O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU HMELINA ZAHOD, RADLJE OB DRAVI
I. Uvodna določila
1. člen
(pravni okvirji)
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Hmelina zahod, Radlje ob Dravi, ki ga je izdelal Kograd IGEM d.o.o., Selovec 83, 2373 Šentjanž pri Dravogradu, pod številko projekta 38/2006.
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Hmelina zahod (OPPN), Radlje ob Dravi ( v nadaljnem besedilu: odlok) določa:
1.1 Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN
1.2 Ureditveno območje OPPN
1.3 Umestitev načrtovane ureditve v prostor
1.4 Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture in obveznost priključevanja objektov nanjo
1.5 Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin
1.6 Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
1.7 Načrt parcelacije
1.8 Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN
1.9 Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN
1.10 Roki za izvedbo prostorske ureditve
list št.1 Lokacija – lega prostorske ureditve na širšem območju M /
list št.2 Območje ureditve na geodetskem posnetku z obstoječim parcelnim stanjem M 1:1000
list št.3 Pozidljiva območja M 1:1000
list št.4 Načrt parcelacije M 1:1000
list št.5 Predlog ureditve – ureditvena situacija M 1:1000
list št.6 Prometna situacija M 1:1000
list št.7 Zunanji vodovod M 1:1000
list št.8 Kanalizacija in odvodnjavanje M 1:1000
list št.9 Elektro vodi – preureditev SN naprav 20 kV M 1:1000
list št.10 Elektro vodi – preureditev NN naprav 0,4 kV M 1:1000
list št.11 Načrt telekomunikacij M 1:1000
list št.12, Prostorski prikaz M /
13, 14, 15
3.1 Povzetek za javnost
3.2 Izvleček iz strateškega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano prostorsko ureditev
3.3 Obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta
3.4 Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve :
- idejni projekt električnih inštalacij, LUKS, št. projekta 38/2006-E
- idejni načrt cestne infrastrukture, GG inpo d.o.o., št. projekta 38/2006
- idejni načrt komunalne infrastrukture, GG inpo d.o.o., št. projekta 38/2006
- idejni projekt strojnih inštalacij – vodovod, Kograd IGEM d.o.o., št. projekta 22/2007
- načrt telekomunikacij, GVO, št. projekta 12042130/07
3.5 Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
3.6 Seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi OPPN in potrdilo projektanta o zavarovanju pred odgovornostjo
3.7 Ocena stroškov za izvedbo OPPN (komunalnega opremljanja)
3.8 Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN :
- Program priprave izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta Hmelina zahod, Radlje ob Dravi
- Sklep o javni razgrnitvi predloga odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Hmelina zahod, Radlje ob Dravi
- Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Hmelina zahod, Radlje ob Dravi
3.9 Urbanistična pogodba
3.10 Program opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo
3.11 Seznam nosilcev urejanja prostora in seznam pridobljenih mnenj
3.12 Izjava odgovornega prostorskega načrtovalca
5 Izjava odgovornega prostorskega načrtovalca
Ii. Opis in velikost ureditvenega območja
3. člen
(nabor zemljišč)
Predvideno območje ureditve za gradnjo je v naravi travnik z obstoječim objektom in predstavlja zaokroženo površino med objekti in kmetijskim zemljiščem, približne površine 1,15 hektarja.
Ureditveno območje OPPN obsega parcele oziroma dele parcel: 129/2, 129/4, 129/10 in 132 vse k.o. Radlje ob Dravi.
4. člen
(vrste dopustnih dejavnosti)
Na območju urejanja je predvidena gradnja bencinske črpalke, kjer so predvideni trije rezervoarji goriv po 50m3, trgovskega objekta v eni etaži s cca 1500 m2 tlorisne površine, prodajno-servisnega objekta s 500 m2, ceste in cevovodov, komunikacijskih omrežij ter elektroenergetskih vodov .
Z dovoljenimi tolerancami
5. člen
(gradbene meje)
»Gradbena meja« (GM) je meja, preko katere ne sme segati noben del objekta, določenega v tem OPPN, lahko pa se je dotikajo ali so od je odmaknjeni v notranjost.
