Skladno z 61. in v povezavi z 99. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. list RS, štev. 33/2007) ter na podlagi 10. člena Statuta Občine Ruše (MUV, štev. 5/99 in 18/00) je Občinski svet Občine Ruše na svoji 9. redni seji dne 14. aprila 2008 sprejel
Odlok
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo skladiščno upravnega prostora in čistilne naprave ob industrijski coni naselja Ruše
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju OPPN) za gradnjo skladiščno upravnega prostora in čistilne naprave ter ureditev površin za proizvodnjo in ravnanje z odpadki ob industrijski coni naselja Ruše, ki določa prostorske ureditve, umestitve načrtovanih ureditev v prostor, pogoje za reševanje gospodarske javne infrastrukture, rešitve v zvezi z varovanjem okolja in naravne ter kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, parcelacije in etapnost izvedbe ter vplivno območje prostorske ureditve.
2. člen
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN)
Z OPPN se znotraj ureditvenega območja predvidi novogradnja oz. ureditev:
- čistilne naprave površin za proizvodnjo ;
- centra za predelavo gradbenih odpadkov površin za ravnanje z odpadki ;
- centra za predelavo in reciklažo papirja ter pločevink;
- proizvodnje armirano betonskih izdelkov;
- separacije gramoza;
- parkirišč in okolice objektov;
- ureditev gospodarske javne infrastrukture;
- ureditev Brsteljškovega potoka.
3. člen
(sestavni deli OPPN)
Sestavni deli OPPN so:
0. SPLOŠNI DEL
I. BESEDILO ODLOKA
II. KARTOGRAFSKI DEL:
1. Načrt namenske rabe prostora
1.1. Izsek iz kartografske dokumentacije Prostorskega plana Občine Ruše z lego prostorske ureditve M - 1 : 5.000
1.2. Kopija katastrskega načrta M - 1 : 2.880
2. Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije
2.1. Lega prostorske ureditve v širšem območju M - 1 : 5.000
2.2. Prikaz ureditvenega in vplivnega območja OPPN s prikazom rušitev M - 1 : 1.000
2.3. Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel in objektov M - 1 : 1.000
3. Načrt umestitve načrtovane ureditve
v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji
3.0. Prikaz prostorske ureditve na DOF načrtu M - 1 : 5.000
3.1. Ureditvena situacija s funkcionalno oblikovalskimi pogoji M - 1 : 1.000
3.2. Prečni in vzdolžni prerezi območja M - 1 : 500
3.3. Prometno tehnična situacija M - 1 : 1.000
3.4. Zbirni načrt komunalnih vodov in priključkov M - 1 : 1.000
V območju sprememb in dopolnitev (v nadaljevanju: SD OPPN):
1. A Izsek iz OPN s prikazom območja SD OPPN;
1. B Izsek iz OPPN s prikazom območja SD OPPN;
2. Ureditvena situacija;
3. Prerezi;
4. Zasnova poteka omrežij GJI in priključevanja objektov;
5. Načrt parcelacije.
III. PRILOGE OPPN:
1. Povzetek za javnost
2. Izvleček iz strateškega prostorskega akta
3. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
4. Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve 5. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora 6. Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi OPPN.
4. člen
(načrtovalec prostorskega akta)
Izdelovalec OPPN je podjetje URBIS d. o. o., Jezdarska ul. 3, Maribor, številka naloge: 166-OPPN/2006. Izdelovalec SD OPPN je podjetje ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., številka naloge: 21036.
II. UREDITVENO IN VPLIVNO OBMOČJE
5. člen
(ureditveno območje OPPN)
Ureditveno območje OPPN obsega del ureditvenega oz. poselitvenega območja naselja Ruše, ki je skladno z dolgoročno zasnovo namenjeno površinam za čiščenje odpadnih voda in ravnanja z odpadki ter mešanim površinam, ki so namenjene stavbam za proizvodne dejavnosti, upravnim in pisarniškim stavbam ter stanovanjskim stavbam. Predmet OPPN je prostorska ureditev območja na parcelah številka: 1, 128, 129/1, 129/2, 131, 133, 134, 135/2, 136, 137, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 148 , 1808, vse K. O. Ruše. Vse parcele so opredeljene kot stavbna zemljišča. Velikost območja je cca. 9.0 ha.
6. člen
(vplivno območje OPPN)
Vplivno območje OPPN obsega ureditveno območje OPPN in območje ureditev izven njega, ki so potrebne za izvedbo gospodarske javne infrastrukture.
7. člen
(prikaz ureditvenega in vplivnega območja OPPN)
Ureditveno in vplivno območje OPPN je prikazano v grafičnih prilogah na karti 2.2 »Prikaz ureditvenega in vplivnega območja OPPN s prikazom rušitev«.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V
PROSTOR
8. člen
(opis vplivov in povezav s sosednjimi območji)
Območje se nahaja v severozahodnem delu naselja Ruše, med železnico in reko Dravo ter vzhodno od nekdanje Tovarne dušika Ruše. Območje je dobro dostopno po obstoječih občinskih cestah (javnih poti: Tovarniške ceste in priključka »Pot k Terglavu«).
9. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
Umestitev v prostor
Območje je dostopno z južne strani preko občinskih cest (javnih poti): Tovarniške ceste in priključka »Pot k Terglavu« ter preko obstoječe ceste na zahodni strani. Z interno dostopno cesto je razdeljeno na vzhodni in zahodni del. V vzhodnem delu sta umeščeni na severu čistilna naprava in na jugu separacija gramoza.
V zahodnem delu so umeščeni plato čistilne naprave, center za predelavo gradbenih odpadkov, center za predelavo in reciklažo papirja ter pločevink in proizvodnja armiranobetonskih izdelkov. Namenska raba prostora je sledeča: stavbna zemljišča v ureditvenem območju naselja, območje komunalne in okoljske infrastrukture in delno mešano območje.
Podrobna namenska raba: površine za čiščenje odpadnih voda in ravnanje z odpadki ter mešane površine, ki so namenjene stavbam za proizvodne dejavnosti, upravnim, pisarniškim stavbam in stanovanjskim stavbam.
Vrste dopustnih dejavnosti (povzeto iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti Ur. l. RS, št. 69/2007):
• C Predelovalne dejavnosti
• E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja;
• F Gradbeništvo
• G Trgovina;vzdrževanje in popravila motornih vozil
• H Promet in skladiščenje
• I Gostinstvo
• L Poslovanje z nepremičninami
• M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
• N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti
• O Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti
• S Druge dejavnosti
Območje je dostopno z južne strani preko občinskih cest (javnih poti): Tovarniške ceste in priključka »Pot k Terglavu«
V večinskem delu se območje denivelira na koto 271.50 m. Denivelacija pa se ne izvede v jugovzhodnem kvadrantu območja. Tu se vzpostavi plato na okvirni višini 286 m, ki se na severu zaključi s stojiščem daljnovodnega stebra na isti višini.
Na zgornjem platoju je načrtovana 1 zazidalna enota, na spodnjem pa 2 enoti, pri čemer je večjo enoto možno dodatno razdeliti na do 3 enote.
Podrobna namenska raba:
· površine za ravnanje z odpadki (O) v severovzhodnem delu območja OPPN,
· industrijske površine (IP) na preostalem delu območja OPPN.
Dopustne so dejavnosti, skladne z opredeljeno podrobno namensko rabo prostora.
Vrste dopustnih gradenj:
- gradnje novih objektov;
- nadomestne gradnje;
- spreminjanje namembnosti, kot dopolnitev pretežne namembnosti;
- rekonstrukcija objektov in naprav;
- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez;
- postavitev enostavnih objektov, ki jih določa 13. člen tega odloka;
- urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic;
- gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov;
- nadzidave in dozidave objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov, pri čemer mora biti najvišja etažnost prilagojena etažnosti okoliških objektov;
- odstranitev obstoječih objektov in delne rušitve stavb;
- tekoča vzdrževalna dela na objektih in napravah;
- rušenje objektov in naprav ter druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča.
9.a člen
(dopustni objekti)
(1) Na industrijskih površinah (IP) so dopustni naslednji objekti:
• 12203 Druge poslovne stavbe,
• 12301 Trgovske stavbe,
• 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
• 12420 Garažne stavbe,
• 12510 Industrijske stavbe,
• 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča,
• 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
• 21122 Samostojna parkirišča,
• 21520 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,
• 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
• 23010 Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin,
• 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti: samo sončne elektrarne na strehah stavb,
• 23040 Drugi industrijski gradbeni kompleksi, ki niso uvrščeni drugje,
• 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev,
• začasni objekti,
• drugi gradbeni posegi, če so skladni z namembnostjo območja.
(2) Na površinah za ravnanje z odpadki (O) so dopustni naslednji objekti:
• 12510 Industrijske stavbe: samo objekti za obdelavo naslednjih vrst nenevarnih gradbenih odpadkov:
Zap. št.
