Na podlagi 23. člena ter v povezavi s 175. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popravek) je Občinski svet občine Gornji Grad na podlagi 30. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 3/99 in 06/02) na 26. redni seji dne 21.09. 2006 sprejel
ODLOK O LOKACIJSKEM NAČRTU TIČJEK II
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za lokacijski načrt)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 1990, usklajenega leta 1989, za območje Občine Gornji Grad (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 02/02) - dopolnitev v letu 2002 ( Uradno glasilo ZSO, št. 08/04) sprejme lokacijski načrt TIČJEK II (v nadaljnjem besedilu: LN).
(2) Lokacijski načrt Tičjek II je dopolnitev podrobnejših ureditev z Odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih za dele naselij Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno, Luče in Gornji Grad (Uradni list RS, št. 66/93) v območju urbanistične zasnove občinskega središča.
(3) Lokacijski načrt Tičjek II je izdelalo podjetje Area - LINE d.o.o., pod št. proj. U 10/ 2006 in je sestavni del tega odloka.
2. člen
(vsebina lokacijskega načrta)
(1) Lokacijski načrt (v nadaljevanju LN) določa mejo ureditvenega območja, funkcijo območja, lego, potek in zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje objektov in naprav, vodnogospodarske ureditve, pogoje za komunalno urejanje, okoljevarstvene in druge pogoje, etapnost izvedbe, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem tega odloka.
3. člen
(sestava lokacijskega načrta)
Lokacijski načrt iz 1. člena odloka vsebuje tekstualni in grafični del.
Tekstualni del lokacijskega načrta vsebuje:
A TEKSTUALNI DEL:
1. Odlok o lokacijskem načrtu
2. Smernice in mnenja
3. Obrazložitev lokacijskega načrta
4. Tehnični elementi za zakoličenje
B GRAFIČNI DEL
1. Izsek iz planskega akta občine
2. Katastrski načrt
3. Geodetski načrt za pripravo lokacijskega načrta
4. Namenska raba
5.a Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor
5.b Zazidalna situacija
6. Prometna ureditev
7.a Karta komunalnih vodov (vodovod, kanalizacija, toplovod)
7.b Karta komunalnih vodov (elektrika, telekomunikacije)
8. Zakoličbeni načrt in parcelacija
9. Idejna zasnova hortikulturne ureditve
10. Idejne zasnove objektov
II. UREDITVENO OBMOČJE
4. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje LN obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani trajni objekti in parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani objekti, potrebni za izvedbo LN (območja komunalnih ureditev).
(2) Opis meje topografsko:
Izhodiščna točka opisa meje je severno zahodni vogal obravnavanega območja.
smer neba
opis
na severu
Meja poteka od izhodiščne točke severovzhodnega vogala izvedenega zazidalnega načrta Tičjek I.
Severna meja tega LN Tičjek II poteka po gozdnem robu in na meji poselitvenega območja naselja Gornji Grad.
na vzhodu
Na vzhodni strani mejo določa struga urejenega vodotoka do regionalne ceste.
na jugu
Del meje na jugu poteka po meji cestnega telesa regionalne ceste Gornji Grad - Ljubno, nato se meja obrne proti severozahodu po zahodni meji dvorišča poslovnega objekta in se nadaljuje po južnem robu krajinske ločnice med položnejšim delom z urejenimi funkcionalnimi zemljišči komunalnega podjetja, igrišč osnovne šole in zaraščenim robom padajočega terena.
na zahodu
Od skrajne zahodne točke reliefnega preloma ob izvedeni dovozni cesti do stanovanjske soseske Tičjek I poteka meja po vzhodnem robu asfaltirane ceste do izhodiščne točke opisa meje.
(3) Opis meje po parcelah:
Opis (parcele k.o. Gornji Grad)
Meja poteka od izhodiščne točke:
presečišče parcel št. 389, 387/1 in 390/1,
po severnem robu meje med parcelama št. 389 in 390/1 in
se nadaljuje po meji parcel med št. 389 in 391/1 vse parcele k.o. Gornji Grad;
Iz presečišča parcel št. 391/5 in 393/2 se meja nadaljuje
po meji med parcelama št. 391/5 in 392/2, oziroma št. 391/5 in 381/2,
ter mejo med parcelama št. 381/7 in 392/2, v nadaljevanju po meji med parcelama št. 391/19 in 392/2 vse v k.o. Gornji Grad;
Od presečišča parcel št. 391/19 in 392/2 meja ureditvenega območja poteka po južni meji parcel št. 381/19, 381/8, 381/20, 381/8 in 384/4 in
se nadaljuje po meji med parcelama št. 386/4 in 385/6 do jugovzhodnega podaljška presečišča parcel št. 385/6, 390/1 do parcelne meje med parcelama št. 386/4 in 385/6,
od tu se nadaljuje po meji med pracelami št. 390/1, 385/6 in 386/6;
Od presečišča parcel št.386/6, 385/8 387/17 in 390/1 gre meja območja po meji parcel št.390/1 in 387/18, 387/1 vse k.o.Gornji Grad do izhodiščne točke opisa meje.