Cesta deli območje v dva sklopa. Zahodni sklop:
Minimalni odmik najbolj izpostavljene točke objekta od sosednjih parcel območja OPPN mora biti 4,00m, oziroma v dogovoru s sosedi ne manjši od 2,00m.
Odmik od predvidene obvoznice za Radlje ob Dravi mora znašati minimalno 15,00m, od predvidene povezovalne ceste med obvoznico in domom starostnikov pa 6,00m.
Vzhodni sklop:
Minimalni odmik najbolj izpostavljene točke objekta od sosednjih parcel območja OPPN mora biti 4,00m, oziroma v dogovoru s sosedi ne manjši od 1,00m.
Zemljišče med GM in mejnicami gradbenih parcel je nepozidljivo zemljišče, kjer ni možno postavljati nobenih stavb, objektov ali naprav, razen tistih, ki so določeni v 11. členu (pomožni objekti).
»Gradbena linija« (GL) je črta, do katere mora obvezno segati ena stranica stavbe.
Za vsak sklop se določijo gradbene linije, do katerih mora obvezno segati ena stranica objekta.
GL1 (zahodna linija) – glej grafično prilogo Pozidljiva območja
GL2 (vzhodna linija) – glej grafično prilogo Pozidljiva območja
GL3 (severna linija) – glej grafično prilogo Pozidljiva območja
Iz gradbenih linij so izvzeti napušči strešitev, bri-soleil-i, konzolni previsi / nadstrešnice, ki so deli osnovnih objektov ter dostavne rampe, vendar le do GM.
»Indeks pozidanosti« (FSI/IZ) je razmerje med površino vseh stavbišč (vključno s površino stavbišč dovoljenih enostavnih objektov – vendar brez utrjenih površin zunanje ureditve na gradbeni parceli in površino gradbene parcele in mora biti manjši ali enak (≤) 0,5.
Dovoljena je klasična ali montažna gradnja, z razmestitvijo objektov, kot je razvidno iz grafičnih prilog. Za vse objekte veljajo enaki pogoji.
Dovoljena je členitev fasade, do maksimalne gradbene linije. Odstopanja fasade (rizaliti in drugi izpostavljeni oziroma izrinjeni deli stavbe) iz gradbene linije objekta so dovoljena (vendar samo do gradbene meje).
Objekti morajo biti zaradi izpostavljene lokacije vstopa v Radlje tik ob predvideni južni obvoznici skrbno, sodobno in izvirno oblikovani. Dopustne so tudi dozidave in nadzidave objektov, ki se morajo proporcijsko skladati s celotno stavbno maso, oblikovanjem in uporabljenimi gradbenimi materiali osnovnega objekta. Dodani del stavbe mora z osnovo oblikovati celovito prostorsko kompozicijo. Za vse oblike posegov veljajo enaki pogoji. Stavbna masa objektov mora biti usklajena s proporcijsko zasnovo, kompozicijsko skladnostjo gabaritov, fasad, tlorisov in strešin.
Postavitev in oblika objektov je določena v okviru gradbene parcele (posamezni objekti so locirani znotraj gradbenih parcel informativno).
Pri vseh objektih je potrebno upoštevati regulacijske elemente ter smeri dovozov na parcele, ki so razvidne grafičnih prilog.
Podolgovat oz. kvadratni tloris; najbolj izpostavljena točka objekta mora zagotavljati minimalne odmike med objekti.
Skupna površina stanovanjskih stavb in vseh enostavnih objektov pa ne sme presegati faktorja pozidanosti, določenega v 7. členu.
Horizontalni gabariti objektov in ureditev so razvidni iz grafičnih prilog (Pozidlijiva območja – list št. 3 in Predlog ureditve – list št. 5).
Predvidena etažnost za objekte je K+P+1.
K = klet je etaža, katere 70% vseh zunanjih stenitev je zgrajenih v zemljino in katere 60% od vseh zunanjih stenitev je zasutih najmanj do kote – 0,35 m.
P = pritličje je etaža, katere najmanj 60% zunanjih stenitev je zgrajenih nad zemljino oz. je največ 30% zunanjih sten zasutih in vedno predstavlja koto ± 0′00.
Kota pritličja objektov je pogojena z niveleto dovozne ceste v območje med rondojem in obvoznico in je lahko max ± 1.0 m glede na niveleto ceste v višini cestnega priključka.
