridobi predhodno pisno soglasje upravljavca.
(3) Pregled kanalizacijskega priključka in neposredna priključitev se izvede na stroške uporabnika. Vzpostavitev okolice v prvotno stanje je dolžan zagotoviti uporabnik.
(4) Izvajalec javne službe po izvedeni priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov, na podlagi zapisnika o priključitvi.
31. člen
Priključitev na javno kanalizacijo se ne sme izvesti:
1. če kanalizacijski priključek ni zgrajen skladno s soglasjem oziroma pogoji;
2. če uporabnik ne izroči izvajalcu dokazila o vodotesnosti priključka;
3. če je kvaliteta odpadne vode v nasprotju z veljavnimi predpisi.
32. člen
(uporaba kanalizacijskega priključka)
(1) Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en kanalizacijski priključek.
(2) Sprememba dimenzije kanalizacijskega priključka, trase, merilnega mesta, izvedba dodatnega priključka ali ukinitev priključka, se obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski priključek.
33. člen
(varovalni pas)
(1) Uporabnikom ali drugim nepooblaščenim osebam, brez soglasja izvajalca, ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. Objekti javne kanalizacije in kanalizacijskega priključka morajo biti vedno dostopni. Nad javno kanalizacijo ni dovoljeno postavljati ničesar brez soglasja izvajalca javne službe. Ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala, saditi drevja in izvajati aktivnosti.
(2) V varovalnem pasu javne kanalizacije se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala, saditi drevja in izvajati aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov in/ali jim preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.
34. člen
(dolžnosti izvajalca javne službe)
Izvajalec javne službe je v okviru storitev javne službe dolžan:
a) v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti:
· vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
· odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh in javnih površin,
· prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter obstoječih greznic pri uporabniku storitev ter obdelavo prevzetega blata najmanj enkrat na štiri leta,
· prve meritve in obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave;
b) v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
· redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelava blata v komunalni čistilni napravi,
· prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitev najmanj enkrat na štiri leta,
· prve meritve in obratovalni monitoring, oziroma izdelavo ocene obratovanja za male komunalne čistilne naprave, v skladu z veljavnimi predpisi,
· izdajo potrdil in strokovnih ocen, v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
· prevzem blata iz obstoječih greznic in njegovo obdelavo, ko je to potrebno, oziroma najmanj enkrat na štiri leta, vendar le do izteka roka za prilagoditev;
c) izdelati načrt ravnanja z blatom,
d) ravnati z blatom komunalnih čistilnih naprav, skladno z načrtom iz točke c tega člena,
e) vzdrževati in čistiti javno kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalne in padavinske vode,
f) obveščati uporabnike o izvajanju storitev javne službe,
g) kontrolirati novozgrajene kanalizacijske priključke in po potrebi celotno interno kanalizacijo,
h) izvajati javna pooblastila,
i) izvajati nadzor nad priključevanjem na javno kanalizacijo in voditi evidenco o uporabnikih, skladno z veljavnimi predpisi,
j) redno obračunavati storitve javne službe, posebne storitve in druge s predpisi določene dajatve,
k) izvajati druge obveznosti iz tega odloka in koncesijske pogodbe.
35. člen
(prekinitev odvajanja odpadne vode)
(1) Izvajalec javne službe na stroške uporabnika, po predhodno vročenem pisnem opozorilu, prekine odvajanje odpadne vode in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda, kadar:
· –stanje interne kanalizacije povzroča škodo ali motnje pri odvajanju odpadne vode ali povzroča škodo ali motnje v postopku čiščenja na komunalni čistilni napravi oziroma škoduje ali bi lahko škodovalo okolju ali zdravju delavcev izvajalca,
· je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja izvajalca ali v nasprotju z njim,
· uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek ali če spremeni zmogljivost svoje interne kanalizacije,
· uporabnik onemogoča izvajalcu meritve količin in kvalitete odpadne vode ali pregled kanalizacijskega priključka,
· uporabnik svojevoljno spremeni izvedbo priključka,
· uporabnik ne plača zapadlih računov, zamudnih obresti ali drugih stroškov, ki so posledica neplačanih računov, niti v roku 15 (petnajst) dni od vročitve pisnega obvestila, da mu bo prekinjeno odvajanje odpadne vode in/ali dobava vode iz javnega vodovoda,
· uporabnik krši omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode,
· z odvajanjem odpadne vode ogroža vodne vire ali oskrbo s pitno vodo,
· ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in/ali premoženje prebivalcev.
(2) Prekinjeno odvajanje odpadne vode in/ali dobava vode iz javnega vodovoda velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve, ponovne priključitve in morebitne stroške, ki bi nastali kot posledica prekinitve, plača uporabnik.
36. člen
(začasna prekinitev odvajanja in čiščenja odpadne vode)
Izvajalec javne službe ima brez povračila škode pravico začasno prekiniti ali omejiti uporabnikom odvajanje in čiščenje odpadne vode in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda zaradi:
· planiranih vzdrževalnih del, na podlagi predhodnih obvestil,
· odprave nastalih okvar na javni kanalizaciji,
· višje sile,
· naravnih ali drugih nesreč.
37. člen
(škoda na objektih)
Izvajalec javne službe kot lastnik javne kanalizacije ne odgovarja za škodo na objektih in/ali zemljiščih zaradi izlivov iz javne kanalizacije v primeru:
· poplav,
· ko ni zagotovljena ureditev vodotokov in/ali zalednih vod,
· ko priključitev objekta ali površine na javno kanalizacijo ni izvedena v skladu z izdanimi pogoji ali soglasji,
· naravne ali druge nesreče,
· in drugih dogodkov, na katere nima vpliva.
