Na podlagi 119. člena v povezavi s 115. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) ter 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – UPB3) je Občinski svet občine Ormož na 23. seji dne 15. 11. 2021 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA SIGET (VN 10)
1 Uvodne določbe
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za Siget (VN 10) (v nadaljnjem besedilu: občinski podrobni prostorski načrt).
2. člen
(vsebina odloka)
Ta odlok določa območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, prostorsko ureditev, ki je načrtovana z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, druge pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta.
3. člen
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje besedilo odloka.
(3) Grafični del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje naslednje grafične načrte:
· izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu 1 : 2000,
· prikaz spremembe podrobnejše namenske rabe prostora občinskega prostorskega načrta v merilu 1 : 2000,
· območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem v merilu 1 : 1000,
· prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1 : 1000,
· zazidalna oziroma ureditvena situacija v merilu 1 : 1000,
· prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro v merilu 1 : 1000,
· prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu 1 : 1000,
· načrt parcelacije v merilu 1 : 1000.
4. člen
(priloge občinskega podrobnega prostorskega načrta)
Občinski podrobni prostorski načrt ima naslednje priloge:
· izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
· prikaz stanja prostora,
· strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve občinskega podrobnega prostorskega načrta,
· smernice in mnenja,
· obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta,
· povzetek za javnost.
2 Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta
5. člen
(območje občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta zajema glede na Občinski prostorski načrt Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 4/13, 10/13, 1/16, 7/16 in 13/19) (v nadaljnjem besedilu: občinski prostorski načrt) enoto urejanja prostora VN 10, ki se nahaja severovzhodnem delu naselja Velika Nedelja oziroma severovzhodno od grada Velika Nedelja.
(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega zemljišče s parcelnimi številkami 1121, 1137/18, 1143, 1151/1, 1151/2, 1152, 1153, 1154/1, 1154/2, 1154/3, 1154/4, 1154/5, 1154/6, 1154/7, 1154/8, 1154/9, 1158, 1179 in 1180 vse v k.o. Velika Nedelja.
(3) Gre za nezazidano stavbno območje, površine 27.801,0 m² oz. 2,8 ha.
(4) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je po dejanski rabi pretežno opredeljeno kot trajni travnik (šifra dejanske rabe: 1300), v severnem in osrednjem delu kot neobdelano kmetijsko zemljišče (šifra dejanske rabe: 1600), na vzhodnih in zahodnih obronkih pa kot drevesa in grmičevja (šifra dejanske rabe: 1500) ter gozd (šifra dejanske rabe: 2000). Tam, kjer so urejeni dovozi in kolovozi do obstoječih objektov, pa je po dejanski rabi opredeljeno kot pozidano in sorodno zemljišče (šifra dejanske rabe: 3000). Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je po podrobnejši namenski rabi opredeljeno kot stanovanjske površine z oznako podrobnejše namenske rabe prostora SS.
(5) Celotno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja znotraj erozijsko ogroženega območja, kjer so potrebni zahtevnejši zaščitni ukrepi. V skrajnem jugozahodnem delu sega v območje občinskega podrobnega prostorskega načrta kulturna dediščina, in sicer kulturni spomenik Velika Nedelja–Grad (EŠD 800) in kulturna dediščina Velika Nedelja–Vas (EŠD 6310).
(6) Dostop do območja občinskega podrobnega prostorskega načrta je možen z južne strani z lokalne ceste št. 302031 Savci–Velika Nedelja preko javne poti Velika Nedelja ter prav tako z enake lokalne ceste s severne strani preko javne poti Velika Nedelja–Hajndl. Na severnem območju je urejen dostop, ki pa ni kategoriziran kot občinska cesta. Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je zgrajena komunalna infrastruktura (vodovod, kanalizacija) in telekomunikacijsko omrežje, v neposredni bližini pa še elektroenergetska infrastruktura (nizkonapetostno omrežje).