Klasifikacijska
številka
Naziv odpadka (nenevarni gradbeni odpadki )
1
17 01 01
Beton
2
17 01 02
Opeke
3
17 01 03
Ploščice in keramika
4
17 01 07
Mešanice betona, opeke, ploščic in keramike, ki niso navedene v 17 01 06
5
17 02 02
Steklo
6
17 03 02
Bitumenske mešanice, ki niso navedene v 17 03 01
7
17 05 04
Zemljina in kamenje, ki nista navedena pod 17 05 03
8
17 05 06
Material, izkopan pri poglabljanju dna z bagranjem, ki ni naveden v 17 05 05
9
17 05 08
Tolčenec izpod železniških tirov in pragov, ki ni naveden v 17 05 07
10
17 08 02
Gradbeni materiali na osnovi sadre, ki niso navedeni v 17 08 01
11
17 09 04
Mešanice gradbeni odpadkov in odpadki iz rušenja objektov, ki niso navedene v 17 09 01, 17 09 02 in 17 09 03
• 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo objekti za obdelavo odpadkov iz tabele v predhodni alineji,
• 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo odprta skladišča in površine za obdelavo nenevarnih odpadkov iz tabele v prvi alineji tega odstavka,
10. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
Dimenzije in umestitve objektov in naprav v prostor so prikazane na grafični prilogi št. 3.1 »Ureditvena situacija s funkcionalno oblikovalskimi pogoji«.
Tlorisna velikost objektov:
- pri objektih je velikost opredeljena načelno in se določi v projektni dokumentaciji.
Višine stavb so: P ali P+1 oz. do višine 15.00 m. Možna je izvedba objektov brez kleti ali podkletenih oz. podzemnih objektov, višinski gabariti predelovalnih objektov (separacija, betonarna) niso opredeljeni. Zunanja podoba objektov: ni posebnih pogojev. Lega objektov na zemljišču: je prikazana na grafični prilogi št. 3.1 »Ureditvena situacija s funkcionalno oblikovalskimi pogoji«.
Objekti so prikazani načelno, možno jih je locirati kjerkoli znotraj območja v skladu z omejitveni kriteriji (vodni pas, varnostni pas daljnovoda).
Zunanja ureditev Podrobnejše urbanistične usmeritve za vzpostavitev zelenih površin znotraj območja obdelave so prikazane v kartografskem delu na grafični prilogi št. 3.1 »Ureditvena situacija s funkcionalno oblikovalskimi pogoji«.
Velikost in oblika gradbenih parcel: je opredeljena načelno in se določi po potrebi glede na vrsto in lastništvo objekta.
Dimenzije in umestitve objektov in naprav v prostor so prikazane na grafičnih prilogah.
Tlorisna velikost objektov: pri objektih je velikost opredeljena načelno in se določi v projektni dokumentaciji. Tlorisna velikost objektov je omejena s faktorjem zazidave, ki znaša max. 0,6.
Višine stavb so: P ali P+1 oz. do višine 15.00 m.
Možna je izvedba objektov brez kleti ali podkletenih oz. podzemnih objektov, višinski gabariti predelovalnih objektov (separacija, betonarna) niso opredeljeni.
Zunanja podoba objektov: ni posebnih pogojev.
Lega objektov na zemljišču je prikazana na grafičnih prilogah.
V grafičnem delu načrta so določene gradbene meje. Gradbena meja stavbe je linija, ki jo predvidena stavba ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje odmaknjena v notranjost.
Zunanja ureditev
Površine, na katerih se neposredno ne odvijajo načrtovane dejavnosti (brežine, robovi parcel, ipd.), je potrebno v čim večji meri ozeleniti. Na en hektar površine zazidalne enote se mora zasaditi vsaj 5 večjih dreves. Izbor drevesnih vrst se določi v projektni dokumentaciji za zunanjo ureditev.
Velikost in oblika gradbenih parcel je opredeljena načelno in se določi po potrebi glede na vrsto in lastništvo objekta.
11. člen
(odstopanja)
Dovoljena so naslednja odstopanja:
- spremembe dimenzij tlorisnih in višinskih gabaritov, kot je opisano v prejšnjem členu;
- preoblikovanje internih parkirnih površin skladno s potrebami investitorjev in ob upoštevanju pogojev OPPN;
- dopustne so tolerance pri komunalnem in energetskem urejanju (tudi na območju internih cest v območju OPPN), če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in kolikor te spremembe oziroma postavitev ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN, oziroma če so za izvedbo toleranc pridobljena soglasja vseh pristojnih soglasodajavcev.
12. člen
(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih)
Znotraj območja obdelave, ki je predmet OPPN, se nahajajo obstoječi objekti.
Urbanistični pogoji za posege na obstoječih objektih, ki veljajo do uveljavitve OPPN:
- spreminjanje namembnosti kot dopolnitev pretežne namembnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega z zakonom določenih ravni vplivov na okolje in da funkcionalno
zemljišče ustreza normativnim pogojem za posamezne dejav- nosti;
- rekonstrukcija objektov in naprav brez večjih kapacitetnih, gabaritnih, oblikovnih sprememb in sprememb namembnosti;
- postavitev vseh vrst enostavnih objektov, ki jih določa 13. člen tega odloka;
- urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, pešpoti;
- odstranitev obstoječih objektov in delne rušitve stavb zaradi čiščenja stavbnega fonda nefunkcionalnih oziroma neestetskih sestavin s ciljem ekološke sanacije;
- rušenje objektov in naprav ter druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča;
- novogradnje v primeru rušitve obstoječih objektov, pri čemer so pogoji za novogradnje takšni, kot so opredeljeni v 9., 9 a, 10. in
11. členu odloka;
- denivelacija terena kot priprava stavbnega zemljišča.