VI. Pravice in obveznosti uporabnikov
38. člen
(uporabnik)
Uporabniki, ki so fizične osebe, nastopajo v razmerju do upravljavca kot gospodinjstvo. Praviloma je uporabnik lastnik objekta oziroma stanovanjske enote in/ali zemljišča. V primeru, da je objekt oziroma stanovanjska ali poslovna enota in/ali zemljišče v posesti tretje osebe (posestnika), sta posestnik in lastnik za obveznosti po tem odloku solidarno (nerazdelno) odgovorna.
39. člen
(razmerje med uporabnikom in upravljavcem)
Razmerje med uporabnikom in upravljavcem je vzpostavljeno z vpisom uporabnika v evidenco uporabnikov. Razmerje nastane tudi z dejansko uporabo storitev javne službe ali z dejansko uporabo javne kanalizacije. Sklepanje pogodbe o uporabi storitev javne službe in posebnih storitev med izvajalcem in uporabnikom ni potrebno.
40. člen
(obveznosti uporabnika)
(1) Uporabnik ima v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zlasti naslednje obveznosti:
1. redno vzdrževati in čistiti interno kanalizacijo in kanalizacijski priključek;
2. občasno preverjati tehnične brezhibnosti kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo;
3. na javno kanalizacijo se sme priključiti le s soglasjem izvajalca;
4. v kanalizacijski priključek ne sme posegati brez soglasja izvajalca;
5. spremeniti kanalizacijski priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne vode, skladno s soglasjem izvajalca;
6. zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije, skladno s predpisi in pogoji v soglasju izvajalca;
7. pred vselitvijo v novozgrajeno stavbo, le-to priključiti na javno kanalizacijo;
8. omogočiti izvajalcu dostop in pregled interne kanalizacije ter količino in kvaliteto odpadne vode v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa;
9. dovoliti dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču;
10. obveščati izvajalca o opaženih nepravilnostih in okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah, ter o vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije;
11. odpadne vode, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, ne sme pred odvajanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegel zahtevane lastnosti, ampak mora zagotoviti ustrezno predčiščenje;
12. odvajati v javno kanalizacijo odpadno vodo samo v količinah in kvaliteti, kot so določene s predpisi in soglasji;
13. sporočiti izvajalcu vsako spremembo količine ali kvalitete odpadne vode, skladno s predpisi;
14. tekoče posredovati izvajalcu poročilo o posamičnih meritvah v okviru obratovalnega monitoringa;
15. redno plačevati račune, ki jih izdaja izvajalec javne službe;
16. pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva objekta in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvajanje odpadne vode in obračun storitev;
17. urediti medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun na osnovi ene merilne naprave, in izvajalcu posredovati naslov upravnika stavbe ali pooblaščene osebe, ki je prejemnik in plačnik računov storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode;
18. upoštevati ukrepe v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode;
19. pridobiti soglasje izvajalca pred predelavo interne kanalizacije;
20. ne dovoliti priključitve objektov drugih uporabnikov na svojo interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek brez soglasja izvajalca;
21. odgovarja za škodo, povzročeno na javni kanalizaciji, lastnem ali tujem kanalizacijskem priključku, ki jo povzroči s svojim ravnanjem ali opustitvijo, prekomernim odvajanjem vode brez soglasja izvajalca ali z neustrezno uporabo;
22. na pisni poziv izvajalca posredovati podatke, potrebne za vodenje evidenc, pripravo poročil ali za izvajanje drugih nalog javne službe in/ali posebnih storitev.
(2) Uporabnik ima v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, zlasti naslednje obveznosti:
1. zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije, skladno s predpisi in pogoji v soglasjih izvajalca;
2. redno vzdrževati nepretočne greznice, obstoječe greznice ali male komunalne čistilne naprave;
3. pred vselitvijo v novozgrajeno stavbo, le-to priključiti na malo komunalno čistilno napravo ali nepropustno nepretočno greznico;
4. naročati dodatno praznjenje in odvoz blata iz greznic ali iz malih komunalnih čistilnih naprav pri izvajalcu, v primerih, ko redno praznjenje ne zadošča;
5. omogočiti izvajalcu dostop in pregled interne kanalizacije;
6. redno plačevati račune, ki jih izdaja izvajalec javne službe;
7. pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova ali lastništva objekta, ki imajo vpliv na obračun storitev;
8. na pisni poziv izvajalca posredovati podatke, potrebne za vodenje evidenc, pripravo poročil ali za izvajanje drugih nalog javne službe.
41. člen
(odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo)
(1) Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja drugih uporabnikov.
(2) Uporabnik ne sme odvajati v javno kanalizacijo odpadne vode, ki povzroča škodo ali motnje pri odvajanju odpadne vode ali v postopku čiščenja na komunalni čistilni napravi, oziroma škodujejo ali bi lahko škodovale okolju ali zdravju delavcev izvajalca.
42. člen
(prepovedano odvajanje v javno kanalizacijo)
(1) V javno kanalizacijo je strogo prepovedano odvajati:
1. strupene snovi;
2. snovi, ki razvijajo strupene pline ali eksplozijske mešanice;
3. jedke snovi (kisline, alkalije in soli);
4. maščobe in odpadno olje;
5. vode, tekočine ali snovi, ki bi škodljivo vplivale na material iz katerega je zgrajena javna kanalizacija;
6. trdne snovi, kot so ostanki hrane, pepel, kosti, gnoj, rastlinske ostanke, trupla poginulih živali;
7. mavec, pesek, cement, tekstil, les, perje, dlako, steklo, žagovino, plastiko ali druge predmete;
8. radioaktivne snovi;
9. kužne snovi.
