Na podlagi 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, spremembe in dopolnitve Ur.l. RS št.108/2009 in 70/08 ZVO-1B) in na podlagi 16. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV št. 27/95, 13/98, 17/89, 23/98, 5/2000, 10/2002, 6/2004, 13/ 2004, 26/2005 in 108/09) je Mestni svet Mestne občine Maribor na svoji 17. izredni seji dne 8. septembra 2010 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta dela območja S-8 in Š8/1 Pristan v Mariboru
1. člen
Na koncu 1. člena Odloka o zazidalnem načrtu za območje S-8 in Š-8/1 Pristan v Mariboru, objavljen v MUV št. 27/97, spremembe in dopolnitve MUV št. 24/02) se doda novi 1.a člen, ki se glasi:
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Zazidalnega načrta dela območja S-8 in Š-8/1, ki ga je izdelalo podjetje OSA arhitekti d.o.o., Strma ulica 13, 2000 Maribor, pod številko projekta 10-81.
2. člen
Za 2. členom odloka se doda 2.a člen ki se glasi:
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta iz prejšnjega člena vsebujejo:
SPLOŠNI DEL:
- izjava odgovornega prostorskega načrtovalca
ODLOK O LOKACIJSKEM NAČRTU
KAZALO VSEBINE KARTOGRAFSKEGA DELA
1.
Načrt namenske rabe prostora
1. Izsek iz kartografske dokumentacije prostorskega plana Mestne občine
Maribor
1.1. Izsek iz veljavnega ZN
M – 1 : 5000
M – 1 : 1000
2.
Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije
2. Območje sprememb in dopolnitev ZN z obstoječim parcelnim stanjem
3.
Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji
3. Zazidalna situacija
3.1. Funkcionalno oblikovalski pogoji
3.2. Prometno tehnična situacija
3.3. Zbirni načrt komunalnih vodov in priključkov
3.4. Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel in objektov
M – 1 : 500
SEZNAM PRILOG sprememb in dopolnitev ZN
- Izvleček iz strateškega prostorskega akta
- Obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta
- Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve z njihovimi povzetki
- Smernice, mnenja in projektni pogoji
- Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani
pri izdelavi sprememb in dopolnitev ZN
- Grafike nagrajenih natečajnih rešitev, ki prikazujejo okvirno umestitev novega objekta UGM
SEZNAM NOSILCEV UREJANJA PROSTORA, KI SO SODELOVALI PRI PRIPRAVI PROSTORSKEGA AKTA
3. člen
Za 3. členom se doda novi člen 3.a, ki se glasi:
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta iz 1.a člena obsegajo parcele številka:
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta zajema parcele oz. dele parcel št.: 2113/1, 2118/1, 2117/1, 2117/2, 2048/1, 2050/3, 2113/2, 2120/2, 2119/3, 2120/1, 2122/2, 2121, 2122/3, 2122/1, 2186, 2108/1, 2107, 2108/2, 2119/1, 2119/2 in 2185/1– vse k.o. Koroška vrata.
4. člen
Za 4. členom se doda novi člen 4.a, ki se glasi:
Na območju iz člena 1.a in 3.a so predvideni:
zgradba Umetnostne galerije Maribor (v nadaljevanju UGM) s pomožnimi in tehničnimi prostori ter objekti za dopolnilne dejavnosti osnovni dejavnosti ter ureditev odprtih prostorov.
5. člen
Za 5. členom se doda novi člen 5.a, ki se glasi:
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta se nanašajo na umestitev objekta UGM in ostalih spremljevalnih objektov skladno z nagrajeno natečajno rešitvijo in usmeritvami pristojnih služb.
Območje je podkleteno. V klet je možno umestiti parkirne, tehnične in druge spremljevalne prostore. Višinski gabarit je skladen z nagrajeno natečajno rešitvijo. Ta omejitev velja za zgornjo koto zadnje plošče, nad to koto je dovoljena le izvedba prostorov za tehnične naprave, strojne instalacije in telekomunikacijske naprave.