13. člen
(pogoji za gradnjo enostavnih objektov)
Znotraj območja obdelave je skladno z veljavno zakonodajo dovoljena gradnja in ureditev naslednjih enostavnih objektov:
- pomožni objekti: objekti za lastne potrebe, ograje (medsosedske ograje, oporni zid oziroma škarpa), pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni telekomunikacijski objekti, pomožni komunalni objekti);
- začasni objekti, namenjeni pripravi terena.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE JAVNE GOSPODASRKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA NANJO
14. 13. člen
(pogoji za prometno urejanje)
Za prometno omrežje in ostale utrjene površine veljajo naslednji pogoji:
- celotno območje je dostopno z obstoječe ceste, v 1.fazi se uporablja obstoječ uvoz, v končni fazi se usposobi obstoječa cesta na zahodu ter se izvede nov uvoz v cono ob upoštevanju zagotavljanja varovalnega koridorja ob reki Dravi;
- tehnični elementi cestne mreže morajo ustrezati prometu težkih tovornih vozil: vozišče širine 6.00 m, izvedba v asfaltu;
- tehnični elementi parkirišč: velikost min. 2.50 x 5.0m. Na celotni trasi predvidenega cestnega omrežja je potrebno predvideti ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo skladno z veljavnimi predpisi, zakoni in pravilniki.
Peš in kolesarski promet
Znotraj območja ni predviden posebni peš in kolesarski promet.
Dostava in intervencija
Pot za interventna vozila (rešilec, gasilec in policijsko vozilo, vozilo zaradi interventnega vzdrževanja …) ter dostavo je speljana po vozišču.
• celotno območje je dostopno z obstoječe ceste;
• obstoječo cesto, javno pot JP 861660, odsek 861 661, pot k Terglavu, se znotraj območja rekonstruira tako, da se uredi s širino vozišča 6,0 m in se nato v nadaljnjem poteku zunaj območja smiselno prilagodi platoju ob vsipnemu jašku in priključku dovozne poti do odlagališča;
• na občinsko kategorizirano javno pot JP 861660, odsek 861661, pot k Terglavu, se prometno podrejeno navezuje dovozna cesta, načrtovana s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja PGD št. 821/2008, september 2008, Lineal d.o.o. Maribor, ki se uredi s širino vozišča 6,0 m in v delu s pločnikom širine 1,6 m na levi strani ceste. Znotraj območja se na dovozno cesto prometno podrejeno navezujeta dostopni cesti s širino vozišča 7,0 m, ki zagotavljata dovoze do gradbenih parcel in drugih ureditev na območju;
• v širino prečnega profila cest niso zajete eventualno potrebne površine za nasipe in vkope;
• na gradbenih parcelah se skladno s programom investitorja uredijo ploščadi, kjer so parkirne, vozne in manipulativne površine;
• tehnični elementi cestne mreže morajo ustrezati prometu težkih tovornih vozil: vozišče širine 6.00 m, izvedba v asfaltu;
• tehnični elementi parkirišč: velikost min. 2.50 x 5.0m.
Na celotni trasi predvidenega cestnega omrežja je potrebno predvideti ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo skladno z veljavnimi predpisi, zakoni in pravilniki.
Znotraj območja ni predviden posebni kolesarski promet. Po severnem delu območja se vzpostavi javna pešpot.
15. 14. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
Možna je navezava na obstoječe omrežje komunalne in energetske infrastrukture.
Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni s strani posameznih upravljavcev. Pred izvedbo je potrebno na terenu natančno določiti lego posameznih vodov.
Predmetni načrt podaja samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati pogoje posameznih upravljavcev in usmeritve tega načrta. Zaradi tega so dopustna odstopanja od rešitev v OPPN (trase, zasnove), ki so strokovno in ekonomsko utemeljena in se z njimi strinjajo posamezni upravljavci.
Oskrba z vodo
Za potrebe oskrbe z vodo je potrebno zgraditi vodovodno omrežje z navezavo na predviden vodovodni cevovod Selnica – Ruše – Maribor. Za potrebe vodooskrbe se zgradi ustrezne priključke in pripadajoč odsek vodovodnega cevovoda v navezavi na obstoječe javno vodovodno omrežje.
Elektrika
(1) Za napajanje predvidenih objektov bo potrebno zgraditi ustrezni nizkonapetostni izvod iz ustrezno preurejene obstoječe transformatorske postaje jugovzhodno od območja do predvidenih objektov ali :
- zgraditi novo TP ustreznega tipa in moči,
- vključiti novo TP v 20 kV kabelsko omrežje,
- izvesti novi NN razvod.