(2) V vode ali javno kanalizacijo je prepovedano odvajati odpadne vode, ki vsebuje zmlete ali zdrobljene odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih ali gospodinjstvu podobnih dejavnostih.
(3) V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati drenažnih vod, zalednih vod, podtalnice, vod odprtih vodotokov ter padavinskih vod, kjer jih je možno speljati v ponikovalnico ali vodotok.
(4) Prav tako je v ločeno zgrajeno fekalno kanalizacijo strogo prepovedano odvajati padavinsko, izvorno ali drenažno vodo, v ločeno zgrajeno meteorno kanalizacijo pa industrijsko ali komunalno odpadno vodo.
43. člen
(nevarne in škodljive snovi)
O nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo, je uporabnik dolžan poleg centra za obveščanje obvestiti tudi upravljavca in takoj ustrezno ukrepati.
VII. Viri financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja
44. člen
(viri financiranja)
Javna služba se financira iz:
1. cene storitev javne službe;
2. proračunskih sredstev občine;
3. drugih virov.
45. člen
(oblikovanje cene storitev javne službe)
Cene storitev javne službe se oblikujejo skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev javne službe. Predloge cen oblikuje izvajalec javne službe. Cene določi pristojni organ občine skladno s predpisi.
46. člen
(proračunska sredstva občine)
Če cena storitev javne službe ne zadošča za pokrivanje vseh stroškov javne službe in predpisanega donosa, občina za ta del na podlagi predračuna izvajalca javne službe tekoče mesečno izvajalcu zagotavlja subvencijo za pokrivanje tega nepokritega dela cene in predpisanega donosa. Po poteku poslovnega leta izvajalec javne službe opravi končni obračun rezultata javne službe, pri čemer se opravi poračun v obliki vračila ali pa dodatnega plačila subvencije tako, da je zagotovljeno pokritje vseh stroškov in predpisanega donosa na ravni te javne službe, brez upoštevanja rezultata tržne dejavnosti do 31.3. za preteklo leto.
47. člen
(cene storitev javne službe)
(1) Cene storitev javne službe so za različne kategorije uporabnikov lahko različne.
(2) Storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode plačujejo uporabniki po cenah, ki jih določi pristojni občinski organ, skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev javne službe.
(3) Cena, določena za storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami, vključuje prevzem in ravnanje (čiščenje) do 6 m3 komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic, oziroma blata iz obstoječih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav, enkrat na 3 (tri) leta.
(4) Cena, določena za storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami, vključuje celotni prevzem in ravnanje (čiščenje) komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic, oziroma blata iz obstoječih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav, izjemoma za:
· komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice na lokaciji, kjer skladno s predpisi, male komunalne čistilne naprave niso dovoljene in
· prevzem blata iz obstoječe greznice ali male komunalne čistilne naprave ob priključitvi objekta na javno kanalizacijo, ko izvajalec javne službe prevzame celotno količino blata iz prvega prekata obstoječe greznice oziroma prvega reaktorja male komunalne čistilne naprave.
(5) Posebne storitve plačujejo uporabniki po cenah, ki jih s sklepom določi pristojni občinski organ.
48. člen
(druge storitve)
(1) Druge storitve javne službe so tiste, ki so skladno s tem odlokom in drugimi predpisi, ki določajo naloge in vsebino javne službe, določene v ceniku storitev javne službe in jih lahko opravlja samo izvajalec javne službe (na primer: trajni ali začasni priklop ali odklop priključka na javno kanalizacijo itd.).
(2) Cena storitev iz prvega odstavka tega člena mora biti za enak obseg storitev enaka za vse uporabnike, ne glede na vrsto uporabnika ali njegovo lokacijo. Cene oblikuje izvajalec javne službe, potrdi pa jih pristojni organ občine.
VIII. Obračun odvajanja in čiščenja odpadne vode
49. člen
(meritve količin porabljene pitne vode)
(1) Odvedena in očiščena odpadna voda se obračunava v kubičnih metrih. Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvajanje in čiščenje odpadne vode v enaki količini in v enakih razdobjih, kot plačujejo dovedeno vodo.
(2) Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov in so priključeni na javno kanalizacijo, plačujejo odvajanje in čiščenje odpadne vode na podlagi prijavljenih oseb na naslovu.
50. člen
(merilna naprava za merjenje odpadne vode)
(1) V primeru, ko količina odpadne vode bistveno odstopa od količine porabljene pitne oziroma tehnološke vode, lahko uporabnik pred iztokom v javno kanalizacijsko omrežje namesti ustrezno merilno napravo za merjenje količin odpadne vode.
(2) Namestitev ustrezne merilne naprave za merjenje količin odpadne vode pred iztokom v javno kanalizacijsko omrežje, lahko od uporabnika zahteva tudi izvajalec javne službe. Takšno napravo je uporabnik dolžan namestiti in vzdrževati sam in na lastne stroške, upoštevajoč pri tem zahteve veljavnih predpisov. V primeru vgradnje v tem členu opredeljene ustrezne merilne naprave, se količina odvedene vode obračunava skladno s stanjem, ki ga izkaže ustrezna merilna naprava.
51. člen
(merilna naprava v kmetijski dejavnosti)
(1) Plačevanja storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode se oprostijo uporabniki, ki izkažejo, da odpadno vodo iz kmetijske dejavnosti uporabljajo na kmetijskih površinah. V ta namen lahko za merjenje količin porabljene vode za kmetijsko dejavnost namestijo ustrezno merilno napravo.