3 Prostorska ureditev, ki je načrtovana z občinskim podrobnim prostorskim načrtom
6. člen
(načrtovana prostorska ureditev)
Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se načrtuje:
· gradnja stanovanjskih stavb,
· gradnja stavb za kulturo in razvedrilo,
· gradnja gradbenih inženirskih objektov (dostopne ceste s priključki in križišči ter kanalizacijsko, vodovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje s priključki),
· gradnja pomožnih in pripadajočih objektov,
· ureditev zunanjih površin (utrjene in zelene površine),
· drugi gradbeni posegi.
4 Umestitev načrtovane ureditve v prostor
4.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
7. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
Posegi izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta so dovoljeni za izgradnjo, prestavitev in rekonstrukcijo prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture za potrebe priključevanja območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
4.2 Rešitve načrtovanih objektov in površin
8. člen
(rešitve načrtovanih objektov in površin)
(1) Načrtovane objekte in površine se oblikuje ter umešča v prostor na podlagi začrtanih robnih pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki omogočajo fleksibilnost in prilagodljivost glede na potrebe investitorjev, hkrati pa zagotavljajo utemeljeno in premišljeno umeščanje v prostor.
(2) Rešitve načrtovanih objektov in površin so lahko tudi drugačne, v kolikor so v skladu z določbami glede pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo tega odloka.
4.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
9. člen
(vrste gradenj in drugih posegov ter ureditev)
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje izvedbe del:
· sanacija in priprava zemljišča,
· gradnja novega objekta,
· rekonstrukcija objekta,
· odstranitev objekta,
· sprememba namembnosti objekta,
· vzdrževanje objekta.
10. člen
(vrste objektov glede na namen)
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje vrste objektov glede na namen:
· enostanovanjske stavbe (samo na delu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je po podrobnejši namenski rabi opredeljeno kot stanovanjske površine z oznako podrobnejše namenske rabe prostora SS),
· dvostanovanjske stavbe (samo na delu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je po podrobnejši namenski rabi opredeljeno kot stanovanjske površine z oznako podrobnejše namenske rabe prostora SS),
· garažne stavbe,
· stavbe za kulturo in razvedrilo (samo na delu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je po podrobnejši namenski rabi opredeljeno kot območja osrednjih centralnih dejavnosti z oznako podrobnejše namenske rabe prostora CU),
· rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (samo drvarnice, pokrita skladišča za lesna goriva, lope, ute, nadstreški),
· druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo nadstrešnice),
· lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
· jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,
· lokalni (distribucijski) plinovodi,
· lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo,
· lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,
· vodni stolpi in vodnjaki,
· cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija),
· lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi,
· lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja,
· drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
· drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje,
· trajno reliefno preoblikovanje terena,
· gradbeni posegi za opremo odprtih površin,
· drugi gradbeni posegi, ki niso razvrščeni drugje.
11. člen
(vrste dejavnosti)
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je v stavbah namenjenih bivanju dopustno opravljanje naslednje vrste dejavnosti, zgolj v smislu samozaposlitve oziroma z največ še eno zaposleno osebo:
· računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti,
· druge informacijske dejavnosti,
· dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov,
· dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti,
· pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve,
· poslovanje z nepremičninami,
· pravne in računovodske dejavnosti,
· arhitekturno in tehnično projektiranje,
· oglaševanje in raziskovanje trga,
· druge strokovne in tehnične dejavnosti,
· pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti.