Kota slemena objektov je dovoljena max. 8,00 m nad niveleto tal pritličja stavbe, kar pa ne velja za elemente strojne, elektro in telekomunikacijske opreme.
Najmanj 10% zemljišča/parcele mora biti ozelenjene.
Priporočljiva je zasaditev dreves ob cesti, ki je vzporedna z obvoznico in leži med območjem OPPN in domom starostnikov Radlje in ozelenitev površin med cesto in parkirišči objektov ter pod drevesi, s pokrovnimi rastlinami.
Pogoji za ulično opremo in turistične oznake:
- ulična oprema in turistične oznake morajo biti postavljene tako, dane ovirajo funkcionalno oviranih oseb, zastirajo značilnih pogledov ter ne ovirajo dostopa za interventna vozila in vzdrževalce infrastrukturnih objektov in naprav.
Pogoji za postavljanje nadstrešnic, reklam, izvesnih tabel:
- napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš,
- napisi, nadstrešnice in izvesne table morajo biti najmanj 2,5 m nad pločnikom,
- utripajoče svetlobne reklame so dopustne pod višino kapi.
Pogoji za postavljanje ograj:
- oblikovanje ograj ob javnih površinah mora odražati mesto tvorne oblikovne elemente okolice v obliki kovinskih ograj ali kombiniranih sistemov polnih ograj (živih mej), največ do višine 2,0 m,
- izvedba ograj ne sme preprečevati izvedbe prometnic s predpisanim uličnim profilom, oziroma mora biti njihova višina usklajena s prometno varnostnimi predpisi glede zahtevanih pregledov kotov vožnje.
Strehe osnovne mase stavb so ravne ali z rahlim naklonom α = od 0° do 8°.
Strehe rizalitov, frčad in drugih izpostavljenih oziroma izrinjenih delov stavb so prav tako ravne ali z rahlim naklonom α = od 0° do 8° in morajo biti usklajeni glede na celovito kompozicijsko zasnovo stavbe/celovito podobo stavbe.
Stavbe so lahko grajene s :
a) klasičnimi gradbenimi materiali v masivni konstrukciji;
b) v montažni izvedbi različnih materialov.
Po določilih Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list Republike Slovenije, št.114-4980/2003 in 130-5428/2004, v nadaljnem Pravilnik) je znotraj pozidljivega območja posameznih parcel (prikazani na risnem delu OPPN, list št.3 Pozidljiva območja) možno graditi sledeče manj zahtevne objekte:
- pomožni objekti – objekti za lastne potrebe;
- pomožni objekti – pomožni infrastrukturni objekti;
- spominska obeležja;
- urbana oprema;
- pomožni objekti – ograje;
- začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi;
- začasni objekti, namenjeni prireditvi;
- začasni objekti, namenjeni skladiščenju; in ni možno graditi sledečih manj zahtevnih objektov:
- vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem in
- vadbeni objekti, namenjeni obrambnim vajam in vajam za zaščito, reševanje in pomoč.
Pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje pomožnih objektov:
- objekti se morajo skladati z osnovnimi funkcionalnimi in oblikovnimi merili in pogoji območja obdelave tega OPPN
- izboljšava komunalnega, funkcionalnega in energetskega standarda posameznega objekta
- pomožne objekte ni dopustno uporabljati in opremljati za stanovanjske namene.
Površina vseh enostavnih objektov je sestavni del izračuna indeksa pozidanosti določenega v 7. členu tega odloka.
Gospodarske infrastrukture in obveznost priključevanja objektov nanjo
12. člen
(promet)
Na obravnavanem območju se vzpostavi nova cestna povezava med cesto pred Domom starostnikov in predvideno južno obvoznico Radelj, širine 6,00 m, ki deli cono na dva dela. Notranje križišče je locirano cca. 36,0 m od križišča s cesto ob Domu starostnikov in cca. 64,0 m od predvidene obvoznice.
V severozahodnem delu je predviden poslovno-storitveni objekt, z uvozom širine 7,0 m, preko bencinske črpalke na jugozahodu. Skupni uvoz je širine 11,5 m.
V vzhodnem delu je predviden trgovski objekt, z uvozom širine 7,4 m. Glavne ceste so 7,0 m, povezovalne ceste pa 6,0 m.