(2) V času do namestitve ustrezne merilne naprave, se pri obračunu upošteva količina odpadne vode, ki se izračuna tako, da se za vsakega člana gospodinjstva obračuna 4 m3 odpadne vode na mesec.
52. člen
(okvara na internem vodovodnem omrežju)
(1) V primeru, da izvajalec javne službe ali uporabnik ugotovita, da je ustrezna merilna naprava v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali zaradi drugega razloga ni mogoče odčitati ustrezne merilne naprave, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem obračunskem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna ali, če količina porabljene vode ni bila izmerjena, se določi povprečna poraba, ki za gospodinjstvo znaša 4 m3/osebo na mesec, za ostale uporabnike pa na osnovi primerljivih podatkov o porabi vode.
(2) Do znižanja plačila storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode je upravičen uporabnik, ki izkaže, da je prišlo do okvare na internem vodovodnem omrežju in, da dovedena (pitna ali tehnološka) voda ni odtekala v javno kanalizacijo. Znižanje plačila se obračuna za tisto količino vode, ki presega povprečno dnevno porabo v zadnjem obračunskem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna ali, če količina porabljene vode ni bila izmerjena, se določi povprečna poraba, ki za gospodinjstvo znaša 5 m3/osebo/mesec, za ostale uporabnike pa na osnovi primerljivih podatkov o porabi vode.
53. člen
(plačevanje računov)
(1) Uporabniki so dolžni redno plačevati račune, ki jih izdaja izvajalec javne službe. Uporabnik mora plačati račun v 15 (petnajstih) dneh od dneva izdaje računa, razen v primeru, če zakon določa drugačen rok plačila.
(2) Če so uporabniki v stavbi z več stanovanji, priključeni na isto merilno napravo, izvajalec javne službe izstavlja račune upravniku stavbe. Če uporabniki, priključeni na isto merilno napravo nimajo upravnika stavbe, so le-ti dolžni pisno sporočiti izvajalcu, kdo je prejemnik in plačnik računov.
(3) Za nepravočasna plačila računov izvajalec javne službe zaračuna zakonske zamudne obresti. Izvajalec javne službe zaračunava tudi stroške opomina po ceniku izvajalca.
54. člen
(ugovor)
Uporabnik lahko na izdani račun v 8 (osmih) dneh od dneva prejema računa poda pisni ugovor. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. V primeru, če izvajalec javne službe v postopku reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen, izstavi uporabniku dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost utemeljenega ugovora.
55. člen
(pisni opomin)
(1) Uporabniku, ki zamuja s plačili računov, izvajalec javne službe pošlje pisni opomin. Če uporabnik kljub opominu zapadlih računov ne plača, izvajalec javne službe uporabniku pošlje pisno obvestilo, s katerim ga opozori, da bo odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje in/ali dobava vode iz javnega vodovoda na njegove stroške začasno prekinjena.
(2) Če uporabnik celotni znesek zapadlih računov ne plača niti v 15 (petnajstih) dneh po vročenem pisnem obvestilu, lahko izvajalec javne službe uporabniku začasno prekine odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda.
(3) Začasno prekinitev odvajanja odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda, lahko izvajalec javne službe po postopku, določenem v tem členu, izvede tudi v primeru, ko v postopku sodne izterjave dolg uporabnika (glavnica, zamudne obresti, stroški postopka) ni bil oziroma ne bo v celoti poplačan.
(4) Začasna prekinitev odvajanja odpadne vode in/ali dobave vode iz javnega vodovoda traja toliko časa, da uporabnik plača vse zapadle račune s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, stroške prekinitve in ponovne vzpostavitve odvajanja odpadne vode in/ali dobave vode iz javnega vodovoda in morebitne druge stroške, ki so nastali izvajalcu zaradi neplačevanja računov.
IX. Prenos objektov in naprav v last in v upravljanje
56. člen
(prenos kanalizacije v last občine)
(1) V primerih, ko na podlagi predpisov o opremljanju zemljišč za gradnjo, kanalizacijsko omrežje gradi fizična ali pravna oseba (investitor je oseba zasebnega prava in ne Občina) in na podlagi pogodbe po končani gradnji prenese zgrajene objekte in naprave v last Občine Črna na Kroškem, se to opravi pod splošnimi pogoji predpisov o graditvi objektov. Zasebni investitor je ob predaji zgrajenega objekta občini dolžan predložiti in izročiti v originalih:
· vsa predpisana soglasja in dovoljenja, kot jih določa zakonodaja o graditvi objektov,
· potrebno dokumentacijo s podatki o vgrajenih materialih z atesti in izjavami o ustreznosti ter dokumentacijo o investicijah ter predvideni življenjski dobi naprav in objektov,
· geodetski posnetek zgrajenega objekta (kataster) s podatki, potrebnimi za vpis objekta v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture,
· dokazila o vpisu služnosti v zemljiško knjigo za vsa zemljišča, na katerih se nahaja zgrajen objekt, ki je predmet prenosa,
· vso ostalo dokumentacijo s podatki o številu priključkov, količini in kvaliteti odpadne vode, prispevnih površinah, dnevnih ter sezonskih konicah, tehnični izvedbi in uporabi javne kanalizacije.
(2) Primopredaja zgrajenega objekta se opravi zapisniško. Občina zgrajeni in prevzeti objekt javne kanalizacije hkrati preda izvajalcu v upravljanje.