(4) Velikost območja
Površina obravnavanega območja meri 17.910,00 m2.
(5) Območje lokacijskega načrta obsega naslednje parcele oziroma dele parcel, ki so znotraj meje obravnave, ki je tudi grafično prikazana. Območje obravnave leži na območju katastrske občine gornji Grad ter vključuje naslednje cele parcele št: *240, 381/6, 381/7, 381/8, 381/20, 386/4, 386/5, 390/1, 390/2, 391/1, 391/4, 391/5 in del parcele 385/6 vse k.o. Gornji Grad.
(6) V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz, velja grafični prikaz.
(7) Zemljišča, ki so v občinskem lokacijskem načrtu zunaj meje območja urejanja obsegajo parcele opredeljene zaradi:
• izgradnje križišč v izvedenem cestnem delu soseske Tičjek I z novimi cestnimi priključki:
parcele številka 387/1, in 387/29 k.o. Gornji Grad,
• izgradnje peš poti s stopniščem, kot povezave med načrtovano spodnjo ulico v območju načrtovane ureditve Tičjek II in športnimi površinami v sklopu šolskega kompleksa: parcele št. 386/6, 386/2 in 386/7 vse k.o. Gornji Grad,
• izgradnje hodnika za pešce
parcele številka 385/8, 387/17, 387/18 in 387/1 vse k.o. Gornji Grad,
• prestavitve elektro voda od stojnega mesta:
parcele številka 389, - južni rob iste parcele, 393/2, 394 do stojnega mesta na parceli 393/1 vse k.o. Gornji grad,
• nadkritja obcestnega jarka in izvedba hodnika za pešce
parcelna številka 387/1 k.o. Gornji Grad,
• prestavitve obcestnega jarka in navezavo na obstoječo traso jarka:
parcele številka 386/2 k.o. Gornji Grad;
• izgradnje kanalizacijskega kolektorja
parcela številka 385/6 k.o. Gornji Grad;
(8) Poleg teh zemljišč je v območje posegov izven ureditvenega območja LN možno vključiti še dodatne parcelne številke, kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske javne infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, izkaže za to potrebno.
(9) Predvidene rušitve in odstranitve:
- demontaža elektro daljnovoda DV 20 KV na parcelah številka 390/1, 385/6, *295, 385/9 in *294 vse k.o. Gornji Grad;
5. člen
(izbrana rešitev)
(1) Strokovna rešitev prostorske ureditve je pridobljena z izborom variantne rešitve.
III. FUNKCIJA OBMOČJA UREJANJA
6. člen
(1) V planskih dokumentih in z urbanistično zasnovo je predlagano območje ureditve namenjeno razširitvi obstoječih površin za stanovanjsko gradnjo.
(2) Območje je namenjeno stanovanjskim objektom z vsemi potrebnimi spremljajočimi ureditvami (infrastrukturne ureditve) z doplolnilnimi programi: storitvene dejavnosti ter intelektualne storitve.
Tabela 1: Pregled območij opredeljene namenske rabe
OZNAKA OBMOČJA
PREVLADUJOČA NAMENSKA RABA
Predvideno št. gradbenih parcel
A
Območje večstanovanjskih objektov
3 gradbene parcele
B
Območje vrstnih enostanovanjskih objektov
– gradnja v nizu
5 gradbenih parcel
C, D, E
Območje samostojno stoječih enostanovanjskih objektov
Niz C 3 gradbene parcele
Niz D 4 gradbene parcele
Niz E 2 gradbeni parceli
F
Območje poslovno skladiščnih objektov
1 gradbena parcela
Prometna infrastruktura
- adaptacija dovozne ceste TIČJEK
z hodnikom za pešce,
- spodnja ulica z hodnikom za pešce in vstopno
ploščadjo,
- zgornja ulica z vstopno ploščadjo.