Vsa parkirišča za potrebe predvidenih objektov morajo biti locirane na funkcionalnem zemljišču le-teh. Biti morajo ustrezno dimenzionirana in omogočati manipulacijo vozil tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto skladno z 28. členom Zakona o varstvu cestnega prometa. 5% parkirišč mora biti predvidenih za invalide.
Peš površine, vhodi v objekte in prečkanja cest v območju križišča morajo biti brez arhitekturnih ovir.
Manipulativne površine morajo biti urejene tako, da se voda ne zliva na cesto.
Pri načrtovanju se upošteva naslednja zakonodaja:
Zakon o javnih cestah (Ur.l.RS, št. 29/97, 18/02, 50/02, 110/02, 131/04, 92/05)
Zakon o varnosti cestnega prometa (Ur.l.RS, št. 25/06) Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na jav-
nih cestah (Ur.l. št. 46/00)
Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Ur.l.RS, št. 14/99)
Pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Ur.l.RS, št. 92/99)
Pravilnik o projektiranju cest (Ur.l.RS, 91/05, 26/06)
Pravilnik o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah (Ur.l.RS, št. 37/03)
Ureditev prometnega omrežja je prikazana na risnem delu OPPN (list št. 6 – Prometna situacija).
Na območju predvidene zazidave je predvidena izgradnja zunanjega razvoda sekundarnega vodovoda DN 150 in DN 100, za oskrbo doma starostnikov in hidrantnega omrežja v območju doma starostnikov, s sanitarno pitno vodo. Predvideni vodovod se bo priključil na že obstoječi zunanji razvod krajevnega vodovoda DN 200, kateri poteka južno od obravnavanega območja. Priklop vodovoda za obravnavano območje DN 100, na predvideni sekundarni vodovod DN 150, se izvede na vzhodnem delu obravnavanega območja. Priklop z jaškom je lociran v zelenici ob parkirišču trgovskega objekta.
Dolžina celotnega vodovodnega razvoda, vključno z vsemi priključki za objekte znaša cca. 175m.
Hidrante lociramo tako, da njihova namestitev izpolnjuje pogoje iz pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje. V območju predvidene zazidave se predvidijo 3 nadzemni hidranti.
Ureditev vodovodnega in hidrantnega omrežja je prikazana na risnem delu OPPN (list št.7 – Zunanji vodovod).
Pri opremljanju območij z javno kanalizacijo je potrebno upoštevati izhodišča iz veljavnega Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Ur. List RS, št. 105-5223/2002 – stran 12311, z dne 05.12.2002) in Operativni
Lokalni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode upoštevaje ločen sistem odplak.
Upoštevati je potrebno ukrepe za komunalno odpadno in padavinsko odpadno vodo v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in kanalizacijo (Ur. List RS 47/2005).
Na fekalno kanalizacijo je dovoljeno priključevati samo odplake iz poslovnih objektov s pogojem bodočega upravljavca kanalizacijskega omrežja. Na omrežje se ne sme priključevati meteornih voda in zalednih voda.
Vse odpadne vode se začasno odvajajo v ekološko čistilno napravo, katere lokacije so razvidne iz situacije kanalizacijskih vodov. Za vsak poslovni objekt se predvidi svoja ekološka čistilna naprava glede na potrebne kapacitete. Kvaliteta fekalne kanalizacije mora ustrezati Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja in Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz komunalnih čistilnih naprav.
Meteorna kanalizacija služi za odvod padavinskih vod iz cestišča in zelenih površin ter strešnih površin. Uporabijo se PVC cevi premera 160 mm in več, ki se položijo na betonsko posteljico v naklonu 0,5% in več. Minimalna globina nivelete polaganja cevi znaša 0,80 m.
Padavinska voda, ki pronica v teren se zbere v obcestni drenaži, ki je speljana v obcestne jaške oz. požiralnike iz teh pa preko revizijskih jaškov v ponikalnico na južni strani. Obcestna drenaža je izvedena iz drenažnega peska, ki je zaščiten s filcem, na dnu pa se v betonsko posteljico položijo midren cevi premera 100 mm.