(2) Križanje z DV 2 x 110 kV
Preko načrtovane cone poteka daljnovod 2x110 kV Pekre – Vuhred, odcep za RTP Korund. Križanje poteka med stebri SM 1 in SM 3. Pri gradnji je potrebno zagotoviti ustrezen varovalni koridor 2 x 15 m in cono z radiusom 20 m okoli stebrov, v kateri ni dopustno postavljati objektov. Pri nadaljnjem načrtovanju in projektiranju je potrebno upoštevati določila Pravilnika o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo 1kV – 400V. Na področju križanja morajo za vse objekte, ureditve, javno razsvetljavo ipd. biti zagotovljeni min. odmiki do vodnikov. Pod daljnovodom ni dovoljeno parkiranje vozil z vnetljivo vsebino, ni dovoljeno postaviti objektov z vnetljivo streho, izvajati zasaditev in postavljati kovinske ograje. Med gradnjo je potrebno zagotoviti nadzor upravljavca oz. lastnika daljnovoda.
Preko in ob načrtovani coni potekata daljnovoda:
• DV 2x110 kV Pekre-(TP Korund)–Vuhred, med SM 1 – SM 2 – SM 3,
• DV 110 kV TP Karbid-TP Korund med SM 3 – SM4 – RP Korund.
Varovalni pas za 110 kV napetostni nivo znaša 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi DV).
Za vsa križanja načrtovanih objektov z daljnovodi je potrebno izdelati načrt križanj in približevanj oz. načrt prestavitev daljnovodov. Iz načrta mora biti razvidno:
• navedba naziva DV,
• navedba številk stebrov DV v križni razpetini,
• najmanjša horizontalna in vertikalna razdalja med nadzemnim vodom pri največjem povesu (pri -največji računski temperaturi vodnikov brez obtežbe žleda (80°C) ali pri temperaturi vodnikov -5°C in obtežbi žleda do mesta križanja z nameravano gradnjo predmetnega objekta,
• izpolnjevanje zahtev SIST EN 50341-3-21, točka 5.4.5.1/Sl.1 glede mehansko ojačene izolacije.
Za objekte je skladno s prilogo tabela 1 in 2 Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur. list RS, št. 101/2010) označene z »-« prepovedana gradnja v varovalnem pasu obstoječih daljnovodov, med drugim ni dovoljeno odlagališče odpadkov.
Pri gradnji je potrebno upoštevati potek ozemljitev predmetnih DV, ki so položene v globini 0,6 m dolžine do 30 m od daljnovodnih stebrov. V primeru, da bo cesta posegala v območje ozemljitev daljnovodnih stebrov, je le te potrebno prestaviti. V primeru poškodbe ozemljitvenega sistema je investitor dolžan sanirati poškodbo v prisotnosti predstavnika ELES, d.o.o. (v nadaljevanju ELES). Za vsa mesta, kjer bodo dela križala ozemljila, je investitor oz. izvajalec del dolžan opraviti kontrolne meritve ozemljitvene upornosti in izdelati poročilo ter ga dostaviti ELES-u. Če pokažejo preveritve nezadovoljive rezultate, je potrebno izvršiti popravilo ozemljitve stojnega mesta. ELES ne prevzame nobenih stroškov, ki bi nastali na predvidenem objektu v primeru potrebne sanacije ozemljitvenega sistema. Meritve se morajo izvajati ob prisotnosti predstavnika ELES-a.
Kovinske in žičnate ograje ter ostale kovinske predmete je potrebno ozemljiti. Ozemljitveni sistem DV in ozemljitveni sistem predvidenih objektov morata biti ločena.
V območju žic daljnovodov je prepovedana zasaditev dreves.
Izpostavljena stojna mesta do ceste je potrebno zavarovati pred naletom vozil.
V primeru posegov v bližini stojnih mest DV je potrebno upoštevati statično stabilnost stebrov, nivo terena mora biti 20 cm nižji od zgornjega nivoja betonskih temeljev DV, omogočeno mora biti odtekanje padavinske vode.
Investitor je dolžan poskrbeti za sklenitev pogodb o ustanovitvi služnosti med lastniki zemljišč in izvajalcem gospodarske javne službe (ELES). Skladno z 11. čl. Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur. list RS, št. 101/2010) je investitor-lastnik nepremičnin dolžan skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti za postavitev, rekonstrukcijo, vzdrževanje, nadzor in obratovanje elektroenergetskih vodov, ki prečkajo zemljišče z nameravano gradnjo ali izvajanjem drugih del.