- dovozna cesta ob potoku,
- pešpot od soseske Tičjek II do rekreacijskega
območja,
- ploščad za naravoslovno učno pot;
Gospodarska infrastruktura
- sanitarni koridor ob dovozni cesti Tičjek,
- vodovodno omrežje s hidrantnim omrežjem in
rezervoarjem za požarno vodo,
- mešana kanalizacija
- toplovodno omrežje,
- elektro omrežje,
- tele-komunikacijsko omrežje,
- ekološki otok
(3) Znotraj območja se objekti razporejajo skladno z omejitvami prostora in zasnovo rabe. Zasnova celotnega območja upošteva dosedanje ureditve in zahteve nosilcev urejanja prostora.
V območju »A« je možno umestiti samostojne večstanovanjske objekte z garažnimi nizi, v območju »B« je stanovanjska gradnja v nizu, kjer se garažiranje zagotovi v gabaritih osnovnega objekta. V območjih »C« in »D« so samostoječi stanovanjski objekti, ki imajo garažne prostore združene v objekt (lahko sestavljeni gabariti).
V območju »E« sta lokaciji dveh samostoječih individualnih hiš, ki imela garažni del izveden kot prizidek ali prostostoječi objekt na isti gradbeni parceli.
V območju »F« je obstoječ objekt, k temu je predviden prizidek s poslovno skladiščno dejavnostjo. Dejavnost v območju »F« ne sme poslabšati bivalnih in delovnih pogojev okolice tako objektov družbene dejavnosti z zunanjimi površinami kot stanovanjskim objektom.
(4) Znotraj območja se lahko umeščajo dejavnosti, predvidene s tem OLN. Dopustne so tiste dejavnosti, ki so okoljevarstveno sprejemljive skladno z veljavnimi predpisi in ne poslabšujejo bivalnih in delovnih pogojev širše okolice. V območjih stanovanjske gradnje (A, B, C, D, E) se lahko v delih objektov opravlja dejavnost intelektualnih storitev.
Vsak investitor vodi za svojo dejavnost samostojen postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja skladno z veljavno prostorsko in okoljsko zakonodajo.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
7. člen
(pogoji za urbanistično arhitektonsko ureditev objektov)
(1) Osnovna izhodišča umeščanja stanovanjskih enot so:
- prostorske omejitve (varstveni pasovi javne gospodarske infrastrukture ceste, gozdni rob),
- območje vizur na naselje Gornji Grad,
- varstveni režim vodotoka,
- pretežno padajoč teren z nižinskim ravnim delom ureditvenega območja,
- obstoječi stanovanjski objekti zahodno od območja urejanja,
- obstoječa javna gospodarska infrastruktura.
(2) Prostor je razdeljen v več območij s podrobneje opredeljeno namensko rabo. Vsako območje opredeljuje eno ali več gradbenih parcel. Meja gradbene parcele je prikazana na grafičnih prilogah. Znotraj vsakega območja so opredeljeni pogoji za posege v prostor. Na območju obstoječih dejavnosti se praviloma povzemajo obstoječe rabe.
(3) Na območju novih gradbenih parcel so s pomočjo regulacijskih linij posebej opredeljene površine za gradnjo objektov (območja maksimalnih gabaritov objektov) ter drugi posebni ali dodatni pogoji.
(4) Pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje objektov so:
- določen je odmik gradbene linije od prometnic;
- nizki, členjeni gabariti objektov;
- členitev fasade je mogoča do maksimalne regulacijske linije;
- višinski gabarit je določen z etažnostjo objektov;
- urejeni so dovozi in dostopi za invalide in starejše ljudi;
- parkirna mesta za stanovalce in obiskovalce bodo urejena v sklopu gradbene parcele;
- dovoljena je klasična ali montažna gradnja objektov;
- lokacija objektov v območju širšega kulturnega varstva pogojuje primerno arhitektonsko oblikovanje objektov in členjenje uličnih fasad;
- strešna konstrukcija objektov bo usklajena s funkcijo objektov in obstoječimi objekti.
- fasade naj bodo oblikovane sodobno z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov. Materiali; omet, beton, steklo in sodobni obložni materiali, poenotena uporaba materialov, dovolijo se fasade v barvni lestvici svetlih toplih (naravnih) barv,
- obvezna je zasaditev drevoredov ob glavnih prometnicah in parkirišču;
- obvezna je zasaditev zelenega tampona na južnem in vzhodnem delu ureditvenega območja oziroma se na teh mestih kolikor je mogoče ohrani obstoječe avtohtone rastlinske vrste, predvsem debelejša drevesa.