Padavinska voda s cestišča se spelje ob betonskem robniku in pod robnikom v obcestne požiralnike premera 0,40 m in LTŽ pokrovi oz mrežami pri cestnih požiralnikih. Vse meteorne vode s prometnih površin in parkirišč se morajo očistiti v ustreznih lovilcih, ki ga namestimo pred iztokom v ponikalnice.
Meteorne vode z asfaltiranih površin se uredijo z lovilci olj, ki se locira pred iztokom v ponikalnico.
Padavinska voda s strešnih površin se preko peskolovov spelje v revizijske jaške premera 0,60 m in naprej skupaj z cestnim odvodnjavanjem preko revizijskih jaškov premera 0,60 m in lovilcev olj v ponikalnico.
Za vsak poslovni objekt se predvidi svoja ponikalnica v velikosti glede na potrebne kapacitete posameznih objektov. Globina ponikalnice mora segati do propustne plasti zemljine.
Lovilec olj in maščob je namenjen odstranjevanju lahkih tekočin, ki se v zemlji počasi ali sploh ne razgrajujejo. Zato je potrebno iz vidika varovanja podtalnice le te vgraditi na najnižjem delu parkirne površine. Velikost lovilca olj in maščob je odvisna od količine dotoka odpadne vode na sekundo in zadrževalnega časa odpadne vode ob upoštevanju temperature dotoka. Pred lovilcem olja in maščob je potrebno vgraditi lovilec mulja in peska, ki predhodno odstrani mehanske elemente v odpadni vodi.
Glede na površino, intenziteto naliva 150 l/s ha in pri zadrževalnem času T=3 min se predvidi tipski lovilec olj in maščob in tipski lovilec mulja in peska.
Ureditev odvajanja odpadnih vod je prikazana na risnem delu OPPN (list št.8 Kanalizacija in odvodnjavanje).
V fazi projektiranja je predvidena TP 20/0,4 kV Radlje-Dom starejših; do 2x1000 kVA. V to stanje so vključeni tudi obstoječi NN izvodi 3x400/230 V. Za sprostitev prostora za ureditev OPPN je potrebno odstraniti del obstoječega nadzemnega SN daljnovoda 20 kV Radlje-Hmelina in nizkonapetostni izvod 3x400/230 V BAUER. Predpostavka je, da nizkonapetostni izvod 3x400/230 V PIDI ne obstoja več, zaradi rušitve objekta.
V priloženem grafičnem delu, list št.9 je razvidna lokacija predvidene napajalne transformatorske postaje (TP) 20/0,4 kV, ki jo je podal upravljavec distribucijskega omrežja. Le-ta naj bi bila tipske montažne betonske izvedbe, z možnostjo namestitve energetskega transformatorja nazivne moči do 2x1000 kVA. Ti enoti transformatorja bi predvidoma zadoščali za napajanje objektov, ki bodo locirani v nadaljevanju obdelave OPPN. Lokacija je predvidena na severnem delu območja objekta, ob dovozni cesti, s čimer je zagotovljen stalni avtomobilski dovoz do nje.
Zaradi potrebe po odstranitvi dela obstoječega SN DV 20 kV je potrebno na vzhodnem delu OPPN zgraditi srednjenapetostni kablovod (KB) 20 kV do južnega dela OPPN. Začetno točko predstavlja kabelska spojnica (KS) pri predvideni TP. Trasa poteka vzporedno z objekti Hmeljarstva Čas do roba OPPN, kjer bo lociran nov končni A-drog v trasi obstoječega DV 20 kV. V vsem delu poteka trasa KB v zelenici. Predvideni SN kablovod mora biti izveden s kablom tipa XHE 49-A in preseka 150 mm2. Z izvedbo kablovoda bo možno odstraniti obstoječi kotni A-drog, drog s progovnim ločilnikom in jekleni jambor, ki služi kot končni drog DV 20 kV.
Opuščen bo tudi kablovod 20 kV v dolžini cca 40 m zaradi prepogoste izvedbe kabelskih spojnic. Vse preureditve morajo biti izvedene skladno z veljavno Tipizacijo pristojnega distribucijskega podjetja Elektro Celje d.d.
V priloženem grafičnem delu, list št. 10 je razvidna vključitev in preureditev obstoječih NN izvodov 3x400/230 V. Izvoda Miklavc in Hmeljarstvo Čas ostaneta obstoječa. Izvod PIDI (kot je že opisano) obravnavamo kot odstranjen.