Objekti bodo priključeni na komunalno in energetsko infrastrukturo, kot jo predvideva sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta.
Območje južno od galerije se oblikuje v skladu z nagrajeno natečajno rešitvijo mednarodnega natečaja EPK – Drava 2012.
Za členom 5.a se doda člen 5.b, ki se glasi:
(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih)
Objekte, ki jih natečajna rešitev predvideva za rušitev je dopustno podreti, na objektu Pristaniška ulica 8 (parc. št. 2119/1) pa so dopustna le vzdrževalna dela in rekonstrukcije, s katerimi se ne spreminja zunanji gabarit in konstrukcijsko zasnovo objekta. Dopustne so tudi sprememba namembnosti v javno vsebino in dozidave na severnem robu objekta.
6. člen
Za 6. členom se doda novi 6.a člen, ki se glasi:
Parkiranje za potrebe objekta Umetnostne galerije Maribor in spremljevalnega programa se uredi v podzemnih garažah, ki bodo umeščene v skladu z nagrajeno natečajno rešitvijo ali v garažnih hišah in na parkiriščih v neposredni bližini območja. Uvozi v podzemne garaže se v skladu z nagrajenimi natečajnimi rešitvami in usmeritvami pristojnih služb natančneje določijo v projektni dokumentaciji.
Peš dostopi do območja so urejeni z Ribiške ulice, Koroške ceste, Ulice Ob bregu in Pristaniške ulice.
V primeru potrebe glede na nagrajeno natečajno rešitev, je dovoljeno preoblikovanje obstoječe prometne zasnove na območju obdelave v smislu, da se prometni režim in cestna zasnova podredi nagrajeni natečajni rešitvi.
Na oz. ob prometnicah je možno umestiti povozno hidravlično ploščad, ki bo služila za potrebe dostave. Velikost in lokacija ploščadi se natančneje določita v projektni dokumentaciji.
7. člen
Za 7. členom se doda novi člen 7.a, ki se glasi:
Za območje sprememb in dopolnitev veljajo na slednji pogoji:
Vodovod
Na območju, ki je predmet sprememb in dopolnitev ZN se nahaja obstoječi vodovodni cevovod ustrezne kvalitete in dimenzij v krožni zasnovi. Z izgradnjo krajših odsekov je možno direktno priključevanje novih porabnikov na javno vodovodno omrežje.
Kanalizacija
Predvideno objekte je možno priključiti na obstoječo javno kanalizacijo. V projektu kanalizacije je potrebno predvideti vodotesno izvedbo kanalizacije po vseh veljavnih predpisih.
Odvodnjavanje odpadnih vod od predvidenih objektov in odprtih površin je potrebno predvideti v ločenem sistemu z ustreznimi navezavami na javno kanalizacijo, izgrajeno po obodnih ulicah.
Za odvodnjavanje je potrebno predvideti izdelavo projektne dokumentacije in pripadajočih načrtov kanalskih priključkov. Za odvodnjavanje odpadnih voda iz nižje nivojskih etaž predvidenih objektov (garaže, tehnični prostori) je potrebno predvideti primeren način navezave in priključevanja na javno kanalizacijo (npr. lokalna prečrpališča,…) ter ustrezna lokalna zavarovanja v primeru zapolnitve kanalizacije.
Javne površine - kanalizacija
V projektni dokumentaciji je potrebno pred vodeti izvedbo in saniranje prekopov po detajlu KP NIGRAD d.d.. V kolikor gre pri izvedbi cest za prečkanje javne kanalizacije in zveznih cevi meteornih voda javnih površin, je potrebno predložiti tehnično rešitev in način njihove zaščite. Na mestu prečkanja javnih površin v upravljanju Nigrad d.d. je predvideti izvedbo v zaščitnih ceveh (za telefon, KTV, plinovod, elektrika,…).
Elektro omrežje
Obstoječe NN omrežje se odstrani in se uredi nadomestno napajanje v skladu s predvideno zazidavo.