Na ostalih zelenicah se dopolni zasaditev z neformalnimi skupinami dreves ter pokrovnega grmičevja;
(5)Za vse predvidene objekte je treba pridobiti geotehnične pogoje za gradnjo.
(6) Usklajenost projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja z določili lokacijskega načrta potrdi občinska služba za okolje in prostor.
Tabela 2: Pogoji za oblikovanje in gabariti po območjih
Gabariti in pogoji oblikovanje
VEČSTANOVANJSKA GRADNJA
Tlorisni gabariti:
- zasnova objekta pravokotna, prevladujejo naj enostavni pravokotni volumni;,
- predlagani izhodiščni gabariti: 18.00 X 9.00 m,
- stavbni volumen ne sme presegati dane maksimalne višine in zahtevanih odmikov;
- upoštevati je potrebno predpise o minimalnem zahtevanem osončenju sosednjih stavb in parcel;
- polkrožni izzidki in stolpiči niso dopustni;
- odprte nadstrešnice, ki služijo kot dopolnitev dejavnosti, morajo biti arhitekturno usklajene z ostalimi objekti znotraj območja;
Etažnost:
- izvedena klet je na nivoju terena na južni strani;
- maksimalni višinski gabarit na južni strani teren - kap m (vse naprave na objektu / prezračevanje ipd. morajo biti znotraj maksimalnega gabarita);
- maksimalni višinski gabarit K+P+M oziroma:
na južni strani višina teren – kap = 6.80 m,
na južni strani višina teren – sleme = 10.20 m,
- objekti so lahko medetažni tako, da sledijo konfiguraciji terena, pri čemer je višina slemena 10.20 m nad terenom na južni strani,
- vse naprave na objektu / prezračevanje ipd. / morajo biti znotraj maksimalnega gabarita;
Strehe:
- obvezna je dvokapna streha,
- naklon strešin je med 35 in 45o,
- daljša stranica objekta je vzporedna s plastnicami, tej smeri sledi sleme objekta,
- nad delom objekta je lahko streha pravokotna na osnovno os,
- kritina je opečna in rdeča;
- v mansardnem delu je možno izvesti frčade, ki sledijo členitvi fasad
- na objektih prevladuje opečna kritina temne barve,
- energetske sprejemnike (kolektorje in sončne celice) je možno namestiti na ploskev strešine;
Materiali in barve:
- prednost naj imajo naravni oz. avtohtoni materiali in okolju prilagojene barve
- materiali: omet, les, beton , steklo in sodobni obložni materiali, poenotena uporaba materialov;
Pomožni objekti:
- na gradbenih parcelah se postavijo pritlični garažni nizi za potrebe parkiranja,
- drugi pomožni in začasni objekti niso dopustni;
GARAŽNI OBJEKTI: G1-A, G2-A in G3-A:
- objekti so izključno namenjeni parkiranju osebnih vozil stanovalcem niza »A«,
- velikost je rastersko prilagojena parkiranju osebnih vozil,
- objekti so pritlični in višinsko prilagojeni dovozu na dvoriščni del in vhodu v stanovanjski objekt,
- streha nad posameznim nizom je izvedena kot dvokapnica ali enokapnica, kjer je sleme strehe pravokoten na daljšo stranico stanovanjskega objekta,
- naklon strešin se prilagodi naklonu stanovanjih objektov ali se izvede v poudarjenem vencu nizka enokapnica;
Pozidanost gradbene parcele:
- max. do 60%,
- ob upoštevanju vseh ostalih omejitev znotraj posamezne gradbene parcele (odmiki od parcelnih mej, obvezna ozelenitev območja, parkiranje, manipulativne površine idr.);
STANOVANJSKA GRADNJA V NIZU
- strnjena zazidava v nizu grajena v loku;
- predlagani izhodiščni gabariti: 6.50 + 6.50 X 8.00 m,
- maksimalna tlorisna zasnova je prikazana v grafičnih prilogah,
- odprte nadstrešnice, ki služijo kot dopolnitev stanovanjski enoti, morajo biti arhitekturno usklajene s kvalitetnimi ostalimi objekti znotraj območja in oblikovani v skladno arhitektonsko celoto objekta;
- izvedena klet je na nivoju terena na južni strani objekta,
- pritličje je na severni strani na nivoju terena,
- maksimalni višinski gabarit K+ P (K+P+M),