Pri morebitnem križanju spremljajočih komunalnih vodov z ozemljitvami stojnih mest daljnovodov je potrebno zaradi prenosa potenciala komunalne vode ustrezno zaščititi, uporabiti neprevodne materiale oz. jih načrtovati v primerni razdalji od ozemljitev daljnovodov.
Zagotoviti je potrebno, da bo vzdrževalnemu osebju in mehanizaciji izvajalca prenosne dejavnosti visokonapetostnih vodov omogočen neoviran dostop do vseh stojnih mest daljnovoda in do zemeljskega optičnega kabla na obravnavanem področju ob kateremkoli času.
Za vsako gradnjo v varovalnem pasu daljnovoda je potrebno pridobiti pozitivno mnenje ELES-a.
Prepovedano je deponiranje materiala v varovalnem pasu DV.
Investitor je dolžan pridobiti projektne pogoje in mnenje ELES-a.
ELES ne prevzame nobene odgovornosti za stroške, ki bi nastali kot posledica obratovanja in vplivov elektroenergetskih naprav na premoženje investitorja niti na zdravje in življenje delavcev med gradnjo in kasneje med vzdrževanjem objekta, ki poteka v bližini elektroenergetskih objektov.
Vse stroške projektiranja, predelave daljnovodov ali odpravo eventualnih poškodb, nastalih na daljnovodih, stroške izdelave projektne dokumentacije, montaže opreme in morebitne stroške zaradi motenja prometa ali okvar zvez v času izgradnje in kasnejšem vzdrževanju predmetnega objekta, nosi investitor (oz. pravni naslednik).
Pri gradnji je potrebno zagotoviti ustrezen varovalni koridor 2 x 15 m in cono z radiusom 20 m okoli stebrov, v kateri ni dopustno postavljati objektov.
Pri nadaljnjem načrtovanju in projektiranju je potrebno upoštevati predpis o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.
Na področju križanja morajo za vse objekte, ureditve, javno razsvetljavo ipd. biti zagotovljeni min. odmiki do vodnikov. Pod daljnovodom ni dovoljeno parkiranje vozil z vnetljivo vsebino, ni dovoljeno postaviti objektov z vnetljivo streho, izvajati zasaditev in postavljati kovinske ograje.
Med gradnjo je potrebno zagotoviti nadzor upravljavca oz. lastnika daljnovoda.
Odvod odpadnih vod
(1)Predviden je ločen sistem odvajanja meteornih in fekalnih odpadnih vod. Fekalne odpadne vode se vodijo preko ustrezno dimenzioniranega kanala do predvidene čistilne naprave. Komunalne odpadne vode iz območja se navežejo na obstoječi mešani vod komunalne kanalizacije, ki poteka južno od območja.
(2)Padavinske vode iz platojev se vodijo preko objektov predčiščenja v vodotok ali ponikajo. Odvajanje čistih padavinskih vod z utrjenih površin in strešin se uredi tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske vode s strehe ter nadstrešnic in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi, se speljejo v padavinsko kanalizacijo do predvidenih ponikovalnic, ki so locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. V primeru, da ponikanje ni možno (kar dokaže geološko poročilo), se padavinske vode speljejo do Brsteljškovega potoka, morebitni izpust pa se izvede tako, da je izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine vodotoka in ne sega v njegov svetli profil ter je opremljena s protipovratno zaklopko. Odvodnjo padavinskih vod s parkirnih in manipulativnih površin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2), iz katerih se nato vode speljejo v padavinsko kanalizacijo.
(3)Tehnološke odpadne vode iz separacije in betonarne se preko objektov predčiščenja vodijo v vodotok.
Telekomunikacijsko (TK) omrežje
Za potrebe predvidene pozidave se izvede ustrezno telekomunikacijsko (TK) omrežje.
Ogrevanje
Posamezni objekti se lahko ogrevajo na plin, elektriko ali druge alternativne vire.
Odvoz smeti
Odvoz smeti se zagotovi v skladu z veljavnim občinskim odlokom.
16. 15. člen
(pogoji za vodnogospodarske ureditve)
(1) Urediti je potrebno Brsteljškov potok v območju obdelave.
(2) V skladu s konceptom odvodnje je v končni fazi predvidena preusmeritev potoka v Kramarjev potok, vendar le-to še ni časovno opredeljeno. Zaradi predvidenih posegov je zato potrebno urediti strugo potoka na območju obdelave, da bo zagotovljena propustnost in poplavna varnost vseh objektov, še posebej čistilne naprave (ČN).
(3) Potok se na območju zazidave izvede z odprtim jarkom trapezne oblike z upoštevanjem vzdrževalnega pasu 5.0 m. Širina dna jarka je 1.0 m, naklon brežin 1:1.5, globina do 1.50 m. Ureditev Brsteljškovega potoka se izvede skladno s projektnimi rešitvami iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja št. PGD 821/2008, z datumom september 2008, ki ga je izdelal Lineal d.o.o. iz Maribora, le da je potrebno zagotoviti 5-metrski odmik ceste od zgornjega roba brežine Brsteljškovega potoka.