Za preureditev obstoječega NN izvoda BAUER in za izvedbo NN priključkov 3x400/230 V za objekte v OPPN predvidimo izvedbo kabelske kanalizacije. Začetno točko predstavlja predvidena TP. V nadaljevanju naj poteka trasa kanalizacije skladno z načrtom vse do zelenice pred objektom Bauer. Število cevi za izvedbo kanalizacije je razvidno iz načrta. Z njeno izvedbo je možna izvedba NN kabelskih priključkov do vseh predvidenih objektov v OPPN.
Ureditev elektroenergetskega omrežja je prikazana na risnem delu OPPN (list št.9 in 10 – Elektroenergetski vodi).
Na področju Radelj je v skladu z razvojem tk omrežja predvidena izgradnja le-tega. Zato v dokumentaciji obravnavamo le področje predvidene gradnje oziroma zazidave..
V hodniku za pešče ceste in krožnega krožišča, ki je predvideno na severnem delu zazidave predvidimo tk kab. kanalizacijo iz 2x2 pvc cevi fi 1100mm.
Od predv. KJ1 je v vzhodnem hodniku predvidene ceste, ki povezuje cesto na severnem delu z obvozno cesto, predvidena v mejah obdelave 1x2-cevna tk kab. kanalizacija.
Iz predv. KJ2 je do objekta PI-DI predvidena 1x2 cevna tk kab. kanalizacija iz pe cevi fi 50 mm. Prav tako je od predv. KJ2 do trgovskega objekta predvidena 1x2 cevna tk kab. kanalizacija iz pe cevi fi 50 mm.
Iz predv. KJ3 je do objekta TUŠ OIL predvidena 1x2 pe cev fi 50 mm.
Pe cevi, ki potekajo do posameznih objektov se zaključijo v pomožnih kabelskih jaških.
Predvideni so kabelski jaški naslednjih dimenzij:
- 0,6x0,6x0,8 – pomožni kabelski jaški,
- 1,2x1,2x1,2 m – KJ2 in KJ3,
- 1,8x1,1x1,9 m – KJ1
Potek kabelske kanalizacije pod nevoznimi površinami je na globini 0,8m – teme cevi,
Pod voznimi površinami na gl. 1,2 m in obbetonirana Ureditev telekomunikacijskega omrežja je prikazana na risnem delu OPPN (list št.11Načrt telekomunikacij).
Za ogrevanje objektov se predvidijo lastne kurilnice za ogrevanje objektov. Dovoljena je uporaba le energetskega goriva z manj kot 1 % gorljivega žvepla (plinsko olje, zemeljski plin, biomasa, drugi obnovljivi viri energije) ob upoštevanju Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list Republike Slovenije, št.73/1994, 68/1996, 109/2001 ).
18. člen
(varstvo zraka)
V predvidenih objektih je potrebno upoštevanje Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. List RS št. 73/94, 68/96, 109/2001).
Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, če je le to možno.
Komunalne odpadne vode iz objektov, servisa, avtopralnice morajo biti speljane po vodotesni interni kanalizaciji v javno kanalizacijo. Odpadne vode iz servisa in avtopralnice se morajo speljati preko ustrezno dimenzioniranega usedalnika in lovilca olj.
Za shrambo goriva se morajo uporabiti dvoplaščni rezervoarji, vmesni prostor pa naj bo zapolnjen s kontrolnim medijem, ki služi za kontrolo tesnosti osnovnega rezervoarja. Kontrola mora biti avtomatska.
Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla.
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Ur.l.RS, št. 105/2002, 50/2004), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur.l.RS. št. 47/2005).
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur.l.RS, št. 47/2005) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur.l.RS, št. 47/2005).
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz območja predvidenega bencinskega servisa mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Ur.l.RS, št. 10/1999, 40/2004).
Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno urediti v skladu z 92.čl.ZV (Ur.l.RS, št. 67/2002) in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče,…).
Na obravnavanem območju ni vodotokov.
Padavinske vode s strešnih površin in neutrjenih površin se morajo kontrolirano odvajati v sistem meteorne kanalizacije.
Meteorne vode z asfaltnih površin se uredijo z lovilcem olj.