- kolenčni zid mansardnega dela je maksimalno visok 60 cm,
- vse naprave na objektu / prezračevanje ipd. morajo biti znotraj maksimalnega gabarita;
- del strehe je lahko enokapnica, oblikovana kot podaljšek južne strešine,
- glavna smer slemena je vzporedna osi spodnje ulice,
- v mansardnem delu je možno izvesti frčade, ki sledijo členitvi fasad,
- energetske sprejemnike (kolektorje in sončne celice) je možno namestiti na ploskev strešine,
- prednost naj imajo naravni oz. avtohtoni materiali in okolju prilagojene barve,
- materiali: omet, les, beton, steklo in sodobni obložni materiali,
- poenotena uporaba materialov;
- niso dopustni;
- max. do 40%,
- ob upoštevanju vseh ostalih omejitev znotraj posamezne gradbene parcele
(odmiki od parcelnih mej, obvezna ozelenitev območja, parkiranje, manipulativne
površine idr.);
SAMOSTOJEČA STANOVANJSKA GRADNJA
- oblika pravokotna, prevladujejo naj enostavni pravokotni volumni;
- predlagani izhodiščni gabariti:
niz C: 14.00 X 10.00 m,
niz D: 12.00 X 9.50 m,
niz E: 14.00 X 10.00 m,
- maksimalni višinski gabarit za niza C in D je K+P+M, kjer je izvedena klet na nivoju terena na južni strani objekta,
- v območju »E« je maksimalni višinski gabarit P+M (brez kleti),
V območju »E«:
- na gradbenih parcelah se postavijo pritlični garažni OBJEKTI za potrebe parkiranja,
GARAŽNI OBJEKTI: G1-E in G2-E:
- objekti so izključno namenjeni parkiranju osebnih vozil stanovalcem niza »E«,
POSLOVNO SKLADIŠČNA GRADNJA
- obstoječi objekt se ohranja in obnavlja skladno s pogoji kulturne dediščine,
- širitev objekta je možna na zaledni strani, s postavitvijo prizidka »na ključ«;
- predlagani izhodiščni gabarit prizidka: 30.00 X 10.00 m,
- stavbni volumen ne sme presegati dane maksimalne višine obstoječega objekta,
- dozidava je kot dopolnitev objektu dediščine, zato mora biti arhitekturno usklajen v skladno arhitektonsko celoto;
- nadzidava obstoječega objekta ni dovoljena,
- prizidan del je maksimalno lahko visok do višine obstoječega objekta, oziroma je kap na starem in novem delu objekta na isti višini;
- na obstoječem objektu se streha ne spreminja,
- streha prizidanega dela se navezuje na obstoječo streho, kjer je smer slemena pravokotna na obstoječe sleme,
- vse naprave na objektu morajo biti znotraj maksimalnega gabarita;
- materiali: omet, les, beton, steklo in sodobni obložni materiali, poenotena uporaba materialov;
(6) Kota objektov se določi na osnovi kote prometnih površin in v skladu z geotehničnimi pogoji za gradnjo. V kolikor se z geološko raziskavo ugotovi, da je območje geološko nestabilno, je potrebno k projektni dokumentaciji pridobiti vodno soglasje.
8. člen
(gradbene parcele, parcelacija)
(1) Gradbene parcele je možno združevati (več gradbenih parcel lahko tvori eno gradbeno parcelo) in sicer tako, da se upošteva vse ostale omejitve in da zaradi neustrezne nove členitve ne ostanejo neuporabne površine. Ohranjajo se predvidena mesta uvozov. Možno je opuščanje oz. zmanjševanje števila uvozov. Gradbene parcele imajo urejene dovozne in parkirne površine, peš dostope in zelenice. Utrjene površine znotraj mej gradbenih parcel bodo asfaltirane ali tlakovane (travne plošče).
V območju »B«, kjer je predvidena gradnja v nizu, se lahko združujejo gradbene parcele določene v tem LN-ju, tako da se ohranja gradbena linija ulične zazidave, orientacije objektov, možnost gradnje do parcelne meje in zagotavljanje garažnih in parkirnih prostorov znotraj gradbenih parcel.
(2) Ograjevanje parcel naj bo praviloma urejeno enotno. Ograje so postavljene na parcelno mejo. V križiščih in ob prometnicah ograja ne sme ovirati preglednega trikotnika. Zamik ograje v križišču je obvezen v skladu z predpisi.