(4) Prehod potoka iz kanaliziranega dela na nivo platoja se izvede s kamnito drčo. Regulacija potoka se izvaja vzporedno s
pripravo platoja.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA TER VARSTVO NARAVE IN VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE
17. 16. člen
Varstvo pred hrupom
Skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 105/05), se obravnavane parcele nahajajo v IV. območju varstva pred hrupom.
Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.
(2) Upravljavec javne železniške infrastrukture ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja železnice za nove objekte in njihove funkcionalne površine, niti ne za nova poselitvena območja oz. za območja spremenjene rabe prostora. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oz. območij spremenjene rabe prostora ter novih objektov pred negativnimi vplivi železniške proge, je obveznost investitorjev novih posegov. V vplivno območje infrastrukturnih objektov, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa za takšne vire že presežene, ni dovoljeno umeščati stavb z varovanimi prostori.
Varstvo zraka
Pri načrtovanju in opredelitvi posameznih dejavnosti je potrebno upoštevati določila veljavnih predpisov s področja varstva zraka, tako, da ne bodo presežene posamezne vrednosti, ki so opredeljene v Uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Ur. l. RS, št. 73/94), Uredbi o emisiji snovi v zraku iz nepremičnih virov onesnaženja (Ur. l. RS, št. 73/94), Uredbi o spremembah Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaženja (Ur. l RS, št. 68/96).
Varstvo voda
Pri izvedbi predvidenega posega v prostor je potrebno upoštevati:
- Zakon o vodah (Ur.l. št. 67/02),
- Uredbo o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Ur.l. RS št. 35/96, 21/03),
- Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Ur.l. št. 105/02, 50/04),
- Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Ur.l. RS št. 10/99),
- Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške obrave in Dravskega polja (Ur. L. RS št. 24/2007).
Izvesti je potrebno naslednje rešitve in ukrepe:
• vsi objekti z najbolj izpostavljenimi deli, s pripadajočo zunanjo ureditvijo (npr. dostopna pot), vključno z morebitno ograjo, morajo biti odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka Drava 15 m in od zgornjega roba brežine Bersteljškovega potoka 5 m; izpust padavinskih voda v vodotok Dravo se izvede tako, da je izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine vodotoka in ne sega v njegov svetli profil ter je opremljena s protipovratno zaklopko, struga pa ustrezno zavarovana pred vodno erozijo;
• v primeru posega v podzemno vodo je treba s Hidrogeološkim elaboratom preveriti vpliv predvidenih posegov na morebitni trend nihanja in tok podzemne vode ter opredeliti morebitne druge vplive predvidenih posegov na podzemno vodo.
Ravnanje z odpadki
Odvoz in zbiranje odpadkov je potrebno urediti v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 84/98, 45/00, 20/01), Pravilnikom o ravnanju z embalažo (Ur. l. RS, št. 104/2000) in Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Ruše (MUV 1/96).
Tla
Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst se mora odstraniti tako, da se ohrani njena plodnost in količina ter se uporabi za sanacijo brežin.
Varstvo gozda
• investitor oz. lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej;
• panje ter odvečen odkopni material, ki bo nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd v skladu s predpisi o varstvu gozdov, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala;
• pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati predpise o sečnji gozda in predpise o varstvu pred požarom v naravnem okolju;
• drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo.
18. 17. člen
(varovanje objektov in območij kulturne dediščine)
Območje predvidenega OPPN se nahaja izven zavarovanih in varovanih območij kulturne dediščine.
19. 18. člen
(območja ohranjanja narave)
(1)Obravnavano območje se deloma nahaja v ekološko pomembnem območju ter v vplivnem območju predlaganega zavarovanega območja in sicer: Krajinski park Mariborsko jezero, Naravna vrednota Mariborsko jezero 6459 V, EPO Zgornja Drava 44300 in PosVODrava SI SI5000011.
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v naravovarstvenih smernicah za predmetni prostorski akt (ZRSVN, OE Maribor, december 2006).