Predvideni objekti se vključijo v električno omrežje preko NN kabelski razvodov, ki se položijo v posameznih dostopnih ulicah. Za vsako enoto je predvidena posebna priključna omarica. Napajanje se lahko izvede fazno.
V posameznih ulicah se izvede javna razsvetljava v kabelski izvedbi. Kabli se položijo v skupen jašek z NN omrežjem.
TK in KTV omrežje
Telekom
V projektni dokumentaciji je potrebno predvideti do posameznih stavb na zemljišču TK kabelsko kanalizacijo:
- po glavni ulici vsaj dve cevi fi 110 s pripadajočimi kabelskimi jaški dimenzije 1,2x1,2x1,2m;
- do posameznih objektov ena cev fi 110 za poslovne stavbe ali fi 50 do stanovanjskih stavb.
Prenosni medij bo določen za vsako zazidavo posebej glede na potrebe investitorjev.
Na celotnem območju obdelave in na robovih le te je potrebno vso obstoječe TK omrežje ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške vseh posegov nosi investitor sam, kakor tudi stroški odprave napak na omrežju.
Za vse posege je potrebno naročiti projekte za izvedbo TK priključkov predvidenih objektov na TK omrežje. Predvideti je potrebno izgradnjo TK kabelske kanalizacije ob izgradnji ceste E v dolžini cca 100m (povezava TK kanalizacij po Pristaniški in Ribiški cesti) in ustreznega TK omrežja.
KTV
Po vseh javnih cestah se predvidi položitev kabelske kanalizacije z zaščitnimi PVC cevmi Ø 110 mm. Na vsakih 60 – 80 metrov se naj predvidi postavitev kabelskega jaška Ø 600 mm, od katerega se do bližnjih objektov položi zaščitna PVC cev Ø50 mm, ki se zaključi v naročniški KRS podometni omarici na steni objekta.
Plinovod
Okoli celotnega zazidalnega območja je že zgrajeno nizkotlačno plinovodno omrežje. Večina objektov je že priključena na plinovodni sistem, enako tudi kotlovnica kopališča Pristan.
Za potrebe načrtovane ureditve se zgradi plinovodno omrežje z navezavo na obstoječe omrežje. Uporaba zemeljskega plina je dovoljena za gospodinjske potrebe, za ogrevanje samo v obstoječih objektih, ki se ohranijo in kot začasna rešitev do izvedbe toplovodnega omrežja.
Pred pričetkom gradbenih del je dolžan investitor na lastne stroške pri sistemskem operaterju distribucijskega omrežja zemeljskega plina Plinarni Maribor d.o.o. naročiti zakoličbo obstoječega plinovodnega omrežja in si zagotoviti distribucijski nadzor predstavnika sistemskega operaterja distribucijskega omrežja Plinarne Maribor d.o.o..
Za potrebe kuhinjskega plina ali plina za ogrevanje je potrebno obstoječe omrežje dograditi z ustrezno dimenzioniranimi novimi plinovodi z navezavo na obstoječe plinovodno omrežje.
Ogrevanje
Na obravnavanem območju dela območja S-8 in Š-8/1 je po lokalnem energetskem konceptu MOM in Urbanistični zasnovi mesta Maribor (MUV, št. 19/2006) predvideno daljinsko ogrevanje in hlajenje. Za potrebe energetskega napajanja objektov severno od ceste E je potrebna priključitev le teh na že izvedene priključke v vzhodnem pločniku Ribiške ulice in na severnem izvozu/uvozu na cesti E se priključuje na vročevod DN 150 po Pristaniški ulici. Pri izvedbi uvoza s stani Ribiške ulice je potrebno upoštevati obstoječe stanje razvoda in jaška vročevodnega (J848).
Pri načrtovanju omrežja je potrebno upoštevati Splošne in tehnične pogoje za priključitev na vročevodno omrežje MOM ter aktualno projektno nalogo sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.