57. člen
(predaja kanalizacije v upravljanje izvajalcu)
(1) Občina novozgrajene dele in odseke javne kanalizacije preda v upravljanje izvajalcu na način in pod pogoji 53. člena. Primopredaja objekta se opravi po pridobitvi uporabnega dovoljenja, če je bilo za objekt potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Če uporabnega dovoljenja za določene objekte ni potrebno pridobiti, se primopredaja opravi na podlagi tehničnega prevzema (investitor, nadzor, izvajalec javne službe gradbenih del).
(2) V primerih, ko se sočasno z gradnjo sekundarne kanalizacije priključujejo tudi stanovanjski objekti, izvajalec javne službe postopek priključitve izvede na podlagi pooblastila občine.
X. Posegi v prostor
58. člen
(Načelo usklajenega načrtovanja in usklajenih posegov v prostor)
(1) Investitorji oziroma izvajalci gradbenih, vzdrževalnih, rekonstrukcijskih in drugih del pri vseh posegih v prostor, ter upravljavci drugih omrežij (na primer: električno omrežje, telekomunikacije, plinovod, toplovod in podobno) morajo o izvajanju del na svojih objektih in napravah, ki bi lahko imela za posledico motnje pri odvajanju odpadne vode ali poškodbe na infrastrukturi po tem odloku, obvestiti izvajalca. Izvajalca morajo o nameravanem pričetku del obvestiti najmanj 30 (trideset) dni pred začetkom del.
(2) Če med posegom v prostor do poškodb ali motenj pri odvajanju odpadne vode vseeno pride, morajo investitorji oziroma izvajalci del to nemudoma sporočiti izvajalcu in lastniku javne kanalizacije. Investitor posega v prostor je dolžan plačati (povrniti) celotne stroške odprave poškodb in celotno škodo, ki je nastala zaradi motenj pri odvajanju odpadne vode.
59. člen
(uskladitveni načrt komunalnih vodov)
(1) Investitorji komunalne infrastrukture, ki v času gradnje neposredno posegajo v vplivno območje ostalih komunalnih vodov in naprav, so dolžni pripraviti uskladitveni načrt komunalnih vodov in naprav.
(2) Uskladitveni načrt so na poziv občine dolžni pripraviti vsi investitorji, ki nameravajo na neki lokaciji obnavljati obstoječo ali zgraditi novo komunalno infrastrukturo. Izvajalca uskladitvenega načrta določijo sporazumno. Vsak investitor je dolžan poravnati stroške izdelave uskladitvenega načrta, ki se obračunajo sorazmerno dolžini posameznega voda.
60. člen
(skupna komunalna infrastruktura)
(1) Investitorji, ki sodelujejo pri izvedbi skupne komunalne infrastrukture, morajo najkasneje do pričetka gradnje:
· pripraviti projektno dokumentacijo,
· pridobiti potrebna soglasja in dovoljenja,
· pridobiti soglasje za poseg v zemljišča.
· Investitorji, ki sodelujejo pri izvedbi skupne komunalne infrastrukture, morajo poravnati sorazmerni delež morebitnih odškodnin zaradi trajne uporabe zemljišč ter za posege na zemljišča v času gradnje in stroške povrnitve zemljišč v prvotno stanje.
61. člen
Investitor, ki kljub pozivu občine, ni pristopil k izdelavi uskladitvenega načrta, ne more sodelovati pri izgradnji oziroma obnovi svojih komunalnih vodov in naprav, razen v primeru:
· če do pričetka gradnje izpelje postopek spremembe uskladitvenega načrta in ostale projektne dokumentacije ter v zvezi s tem prevzame tudi vse finančne obveznosti,
· prevzame tudi vse ostale obveznosti iz 57. in drugega odstavka 58. člena tega odloka.
62. člen
(1) Investitor, ki ne izpolnjuje pogojev za pričetek gradnje na trasi, predvideni za izvedbo, se brez odškodnine izloči iz nadaljnjih postopkov. Temu lastniku in upravljavcu infrastrukture se zaradi prostorskih ali funkcionalnih razlogov v času do naslednje skupne obnove infrastrukture omeji oziroma prepove morebiten samostojen poseg v prostor v varovanem pasu komunalnih vodov, ki se skupaj obnavljajo in na njih vplivnem (prispevnem) območju.
(2) Investitorji, ki pristopijo k skupni izgradnji komunalne infrastrukture, pripravijo terminski plan, s katerim določijo predvideni pričetek del in rok izvedbe.
63. člen
Pri izgradnji ulične infrastrukture se zaradi prostorskih in časovnih omejitev določi skupnega izvajalca zemeljskih in gradbenih del. Za montažna in ostala dela pa posamezni investitor lahko določi izvajalca po lastni izbiri.
64. člen
Če kateri od investitorjev ostalih komunalnih vodov in naprav v času gradnje, zaradi pomanjkanja prostora, poseže v profil izkopa javne kanalizacije, se stroški izvedbe porazdelijo tako, da vsak od udeležencev poravna sorazmerni del stroškov skupnega izkopa in zasipa. V skupnih stroških se ne upoštevajo: izkop in zasip zunaj profila skupnega izkopa, planiranje in utrjevanje dna gradbene jame, izvedba posteljice, polaganje cevovodov in montažna dela, ki jih morajo posamezni investitorji v celoti poravnati z lastnimi sredstvi.
XI. Nadzor nad izvajanjem javne službe
65. člen
(nadzorni organ)
Nadzor nad izvajanjem določb, za katere je v primeru njihove kršitve po tem odloku predpisana globa, opravlja Medobčinski inšpektorat oziroma državne inšpekcijske službe v okviru svojih pristojnosti.