(3) Potrebni ukrepi za ohranjanje ugodnega stanja habitatnih tipov in vrst na območju so:
- ohranitev gozdnega pasu 50 m od ježe, dostopna cesta je umaknjena od novonastalega roba gozda vsaj 50 m, objekti pa 20 m;
- pri gradnji ni dovoljeno posegati v gozd izven območja OPPN, prepovedano je vsako zasipavanje in odlaganje materiala v gozdove in odstranjevanje zarasti;
- zapolnitev zeliščne in grmovne plasti gozdnega roba za omilitev vplivov v notranjost gozdnega habitata;
- posek gozda se ne sme izvajati v času gnezditvene sezone ptic, to je od sredine marca do sredine julija;
- izvedejo se ustrezni tehnični ukrepi, ki bodo preprečili emisije hrupa velikih jakosti ter emisije prahu;
- osvetljevanje naj bo izvedeno tako, da ne moti biološkega ritma ptic v njihovem življenjskem prostoru.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO
PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
20. 19. člen
(ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami)
(1)Za območje OPPN so bila pri načrtovanju smiselno upoštevana določila 22. in 23. člena ZVPoz, v skladu s katerimi so načrtovani ukrepi varstva pred požarom, ki bodo zagotavljali:
pogoje za pravočasno odkrivanje , obveščanje , omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara;
- pogoje za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih posledic požara za ljudi, premoženje in okolje;
- pogoje za pravočasen in varen umik ljudi iz kateregakoli dela objekta;
- dostopne in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce;
- vire za oskrbo z vodo za gašenje požara.
(2)Upoštevani so naslednji predpisi, tehnične smernice in standardi:
- Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, spremembe: 10/05 in 83/05) s tehnično smernico TSG- 1-001:2005 Požarna varnost v stavbah. Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13 in 61/17-GZ) s tehnično smernico TSG-1-001:2019 Požarna varnost v stavbah, izdaja 4.1.
(3)Pri načrtovanju prostorske ureditve je na podlagi zgoraj navedenega pravilnika o požarni varnosti v stavbah potrebno konkretno definirati naslednje ukrepe:
- odmike med objekti ali protipožarne ločitve med objekti za preprečevanje širjenja požara; odmike med objekti, protipožarne ločitve med objekti in odmike od mej parcel za preprečevanje širjenja požara;
- potrebno skupno količino vode za gašenje, ki predstavlja pomemben vhodni podatek za načrtovanje vodooskrbe obravnavanega območja. Hidrantno omrežje mora izpolnjevati pogoje glede pritiska, kapacitete, kar mora biti navedeno med pogoji za urejanje komunalne in energetske infrastrukture;
- intervencijske in postavitvene površine za gasilce v skladu s standardom DIN 14090.
(4)Pri načrtovanju v fazi PGD se morajo upoštevati tudi požarna tveganja, ki so vezana na:
- povečano možnost nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov;
- možnost širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
VII. NAČRT PARCELACIJE
21. 20. člen
(načrt parcelacije)
Mejne točke gradbenih parcel in objektov so razvidne iz karte 2.3 »Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel in objektov «. Končna parcelacija se izvede glede na potrebe in lastništvo posameznih objektov.
22. 21. člen
(javno dobro)
Javno dobro predstavljajo dovozne ceste do območja in deli zemljišč, namenjeni javni gospodarski infrastrukturi.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
23. 22. člen
(etapnost gradnje)
(1) OPPN se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Posamezna etapa se mora izvesti z vsemi elementi zunanje ureditve.
(2) Prvo fazo izvedbe predstavljajo začetna dela za pripravo platoja in postavitev objektov separacije in betonarne.
VIII. OBVEZNOST INVESTITORJEV, LASTNIKOV IN
IZVAJALCEV
24. 23. člen
(obveznost v času gradnje)
(1)V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
- pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode;
- zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
- promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajajo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala;
- sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi);
- v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje;
- zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav;
- v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi;
- v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe;
- vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja;
- zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
- sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane. (2)Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
25. 24. člen
(obveznosti po izgradnji stavb, objektov in naprav)
Ni posebnih obveznosti.
X. POSEGI IZVEN OBMOČJA OPPN
26. 25. člen
Dovoljeni so posegi izven območja OPPN, ki se nanašajo na dovod infrastrukturnih objektov, vodnogospodarske ureditve ter ureditev cest in dostopov.
XI. KONČNE DOLOČBE
27. 26. člen
(veljavnost OPPN in prenehanje veljavnosti obstoječih
prostorskih ureditvenih pogojev)
OPPN velja do izvedbe prostorskih ureditev, ki so predvidene na njegovi osnovi.
Z dnem uveljavitve OPPN oz. tega odloka preneha na obravnavanem območju veljati Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Ruše (MUV št. 3/92) in Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje na območju Občine Ruše (MUV št. 18/00).
28. 27. člen
(vpogled OPPN)
Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled v Občinski upravi Občine Ruše.
29. 28. člen
(uveljavitev)
Ta odlok se objavi v uradnem glasilu in začne veljati 8. dan po objavi.
Številka: 350-05-001/2001 104 Župan občine Ruše
Datum: 14. april 2008 Vili Rezman, prof., s. r.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega podrobnega prostorskega načrta za gradnjo skladiščno upravnega prostora in čistilne naprave ob industrijski coni naselja Ruše v Občini Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 73/2023) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
20. člen
Ta odlok se objavi v uradnem glasilu in začne veljati osmi dan po objavi.