8. člen
V 8. členu se doda 8. a člen, ki se glasi:
REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
Za poseg na območju registrirane kulturne dediščine je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
Predvideno območje gradnje je po Odloku o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Maribor (MUV, št. 5/92) opredeljeno kot nepremični kulturni in zgodovinski spomenik - naselbinsko območje NO 8 - Mariborsko mestno jedro, cona B širšega območja historičnega mestnega jedra po in je varovano kot urbanistični spomenik, Maribor – Mestno jedro - EŠD 424 v registru kulturne dediščine RS.
Območje še ni bilo arheološko raziskano. Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi obvesti enoto ZVKD Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
Na območju ni naravnih vrednot ali varovanih območij.
9. člen
V 11. členu se doda 11. a člen, ki se glasi:
Varstvo voda
Pri načrtovanju prostora in posegov na obravnavanem območju je potrebni upoštevati vsa določila Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Ur. l. RS, št. 24/07), saj obravnavano območje spada v ožje vodovarstveno območje – VVO II.
Izkopi niso dovoljeni, če niso izdelani več kakor 2m nad najvišjo gladino podzemne vode. V skladu z navedenim naj investitor pred izkopom gradbenih jam za podzemne garaže parkirišča in druge objekte pridobi ustrezne hidrogeološke analize in strokovno mnenje, v katerih se opredeli izgradnja potrebnih piezometrov na območju pred posegom in za njim v smeri toka podzemne vode do črpališča Vrbanski plato. Upoštevano mora biti dejansko hidrološko stanje v naravi.
Vse objekte je obvezno priključiti na javno kanalizacijo in samo v javno kanalizacijo odvajati odpadne komunalne in predhodno prečiščene tehnološke in padavinske vode, skladno z vso veljavno zakonodajo.
Nivo podzemnih garaž ne sme segati pod nivo Drave, oziroma je potrebno pridobiti ustrezno strokovno mnenje tako, da poseg ne vpliva na kakovost in količino pitne vode na Vrbanskem platoju. Prav tako je potrebno glede na Zakon o vodah upoštevati 15 m priobalni odmik od meje vodnega zemljišča (na vodah 1.reda, kamor spada reka Drava).
Zaradi načrtovanja ukrepov za zmanjšanje porabe pitne vode, naj se predvidijo tehnične rešitve za uporabo deževnice, kjer je to možno.
Padavinske vode iz obravnavanega območja je potrebno, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih površin in manipulativnih površin in vsaj 1.0 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
Odvodnjavanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba urediti tako, da se v čim večji meri zmanjša hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike.
Tla v podzemnih garažah morajo biti načrtovana brez talnih iztokov, v primeru izvedbe le teh pa morajo biti odpadne vode speljane po vodotesne sistemu preko lovilca olj in usedalnika v kanalizacijo za padavinske vode.
Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja si mora investitor pridobiti vodno soglasje ter v skladu s predpisi, ki urejajo kriterije za določitev vodovarstvenih območij, izdelati in revidirati Analizo tveganja za onesnaženje. Ukrepi za zavarovanje podtalnice, ki jih predvidi analiza morajo biti sestavni del projektne dokumentacije.
Analiza tveganja, hidrološke raziskave, lokacija piezometrov in načrt monitoringa (v kolikor bo potrebno) potrdi javna gospodarska služba oskrbe s pitno vodo (Mariborski vodovod). Po opravljenih raziskavah se le ti brezplačno predajo v last Mestne občine Maribor.
Projektna dokumentacija mora vsebovati elaborat ureditve gradbišča.
10. člen
Za 12. členom se doda 12.a člen, ki se glasi:
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREĆAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
1. Varstvo pred požarom
Za zaščito pred požarom morajo biti zagotovljeni:
- pogoji za varen umik ljudi in premoženja,
- odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov,
- prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
- vir za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, se mora v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študija požarne varnosti. Investitorji so pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Za objekte, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta zasnova požarne varnosti.