12. člen
(lega, velikosti in oblikovanje objektov)
(1) Stavbe:
· lega: znotraj površine za razvoj stavbe, ki je določena z gradbenimi mejami. Gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča;
· tlorisni gabarit: omejen s faktorjem zazidanosti parcele (z), kateri je največ 0,5 na stanovanjskih površinah in največ 0,6 na območjih osrednjih centralnih dejavnosti. Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji;
· višinski gabarit: največ K+P+1;
· fasada: svobodno zasnovana s kakovostnimi in trajnimi materiali ter tako, da se barva in material fasade zgleduje po tradicionalnih primerih. Prevladujejo naj svetli toni in naravni odtenki;
· streha: dvokapna, enokapna in ravna ali njihova kombinacija;
· strešna kritina: pogojena je s tehnološko rešitvijo strehe. Strešna kritina strehe ne sme biti trajno bleščeča. Dopustna je izvedba čopov, zatrepov, napuščev, frčad ipd.
(2) Gradbeni inženirski objekti:
· lega: na celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta;
· velikost: prilagodi se kapacitetnim zahtevam in namenu;
· oblikovanje: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu. Pristope do objektov in zemljišč ter funkcionalne prometne površine ob objektih se primerno utrdi.
(3) Pomožni in pripadajoči objekti:
· lega: najbolj izpostavljeni deli objekta so od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa tudi manj, ograja in objekt, ki nima višine, pa se lahko gradita na oziroma do meje sosednjega zemljišča;
· velikost: glede na predpis o razvrščanju objektov izpolnjuje merila za nezahteven ali enostaven objekt;
· oblikovanje: objekte se oblikuje tako, da se ne kvari splošnega videza prostora.
(4) Gradnja objektov in posegi v območju varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture, varstva kulturne dediščine in erozijskih območjih so dopustni le pod pogoji in s soglasjem oziroma mnenjem pristojnega upravljavca.
13. člen
(ureditev in oblikovanje zunanjih površin)
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:
· zunanje ureditve morajo biti prilagojene terenu in višinskim potekom cest;
· zunanje ureditve se izvede na način, ki omogoča neoviran dostop in uporabo funkcionalno oviranim osebam;
· na parceli namenjeni gradnji stanovanjske stavbe se zagotovi najmanj dve parkirni mesti na bivalno enoto. V primeru opravljanja dejavnosti je treba zagotoviti dodatna parkirna mesta glede na dejavnost;
· neutrjene zunanje površine na parceli namenjeni gradnji stanovanjske stavbe se v čim večji meri zatravi z deležem najmanj 25% celotne površine parcele;
· na celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zasaditve izvajajo tako, da se uporabljajo le avtohtone rastlinske vrste, značilne za to območje, ki naj bodo lokalnega izvora.
14. člen
(merila za parcelacijo)
(1) Načrt parcelacije je prikazan v grafičnem delu.
(2) Mejne točke zemljiških parcel so podane v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu.
5 Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
15. člen
(splošni pogoji)
(1) Pri projektiranju gospodarske javne infrastrukture se upoštevajo veljavni predpisi, normativi in zakonodaja s posameznega področja.
(2) Detajlni pogoji za priključitev objektov na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projektne dokumentacije posameznega objekta v skladu s pozitivnimi mnenji, vključno s projektnimi pogoji k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.
(3) Gospodarska javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
16. člen
(prometno urejanje)
(1) Za zagotavljanje prometnega dostopa se zgradi dostopne ceste, ki se jih naveže javno pot JP 804591 odsek Velika Nedelja in javno pot JP 804492 odsek Velika Nedelja. Na koncu slepo zaključenih dostopnih cest se izvede obračališče.
(2) Dostopne ceste in cestne priključke se izvede v protiprašni izvedbi z elementi, ki omogočajo osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter opremi z vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo. Vozišče dostopnih cest se izvede v širini najmanj 4,5 m.
17. člen
(odvajanje in čiščenje odpadnih voda)
(1) Za zbiranje in odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih voda se izvede ločeni kanalizacijski sistem.
(2) Komunalne odpadne vode se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje.
(3) Padavinske odpadne vode z utrjenih površin in streh se predhodno očiščene odvaja po meteorni kanalizaciji v ustrezno velik zadrževalnik deževnice (parcela št. 1179 v k.o. Velika Nedelja).