66. člen
(varstvo pravic uporabnikov)
Varstvo pravic uporabnikov storitev javne službe se zagotavlja zlasti z:
· možnostjo vložitve pritožb zoper odločitve izvajalca, ki jih le-ta izda pri izvajanju javnih pooblastil,
· možnostjo vložitve ugovora zoper dejanja ali opustitve izvajalca, skladno z določbami tega odloka, naslovljenega na izvajalca,
· ukrepi, določenimi z zakonodajo o varstvu potrošnikov in drugimi predpisi.
XII. Posebne storitve
67. člen
(1) »Posebne storitve« zaradi uporabe objektov javne kanalizacije so storitve:
· odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo in
· odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine.
(2) Navedene storitve niso storitve obvezne občinske gospodarske javne službe.
68. člen
(industrijska odpadna voda)
(1) V okviru posebnih storitev mora izvajalec javne službe zagotoviti odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, v okviru zmogljivosti javne kanalizacije.
(2) Določbe tega odloka o industrijski odpadni vodi, se uporabljajo za uporabnika (v nadaljnjem besedilu: industrijski uporabnik):
· ki v javno kanalizacijo odvede več kot 4.000 m3 odpadne vode letno ali več kot 15m3 odpadne vode dnevno in
· ki je zavezanec za izvajanje monitoringa industrijske odpadne vode.
(3) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena, se za industrijskega uporabnika uporabljajo tudi vse ostale določbe tega odloka.
69. člen
(letna količina odpadne industrijske vode)
(1) Podatki o letni količini odpadne vode za posameznega industrijskega uporabnika se ugotavljajo na podlagi podatkov o dovedeni ali zajeti vodi.
(2) Izvajalec javne službe, na podlagi ugotovljenih količin za predhodno koledarsko leto, najkasneje do 30. junija tekočega leta uporabnika uvrsti v kategorijo industrijskih uporabnikov, ker odvaja več kot 4.000 m3 odpadne vode letno ali več kot 15 m3 odpadne vode dnevno. Razporeditev velja za dobo od 1. julija tekočega leta do 30. junija naslednjega leta.
70. člen
(poročilo o obratovalnem monitoringu)
(1) Industrijski uporabnik, ki je zavezanec za zagotovitev prvih meritev in emisijskega monitoringa, mora poročila o le-teh, ki so izdelana skladno s predpisi, tekoče posredovati izvajalcu. Poročilo o obratovalnem monitoringu mora izvajalcu posredovati v pisni ali elektronski obliki do 31. marca za preteklo leto.
(2) Rezultati in poročila obratovalnega ter emisijskega monitoringa odpadne vode, zapisi trajnih meritev, predpisane evidence in podatki, predvideni v dokumentih industrijskega uporabnika, morajo biti izvajalcu vedno na razpolago.
(3) Prve meritve in emisijski monitoring odpadnih voda, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, se izvajajo skladno s predpisi in jih je dolžan zagotoviti industrijski uporabnik na lastne stroške.
71. člen
(meritve kvalitete odpadne vode)
Industrijski uporabnik, ki odvede v javno kanalizacijo več kot 4.000 m3 odpadne vode letno ali več kot 15m3 odpadne vode dnevno, je dolžan zagotoviti predpisano število meritev kvalitete odpadne vode letno. Rezultate meritev je dolžan posredovati izvajalcu v pisni ali elektronski obliki do 31. marca za preteklo leto.
72. člen
(emisije snovi in toplote)
(1) V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo take odpadne vode, ki ne prekoračijo vrednosti emisij snovi in toplote, ki jih določajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(2) Industrijski uporabnik, ki odvaja odpadno vodo, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo zagotoviti take ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo stopnjo onesnaženosti odpadne vode do take mere, da ustreza predpisom in v soglasjih določenih vrednosti za odvajanje v javno kanalizacijo.
73. člen
(soglasje izvajalca)
Industrijski uporabnik je dolžan pred vsako spremembo, ki vpliva na kvaliteto ali količino odpadne vode, ki je posledica sprememb tehnoloških postopkov, obsega proizvodnje, načina predčiščenja odpadne vode, prenehanja določene dejavnosti, ali zaradi drugih podobnih vzrokov, pridobiti soglasje izvajalca.
74. člen
(kontrolno merilno mesto)
(1) Industrijski uporabnik mora na lastne stroške zgraditi, urediti in vzdrževati kontrolno merilno mesto pred izpustom odpadne vode v javno kanalizacijo. Merilno mesto mora biti dovolj veliko in dostopno, da je mogoče meritve izvajati ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca. Merilno mesto mora biti opremljeno z ustrezno merilno napravo – merilcem pretoka odpadne vode. Merilec pretoka mora imeti digitalni izhod in GSM povezavo do nadzornega centra na čistilni napravi in mora biti atestiran in umerjen s strani pooblaščene institucije, zapečaten in izvajalcu ter pristojnim inšpekcijskim službam vedno na vpogled.
(2) Ob rednem in izrednem vzdrževanju merilca pretoka mora biti prisotna tudi odgovorna oseba izvajalca. Izvajalec javne službe ima poleg rednih pregledov merilca pretoka pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti. Če se ugotovi, da je točnost zunaj dopustnih meja, nosi stroške preizkusa industrijski uporabnik, v nasprotnem primeru pa izvajalec javne službe.
(3) V primeru okvare merilca pretoka, se za čas do odprave napake zaračuna povprečna količina v preteklem obračunskem obdobju obračunane vode. Če industrijski uporabnik ne odpravi napake na merilcu pretoka niti v roku 15 (petnajst) dni, jo ima v njegovem imenu in na njegove stroške pravico odpraviti izvajalec javne službe.