Fekalne vode iz objektov se odvajajo v obstoječi sistem oz. v ustrezno biološko čistilno napravo. Kvaliteta teh vod mora ustrezati Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Ur. list RS, št. 35/1996 ) in Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list Republike Slovenije, št. 35/1996, 90/1998, 31/2001, 62/2001).
Padavinske vode iz obravnavanega območja (iz streh, parkirišča in cest) je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati. Pri tem je potrebno načrtovati odvodnjo iz parkirišč preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj. Potrebno je načrtovati vgradnjo standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
Padavinske vode iz platoja bencinskega servisa morajo biti speljane preko lovilca olj s koalescentnimi filtri v kanalizacijo. Za lovilcem olj mora biti predviden zasun, ki se bo ob pretakanju goriva zapiral. Potrebno je izbrati lovilec olj z najboljšo razpoložljivo opremo, za zagotovitev varnosti pred eventualnim onesnaževanjem, kar pomeni v tem primeru lovilec olj s samodejnim zapiralom proti izlitju goriva v kanalizacijo. Plato natakališča in pretakališče naj se načrtujejo v finalni izvedbi iz vodotesnega in oljeodpornega betona.
Komunalne odpadke je potrebno zbirati po Odloku o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Radlje ob Dravi (MUV 13/2002).
Odpadki se morajo zbirati ločeno na ekoloških otokih. Nevarne odpadke je potrebno ločeno zbirati in odvažati v pre-
delavo oz. trajno odlagati na ustrezni deponiji v skladu s pogoji upravljavca.
Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati določila Pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list Republike Slovenije, št.84/1998, 45/2000, 20/2001).
Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
Območje OPPN leži v jugozahodnem delu Radelj ob Dravi in obsega površino med obstoječo pozidavo in kmetijskim zemljiščem na južni strani. V primeru odkritja arheoloških najdb je potrebno obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine.
Po določilih »Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list Republike Slovenije, št. 45-2170/1995) spada območje v III. stopnja varstva pred hrupom. Tu je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa, to je trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim (mešano območje), območje, namenjeno kmetijski dejavnosti ter javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti.
Pri gradnji NN kablovoda je potrebno upoštevati Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list Republike Slovenije, št. 70/1996).
S površin, na katerih bodo izvajani načrtovani posegi, je potrebno odstraniti ter začasno deponirati prst tako, da se ohrani njena plodnost in količina, ter jo uporabiti pri ureditvi javnih zelenih površin in funkcionalnih zemljišč objektov.
Nesrečami
27. člen
(varstvo pred požarom)
V skladu z 22. členom Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-A, Ur. List RS, št. 71/1993 in 87/2001) je potrebno upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, s katerimi bodo zagotovljeni:
- pogoji za varen umik ljudi in premoženja (če niso podani s posebnim predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države),
- potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarnovarstveni odmiki med stavbami),
- prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču),
- viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov) (Uradni list SFRJ, št. 30/1991).
Za predvidno gradnjo bencinske črpalke je potrebno upoštevati določbe II. poglavja Pravilnika o tehničnih zadevah za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi (Ur.l.RS, št. 114/2004 in 54/2005-dopolnitve). Za objekte s poslovnimi in storitvenimi dejavnostmi je potrebno opredeliti dopustna požarna tveganja.
Voda potrebna za gašenje požarov v stavbah in drugih objektih se mora praviloma zagotavljati z javnim hidrantnim omrežjem, ki mora biti načrtovano v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur.l.SFRJ, št. 30/91). Voda za gašenje se lahko zagotavlja tudi iz drugih virov po Pravilniku o požarni varnosti v stavbah (Ur.l.RS, št. 31/04, 10/05,83/05 in 14/07).
Hidranti morajo biti postavljeni na posameznih gradbenih parcelah.
Projektna dokumentacija za gradnjo objektov in komunalnih naprav mora biti izdelana v skladu z določili 23. člena Zakona o varstvu pred požarom, Uradni list Republike Slovenije, št.71/1993, 87/2001.
Investitorji objektov za katere je ob upoštevanju Priloge 1 iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Ur.l.RS, št. 132/2006) pri pripravi projektne dokumentacije PGD obvezna izdelava študije požarne varnosti, morajo pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje.
Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja, varno glede na poplavno in erozijsko ogroženost območja in varno glede na eventuelno ogroženost pred zemeljskimi plazovi. Vsi objekti morajo biti projektirani v skladu z Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list Republike Slovenije, št.57/96).
V skladu z 68. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur.l.RS, št. 64/94, 33/00-odločba US, 87/01 in 51/06-uradno prečiščeno besedilo) in 3. členom Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Ur.l.RS, št. 57/96) je potrebno upoštevati, da se morajo v objektih ki so opredeljeni v 3. členu navedene uredbe, zgraditi zaklonišča osnovne zaščite, v vseh ostalih objektih pa se mora stropna konstrukcija nad kletjo graditi tako, da zdrži rušenje objektov nanjo.
30. člen
(gradbena zemljišča)
Ureditev prikazana na risnem delu OPPN (list št. 4 – Načrt parcelacije).
a) parcela 1: 1766 m2
b) parcela 2: 2823 m2
c) parcela 3: 5278 m2
31. člen
OPPN se lahko izvaja v več fazah, ki so med seboj časovno neodvisne. Posamezna faza se mora izvesti z vsemi elementi zunanje ureditve.
Investitor oz. izvajalec posega mora zagotoviti organiziranje prometa med gradnjo tako, da bo zagotovljen dostop do vseh zemljišč in obstoječih objektov na območju urejanja.
Investitor oz. izvajalec posega mora v času izvajanja del zagotoviti nemoteno funkcioniranje infrastrukturnega omrežja, na katero so priključeni obstoječi objekti.
Pred pričetkom del morajo izvajalci del obvestiti upravljavce energetskih in komunalnih naprav zaradi zakoličbe in zaščite le teh v času gradnje.
OPPN določa okvirne namembnosti objektov, tlorisne in višinske gabarite. V grafičnih prilogah so določeni okvirni tlorisni gabariti, ki upoštevajo odmike od prometnic in med objekti oziroma gradbene linije.
Kot tolerance so dovoljene:
- spremembe dimenzij tlorisnih in višinskih gabaritov objektov v skladu s tehnološkimi potrebami posameznih investitorjev in ob upoštevanju ostalih pogojev OPPN do max. 10 %,
- za vsako namembnost, kjer se pričakuje poslabšanje delovnih in bivalnih pogojev ter prekomerno onesnaževanje okolja, je potrebno predhodno izdelati oceno vplivov na okolje, na podlagi katere bo možno presojati o ustreznosti posega v prostor,
- preureditev internih parkirnih površin skladno s potrebami investitorjev in ob upoštevanju ostalih pogojev OPPN
- na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije so dopustne tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, bolj ekonomična investicijska vlaganja in kolikor te spremembe oziroma prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.
- dovoljena je delitev ali združevanje gradbenih parcel
- predvidene parcele je možno spremeniti tako, da se ohranijo dostopi na parcele.
Spremembe, dovoljene s tolerancami, ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu s predpisi, zakoni, navodili in pravilniki, ki se nanašajo na posege v prostor in na varovanje okolja. Tolerance se lahko izvajajo le na podlagi predhodne prostorske preveritve.
Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih pristojni nosilci urejanja prostora podali k temu OPPN. V primeru odstopanj od pogojev, je treba ponovno pridobiti soglasje pristojnih nosilcev urejanja prostora, da so njihovi pogoji upoštevani. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
34. člen
( razveljavitve PA)
S sprejetjem OPPN se na območju urejanja razveljavijo sledeči prostorsko izvedbeni akti:
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Radlje ob Dravi (MUV, št. 18/96, 20/04)
Odlok o ureditvenem načrtu za območje dela mesta Radlje ob Dravi – Hmelina, ki ga je izdelalo podjetje URBIS, urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o., Maribor, številka 30-100/95, januarja 1998 (MUV, št. 5/98, 17/01, 7/04)
OPPN je na vpogled na Občini Radlje ob Dravi, Mariborska cesta 7, 2360 Radlje ob Dravi.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v MUV (Medobčinskem uradnem vestniku).
Številka: 35001-0003/2007-07
Datum: 10. marec 2008
Župan Občine Radlje ob Dravi
Alan Bukovnik, dipl. upr. org., s. r.