(4) Pri projektiranju kanalizacije se upoštevajo veljavni tehnični predpisi o javni kanalizaciji.
18. člen
(oskrba z vodo)
(1) Za oskrbo s pitno, sanitarno in požarno vodo se zgradi javno vodovodno omrežje s priključki, katero se naveže na obstoječo vodovodno omrežje.
(2) Podrobnejša merila (velikost cevovoda, potek trase vodovoda ipd.) se določijo v projektni dokumentaciji.
(3) Pri projektiranju vodovodnega omrežja se upoštevajo veljavni tehnični predpisi o javnem vodovodu.
19. člen
(oskrba z električno energijo)
(1) Za oskrbo z električno energijo se:
· zamenja transformator v transformatorski postaji TP 20/0,4 kV Velika Nedelja 3 (t-597 OE Ptuj) moči 100 kVA s transformatorjem TP 20/0,4 kV minimalne moči 250 kVA,
· zgradi nizkonapetostni kabelski razvod iz transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Velika Nedelja 3 (t-597 OE Ptuj) do razdelilnih omaric (PMO) in priključke od razdelilnih omaric (PMO) do stavb,
· pridobi ustrezno projektno dokumentacijo za nizkonapetostni kabelski razvod,
· pridobi služnostne pogodbe za zemljišča, čez katera bodo potekale trase elektroenergetskih vodov.
(2) Vsa elektroenergetska infrastruktura se projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
(3) Vsi posegi in priključki na elektroenergetsko omrežje se izvedejo pod pogoji upravljavca elektroenergetskega omrežja.
20. člen
(zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev)
(1) Za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev se na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta obstoječe omrežje zaščiti ali prestavi in v dostopnih cestah dogradi telekomunikacijska kabelska kanalizacija iz PEHD cevi 2x fi 50 mm s KJ iz BC fi 80 cm. Od posameznega KJ do stavbe se izvede kabelska kanalizacija iz PEHD cevi fi 32 mm. Navezava na obstoječe telekomunikacijsko omrežje se izvede v bližini naslova Velika Nedelja 40a ali Velika Nedelja 10j.
(2) Investitor objekta, kjer bo izveden telekomunikacijski priključek, predvidi vgradnjo dovodne telekomunikacijske omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna telekomunikacijska omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24 urni dostop. Notranja telekomunikacijska inštalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporoča se izvedba notranje telekomunikacijske inštalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri tem se upošteva minimalne dimenzije inštalacijskih cevi) z dovodno telekomunikacijsko omarico zaključi v notranji telekomunikacijski omarici. V notranji telekomunikacijski omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (vtičnica 220 V) in prezračevanje.
(3) Na območju občinskega podrobnega prostorskega je dopustno vzpostaviti dostopne točke kot samostojne elektronske naprave za mobilne komunikacije v lokalnem (dostopovnem) komunikacijskem omrežju na prej zgrajenih stavbah, gradbenih inženirskih objektih in na ureditvah drugih gradbenih posegov.
21. člen
(javna razsvetljava)
(1) Javna razsvetljava se uredi v skladu s kriteriji in predpisi glede osvetljenosti cest in ob upoštevanju predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.
(2) Zunanje površine ob stavbah se osvetli z interno razsvetljavo.
6 Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
22. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahajata registrirani enoti nepremične kulturne dediščine:
· kulturni spomenik Velika Nedelja–Grad (EŠD 800),
· kulturna dediščina Velika Nedelja–Vas (EŠD 6310).
(2) Parceli št. 1121 in 1152 obe v k.o. Velika Nedelja se nahajata na območju kulturnega spomenika Velika Nedelja–Grad (EŠD 800), kjer je v skladu z varstvenim režimom prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam. Na parcelah je dopustna zgolj ureditev zelene površine oziroma obrežne vegetacije in prostora ob jarku v smislu kvalitetne robne ureditve gradu. V skladu z varstvenim režimom je potrebno pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja opraviti arheološki pregled, ki ga zagotovi investitor posega.