Skladno z Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Ur. l. RS, št. 57/96) objekt ne spada med objekte za katere je potrebna gradnja zaklonišča. Predvidi se ojačitev prve plošče.
2. Intervencijske poti in površine
Na območju je treba zagotoviti dovozne poti in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi predpisi. Intervencijske poti morajo biti izvedene tako, da gasilskim vozilom ni potrebna vzvratna vožnja (krožne poti in krožna obračališča).
Dovozne poti ter delovne površine za gasilska vozila morajo biti načrtovane za 10 ton osne obremenitve. Načrtovane in označene morajo biti skladno z zahtevami veljavnih predpisov.
Dovozna pot v območje je zagotovljena z Ruške ceste.
3. Hidrantno omrežje
Za gašenje požara mora biti v območju ZN načrtovano zunanje hidrantno omrežje v obročasti zanki z nadzemnimi talnimi hidranti tako, da je možno objekt gasiti iz najmanj dveh strani hkrati. Hidranti morajo biti ustrezno označeni in zavarovani. Zasnova notranje hidrantne mreže skladno z Študijo ali zasnovo požarne varnosti.
4. Varstvo pred potresom
Predvideni objekt mora biti načrtovan potresno varno in mora biti projektiran v skladu z veljavnimi predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Objekt mora biti načrtovan varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
Območje OPPN se nahaja v 7. coni potresne ogroženosti po MSC lestvici.
5. Možnost izlitja nevarnih snovi
Parkirne površine morajo biti opremljene s kanaletami in peskolovi, ki preprečujejo morebitno izlitje nevarnih snovi v podtalnico. Območje se nahaja v ožjem (VVO II) vodovarstvenem območju zajetja pitne vode, ki je zavarovano z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Ur. l. RS, št. 24/2007).
Požarna voda in hidrantna mreža
V primeru požara se bo za gašenje požara uporabljala voda iz javnega vodovodnega omrežja, na katero se bo navezalo interno hidrantno omrežje.
Če se v fazi projektiranja izkaže, da javno vodovodno omrežje ne zadošča za potrebe gašenja, si mora investitor na lastni gradbeni parceli zagotoviti ustrezno požarno varnost v skladu z veljavnimi požarnimi predpisi.
Za objekte, za katere je potrebna študija požarne varnosti, se mora v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študija požarne varnosti. Investitorji so pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam.
Odmiki
Z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara iz objekta na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji, ki se izdela v sklopu izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja.
V času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne ukrepe, da se zmanjša možnost za nastanek požara in preprečitev njegove širitve na sosednje zemljišče.
11. člen
Za 13. členom se doda 13.a člen, ki se glasi:
V obravnavanem območju obdelave se odprti prostori in zelenje uredi skladno z nagrajeno natečajno rešitvijo.
Dovoljena je postavitev urbane opreme razen večnamenskega kioska oz. tipskega zabojnika. Ob predhodnem soglasju UGM so dovoljeni so objekti za oglaševanje programskih aktivnosti galerije.
Dovoljena je postavitev začasnih objektov.
12. člen
Za 14. členom se doda 14.a člen, ki se glasi:
Izgradnja območja je možna v več fazah. Faze niso v naprej določene.
13. člen
17. člen se črta in se spremeni tako, da se glasi:
Zazidalni načrt in spremembe in dopolnitve Zazidalnega načrta so stalno na vpogled pri Mestni občini Maribor, Uradu za komunalo, promet, okolje in prostor, Sektorju za urejanje prostora, Grajski trg 7, 2000 Maribor.
14. člen
Za 20. členom se doda 20.a člen, ki se glasi:
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Zazidalni načrt dela območja S-8 in Š8/1 – Pristan v Mariboru (MUV, št. 27/97, spremembe in dopolnitve MUV, št. 24/02) v delu območja, ki ga ureja ta odlok.
15. člen
Za 21. členom se doda 21.a člen, ki se glasi:
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
Številka: 35005-55/2009 Župan
Datum: 13. september 2010 Franc Kangler, s. r.