(4) Vsi stroški povezani z ureditvijo merilnega mesta in z izvajanjem kontrole odpadne vode, bremenijo industrijskega uporabnika.
75. člen
(inšpekcija)
Če izvajalec javne službe ugotovi, da je bila v javno kanalizacijo odvedena odpadna voda, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, o dogodku obvesti pristojno inšpekcijo. Če se v postopku ugotavljanja dejstev odkrije povzročitelja – industrijskega uporabnika, ki je v javno kanalizacijo odvedel neprimerno odpadno vodo, je le-ta dolžan plačati vso nastalo škodo.
76. člen
(obračun)
(1) Obračun posebnih storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode za industrijske uporabnike izvaja izvajalec javne službe mesečno.
(2) Izvajalec javne službe izstavi račun za posebne storitve na osnovi odčitkov merilca pretoka. V primeru okvare merilca pretoka, se posebna storitev obračuna na podlagi količine vode iz preteklega obračunskega obdobja.
77. člen
Industrijskim uporabnikom se odvajanje odpadne vode obračunava kot zmnožek količine odvedene odpadne vode in cene za odvajanje odpadne vode za industrijske uporabnike, ki jo določi pristojni organ občine.
78. člen
(1) Industrijskim uporabnikom se čiščenje odpadne vode obračunava po izkazani obremenitvi. Cena čiščenja s faktorjem obremenitve (CF) se izračuna na osnovi cene čiščenja odpadne vode za industrijske uporabnike, ki jo določi pristojni organ občine.
(2) Za vsakega industrijskega uporabnika se izračuna cena čiščenja s faktorjem obremenitve (CF) na podlagi količine odpadne vode in vrednosti posameznih parametrov iz poročila o obratovalnem monitoringu oziroma iz meritev, oboje za preteklo koledarsko leto.
(3) Industrijski uporabnik je na naslov izvajalca dolžan dostaviti Poročilo o obratovalnem monitoringu oziroma rezultate predpisanih meritev za predhodno koledarsko leto najkasneje do 31. marca v tekočem letu pisno ali v elektronski obliki.
79. člen
(1) Izvajalec javne službe izda do 30. junija v tekočem letu industrijskemu uporabniku na podlagi podatkov prejetega obratovalnega monitoringa oziroma rezultatov predpisanih meritev odločbo.
(2) Če se industrijski uporabnik s prejeto odločbo ne strinja, ima pravico v 15 (petnajstih) dneh od prejema odločbe vložiti pritožbo pri izvajalcu. Pritožba ne zadrži plačil računov, izdanih skladno z odločbo.
80. člen
Cena čiščenja s faktorjem obremenitve se izračuna za vsako merilno mesto posebej. Če je izračunana cena čiščenja s faktorjem obremenitve za posameznega industrijskega uporabnika nižja od cene čiščenja odpadne vode za industrijske uporabnike, se zaračunava cena čiščenja odpadne vode za industrijske uporabnike, ki jo določi pristojni organ občine.
81. člen
(padavinska odpadna voda)
Če zmogljivost javne kanalizacije to omogoča, mora izvajalec javne službe v okviru posebnih storitev zagotoviti odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne.
82. člen
(odvajanje padavinske odpadne vode)
(1) Padavinsko odpadno vodo je treba ponikati, če je to mogoče. Če ponikanje ni mogoče, je treba padavinsko vodo zadržati in jo ustrezno očiščeno enakomerno odvajati v ustrezen odvodnik ali jo porabiti za druge namene. Ukrepe za čiščenje padavinske vode ureja predpis o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(2) Za odvajanje padavinske vode v javno kanalizacijo mora industrijski uporabnik pridobiti predhodno soglasje izvajalca.
(3) Plačilo odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, se izvaja na podlagi podatkov o velikosti in vrsti površine, s katere se padavinska voda odvaja, s pomočjo naslednje formule:
V = A × R,
kjer je:
V = količina odvedene vode v m3/mesec
A = prispevna površina v m2
R = desetletno povprečje količine padavin na območju Črna na Koroškem (po podatkih Hidrometeorološkega zavoda Slovenije oziroma Agencije Republike Slovenije za okolje merilnega mesta, ki je najbližje območju Občine Škofja Loka), izražene v m3/m2/mesec.
XIII. Kazenske določbe
83. člen
Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba – izvajalec javne službe:
· če ne zagotovi prevzema blata iz obstoječih greznic in ne zagotovi njegove obdelave (6. člen).
84. člen
Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost – industrijski uporabnik:
· če ravna v nasprotju s prepovedmi po 43. členu,
· če ne zagotovi in vzdržuje kontrolnega merilnega mesta po določbah 74. člena,
· če ne ravna po določbi drugega odstavka 91. člena in v postavljenem roku ne uredi kontrolnega merilnega mesta,
· če odvaja padavinsko vodo v javno kanalizacijo brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe (82. člen).
85. člen
· če na pisni poziv izvajalca ne posreduje podatkov, potrebnih za vodenje evidenc, pripravo poročil ali za izvajanje drugih nalog javne službe in/ali posebnih storitev po določbah 40. člena,
· če ravna v nasprotju z določbami 42. člena,
· če ravna v nasprotju z določbo 71. člena,
· če ravna v nasprotju z določbo tretjega odstavka 78. člena.