(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(4) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi
7 Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave
23. člen
(varstvo voda)
(1) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. Kanalizacijski sistem za komunalne in padavinske odpadne vode mora biti zgrajen v neprepustni izvedbi v skladu s standardom SIST EN 1610.
(2) Odvajanje čistih padavinskih voda s strešin in utrjenih površin je treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred morebitnim iztokom v površinske odvodnike (zatravitve, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ipd.).
(3) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda s parkirišč in manipulativnih površin mora biti urejena preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj. Lovilci olj morajo biti izdelani in dimenzionirani v skladu s standardom SIST EN 858-2.
(4) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda, si mora investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote. V kolikor bo vrtina globlja od 30 m si mora investitor pridobiti še dovoljenje za raziskavo podzemnih voda.
(5) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemlja-voda (geosonda), si mora investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba vrtine).
(6) Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni vodovod.), ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, tehnološka voda, zalivanje ipd.) je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije.
(7) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode.
24. člen
(varstvo tal)
(1) Ob izkopu gradbene jame je treba vse izkopane plasti tal deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, ki se jih ustrezno zaščiti pred erozijo in onesnaženjem ter nato uporabi pri končni ureditvi območja. Površine, ki so bile v času zemeljskih del razgaljene, se v najkrajšem možnem času ponovno zatravijo oziroma zasadijo.
(2) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. V času gradnje bo poseg v tla posledica gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil, zato je dopustno uporabljati zgolj tehnično brezhibne stroje in vozila.
(3) Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo tal.
25. člen
(ohranjanje narave)
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta in v njegovi bližini ni naravovarstvenih območij s posebnim režimom, to je zavarovanih območij in območij predlaganih za zavarovanje, območij Natura 2000, naravnih vrednot, območij pričakovanih naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij.
(2) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
26. člen
(varstvo zraka)
(1) Objekti in naprave ne smejo povzročati prekomernega onesnaževanja zunanjega zraka. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi s področja varovanja kakovosti zunanjega zraka.
(2) Prezračevanja objektov se spelje nad strehe objektov.
(3) Dimovodne naprave se gradi tako, da se zagotavlja varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in da se ne presega dovoljenih emisije določenih v veljavnem predpisu.
(4) Onesnaževanje zraka z izpušnimi plini transportnih vozil in delovnih strojev med gradnjo se omili z ustreznim načrtovanjem poteka gradnje in uporabo tehnično brezhibnih vozil in strojev.
(5) Novogradnje je treba projektirati na način, da pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori ne bodo presežene mejne vrednosti za kakovost zraka.
27. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) V skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju je za območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z oznako podrobnejše namenske rabe SS (stanovanjske površine) določena III. stopnja varstva pred hrupom.
(2) Predpisane mejne in kritične vrednosti hrupa ne smejo biti presežene zaradi hrupa v okolju, ki ga povzročajo stalne ali občasne emisije hrupa enega ali več virov obremenjevanja okolja s hrupom.
(3) Strojne naprave je treba namestiti na tiste strani fasad objektov, kjer ni stanovanjskih objektov na katere bi imelo obratovanje teh naprav s stališča varovanja pred hrupom negativne vplive na okolje, kar je treba preveriti s strokovno oceno obremenitve okolja s hrupom.
28. člen
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem)
(1) Postavitev in jakost svetilk mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja.
(2) Stalna zunanja osvetlitev stavb ni dovoljena.
29. člen
(varovanje naravnih virov)
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zagotovi:
· stalna oskrba z vodo, pri tem ne smejo biti ogroženi vodni viri občine,
· racionalna raba virov (zaprti sistemi, varčno ravnanje s pitno vodo).
30. člen
(učinkovita raba energije)
(1) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.
(2) Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:
· izboljšuje toplotna izolacija objektov,
· spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,
· pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,
· zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso.
(3) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:
· decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
· soproizvodnja,
· daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,
· toplotne črpalke.
(4) Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno, da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena.
31. člen
(ravnanje z odpadki)
Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z občinskim predpisom, ki določa način ravnanja s komunalnimi odpadki.
8 Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
32. člen
(obramba)
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni potrebnih posebnih rešitev in ureditev za izvajanje dejavnosti obrambe.
33. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Območje občinskega podrobnega načrta predstavlja plazljivo in erozijsko ogroženo območje zahtevnejših zaščitnih ukrepov, zato si je k projektni dokumentaciji za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD) potrebno pridobiti geološko poročilo s poudarkom na stabilnosti terena, s katerim se ugotovi stopnja tveganja za načrtovane posege. Iz geološkega poročila mora biti razviden način temeljenja stavb in tudi zmožnost ponikanja padavinskih voda oz. najprimernejši način odvodnje padavinskih vod.
(2) Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.125 [g].
(3) Površine, na katerih se bodo zbirale in skladiščile okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali tla (neprepustnost, robniki, padci proti požiralnikom ipd.).
34. člen
(varstvo pred požarom)
Za zaščito pred požarom se zagotovi:
· pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
· potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,
· dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090,
· vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
9 Etapnost izvedbe prostorske ureditve
35. člen
(etapnost izvedbe)
(1) Časovna izvedba prostorskih ureditev, kakor tudi zaporedje izvedbe posamezne prostorske ureditve in njenih etap je odvisna od izkazanega interesa investitorjev.
(2) Za vsako etapo je treba zagotoviti prometni dostop do stavbe, zadostno število parkirnih mest in tisti del okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture, ki je potrebna za priključitev in oskrbo ter za obratovanje stavbe.
10 Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
36. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Dopustna so odstopanja od lege stavb (izven površine za razvoj stavbe), v kolikor z njimi soglaša lastnik sosednjega zemljišča, ki ga ta odstopanja tangirajo.
(2) Dopustna so odstopanja od zasnove zunanjih ureditev in dostopov do gradbenih parcel.
(3) Dopustna so odstopanja od načrta parcelacije tako, da je dopustno združiti največ dve gradbeni parceli v eno oziroma razdeliti gradbeno parcelo na največ dve. V primeru združevanja ali deljenja gradbenih parcel se površine za razvoj stavb smiselno povečajo ali zmanjšajo
(4) Dopustna so odstopanja od poteka mej parcel zaradi prilagoditve dejansko izvedenemu stanju na terenu.
(5) Dopustna so odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projektne dokumentacije ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo.
(6) Dopustna so odstopanja od vrst dejavnosti, v kolikor za to obstajajo prostorske možnosti ter ob upoštevanju določb tega odloka, predvsem glede varstva pred hrupom in ostalega varstva okolja.
11 Drugi pogoji in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta
37. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Pri izvajanju občinskega podrobnega prostorskega načrta in projektiranju je potrebno upoštevati vse določbe tega odloka, ter projektne pogoje, pridobljene z dnem izdaje mnenj k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.
(2) V času gradnje je investitor oziroma izvajalec del dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, izlitje nevarnih snovi na prosto, ter izliv padavinskih voda na sosednja zemljišča.
12 Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta
38. člen
(usmeritve po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta)
Merila in pogoji tega odloka se smiselno povzamejo v hierarhično višjem prostorskem aktu.
13 Končni določbi
39. člen
(uskladitev z občinskim prostorskim načrtom)
Z dnem uveljavitve tega odloka se nastale spremembe podrobnejše namenske rabe vnese v občinski prostorski načrt po postopku, kot je določen za njegovo revizijo.
40. člen
(hramba in vpogled)
Občinski podrobni prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti na sedežu Občinske uprave Občine Ormož.
41. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 3503-2/2020 02\22
Datum: 15. 11 . 2021
Občina Ormož
Danijel Vrbnjak, župan