86. člen
Z globo 800 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik:
· če ne nadomesti obstoječe greznice iz prvega odstavka 91. člena,
· če ravna v nasprotju z določbo 20. člena,
· če ne priključi objekta na javno kanalizacijo v rokih iz 22. člena,
· če brez soglasja izvajalca posega v javno kanalizacijo (40. člena),
87. člen
Z globo 600 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik:
· če ne omogoči in/ali dopusti rednega praznjenja greznic in malih komunalnih čistilnih naprav (9. člen),
· če upravlja z objekti interne kanalizacije v nasprotju z določbo 19. člena,
· če ravna v nasprotju z določbami 33. člena in posega v varovalni pas javne kanalizacije in, če nepooblaščeno posega v interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov in/ali jim prepreči odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje,
· če na pisni poziv izvajalca ne posreduje podatkov, potrebnih za vodenje evidenc, pripravo poročil ali za izvajanje drugih nalog javne službe po določbah 40. člena,
· če opusti obveščanje in ukrepe po 43. členu,
· če ne sporoči izvajalcu prejemnika in plačnika računov po določbah drugega odstavka 53. člena – v tem primeru se oglobi vsak priključeni uporabnik.
88. člen
Z globo 1.000 evrov se kaznuje investitor, ko ni uporabnik ali industrijski uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,:
– če s storitvijo ali opustitvijo ravna v nasprotju z določbami 33., 42., 43., 58. ali 82. člena.
89. člen
(1) Za prekrške po tem odloku so pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, odgovorni za prekršek osebe ali oseb, ki so pri njih zaposlene (delovno razmerje) ali zanje opravljajo storitve na podlagi pogodbenega razmerja ali naročila.
(2) Kolikor se globa izreka odgovorni osebi pravne osebe, se kot znesek določa znesek po tem odloku, ki je predviden za uporabnike, ki so fizične osebe.
(3) Globa za prekrške, določene s tem odlokom, se predpiše in izreče kot glavna sankcija. V primeru, da je bil prekršek storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katerem ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica, se za tak prekršek namesto globe izreče opomin.
(4) Kot postopkovni predpis in materialni predpis za primere, ki s tem odlokom niso določeni, se uporablja zakon o prekrških.
XIV. Prehodne in končne določbe
90. člen
O tehničnih pogojih in o standardih za izvajanje tega Odloka, izvajalec javne službe najkasneje v 12 (dvanajstih) mesecih po uveljavitvi tega odloka pripravi predlog Tehničnega pravilnika. Pravilnik kot splošni pravni akt potrdi Občinski svet Občine Črna na Koroškem.
91. člen
(1) Obstoječe greznice so lastniki dolžni nadomestiti z malimi komunalnimi čistilnimi napravami, ki imajo izjavo o skladnosti, v skladu z veljavnimi predpisi, ali nepropustnimi nepretočnimi greznicami ob posegih v interno kanalizacijo (ob rekonstrukciji objekta).
(2) Industrijski uporabniki so dolžni urediti kontrolno merilno mesto pred izpustom odpadne vode v javno kanalizacijo po določbah 74. člena tega odloka.
(3) V prehodnem obdobju do namestitve merilca pretoka na merilnem mestu, se količina odpadne vode meri na naslednje načine:
· industrijskim uporabnikom, katerim se količina odpadne vode ne meri in uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, se obračunava količina odvedene odpadne vode v enaki količini in v enakih obdobjih, kot je obračunana količina dovedene vode,
· za industrijske uporabnike z lastnimi viri vode, pri katerih se količina odpadne vode ne meri, je osnova za obračun izmerjena količina vode z vodomeri, ki merijo količino načrpane vode. Industrijski porabnik mora izvajalcu predložiti potrdilo o skladnosti vodomera s predpisi in mesečno sporočati podatke iz merilnih mest lastnih virov vode,
· industrijskim uporabnikom, katerim se količina odpadne vode meri na iztoku pred izpustom odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, je osnova za obračun izmerjena količina odvedene vode z merilcem pretoka oziroma merilci pretoka. Industrijski uporabnik mora izvajalcu predložiti potrdilo o skladnosti merilca pretoka s predpisi in mesečno sporočati podatke iz merilnih mest.
92. člen
Usmeritev za oblikovanje cen za:
· odvajanje odpadne vode za industrijske uporabnike po določbah 77. člena,
· čiščenje odpadne vode za industrijske uporabnike po določbah 78. člena,
· odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode,
· sprejme pristojni občinski organ. Predlog izhodiščnih cen oblikuje izvajalec javne službe, pristojni organ občine pa cene teh storitev določi najkasneje do uveljavitve tega odloka. Po uveljavitvi se te cene kasneje spreminjajo skladno s predpisi in usmeritvami občine.
93. člen
Določbe tega odloka, ki se nanašajo na zagotavljanje storitev javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, kot je prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter obstoječih greznic pri uporabniku storitev ter obdelava prevzetega blata in storitve javne službe za objekte v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za objekte ali za funkcionalno zaokroženo skupino objektov zunaj naselja, kot so: redno nepretočnih greznic in odvoz ter obdelava njihove vsebine v komunalni čistilni napravi, prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku, se uporabljajo po obnovi oz. novogradnji centralne komunalne čistilne naprave v Mušeniku. V tem obdobju se v tem členu navedene storitve odvajanja odpadne vode in čiščenja zagotavljajo na podlagi sklenjenih pogodb med izvajalcem in uporabnikom.
94. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o splošnih pogojih za uporabo kanalizacije in o upravljanju kanalizacijskih storitev (Medobčinski uradni vestnik – MUV št. 6/96).
95. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati 15 (petnajsti) dan po objavi.
Številka: 354-0024/2015
Datum: 17.12.2015
Občina Občine Črna na Koroškem
mag. Romana Lesjak, županja