Ograje v uličnem nizu so enotno oblikovane, in sicer na klasično zidanem podstavku (kamen) do višine 0.5 m, na kateri je lahko nameščena transparentna ograja do skupne višine 1.20 m nad nivojem cestišča. Lahko pa se izvede samo nizek delilni zid do višine 0.5 m z zasaditvijo na zemljišču investitorja. Zasaditev na cestnih priključkih ne sme ovirati preglednosti za vključevanje v promet na napajalnih ulicah.
Ograje, ki ločujejo zasebne vrtove so lahko izvedene kot živa meja, transparentna ograja do skupne višine 1.60 m nad nivojem raščenega terena.
Raščen teren je v pretežnem delu padajoč. V kolikor se zunanja ureditev izvaja s podpornimi zidovi izvedenimi terasasto, so le ti lahko visoki do 1.00 m z vmesnimi zasaditvami.
(3) Dovoz na ureditveno območje je že izveden in skupen za stanovanjsko sosesko Tičjek I, ter obstoječ dovoz iz regionalne ceste ob potoku. Na izvedeno dovozno cesto na vzhodni strani soseske Tičjek I se izvedejo novi cestni priključki za spodnjo in zgornjo ulico.
(4) Smeri dovozov do objektov so označene v grafičnih prilogah. Natančna lokacija dovoza se določi v PGD projektih. Za obstoječe objekte se načeloma ohranjajo obstoječi dovozi in dostopi .
(5) Vhodi v objekte se oblikujejo poljubno vendar smiselno in funkcionalno navezano na glavne smeri dovozov in dostopov.
(6) Načrt parcelacije je sestavni del LN.
(7) Zasnova urbanistično arhitektonske ureditve posameznega območja namenske rabe predstavlja povezano celoto, zato ni možno k vsakemu objektu posebej določiti mejo gradbene parcele. Javne površine so izven mej gradbene parcele. Tako določeno gradbeno parcelo je možno deliti med objekti na manjše parcele. Za urejanje, vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture, ki poteka preko gradbene parcele, je treba predhodno skleniti služnostno pogodbo.
9. člen
(zelene površine)
(1) Urejanje odprtih (utrjenih in zelenih) površin mora upoštevati značilnosti širšega prostora, predvsem zaradi vidne izpostavljenosti območja v smislu varovanja vizure na naselje Gornji Grad.
(2) Zelene površine morajo biti urejene skladno z vsebinsko zasnovo posameznih območij. Temu se prilagaja struktura in način saditve ter vrstni izbor. Zasaditev se podrobneje obdela v izvedbenih načrtih.
(3) Glede na značilnosti krajinske zasnove območja in zasajevanja je območje razdeljeno v več območij:
- varovalni priobalni obvodni pas;
- zaščitni zeleni pas – zelena bariera;
- varstveni pasovi ob cestah.
(4) Znotraj obravnavanega območja je del naravoslovne učne poti, ki se navezuje na predviden cestni skelet naselja. Poleg te poti ima naselje predvideno peš povezavo preko stopnišča – krajši dostop s stopniščem do zaledja šolskih športnih in rekreacijskih površin. Predvidena je tudi sprehajalna pot vpeta v zeleni pas, ki povezuje naravoslovno učno pot, krajši dostop in glavno napajalno cesto naselja Tičjek.
(5) Varovalni priobalni obvodni pas
V obvodnem priobalnem pasu struge potoka se ohranja obstoječa vegetacija, kar pomeni, da se zagotavlja naravna struktura drevesnih vrst in podrasti. Obstoječi sestoj se dopolni z avtohtonimi rastlinskimi vrstami obravnavanega območja, po načelih sonaravnosti, v neformalni obliki in na način, ki samo pospešuje postopek naravne sukcesije. Znotraj območja niso dovoljeni nobeni posegi, obstoječa dovozna pot se ohrani in se poveže z novimi potmi v sistem.
(6) Zaščitni zeleni pas – zelena bariera
Zeleni zaščitni pas je dodatni zaščitni pas v južnem in vzhodnem delu območja urejanja, ki se oblikuje kot dodatna vizualna in protihrupna zaščita na stiku s stanovanjsko pozidavo. Zasaditev se izvede v neformalni zasnovi z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami s poudarkom na izboru tistih vrst, ki prenašajo izpušne pline v zraku in so tudi dobra protihrupna zaščita (velike listne ploskve, gosta krošnja ipd.). Pri preurejanju teh zelenih površin se na mestih, kjer je to mogoče, ohrani obstoječe avtohtone rastlinske vrste, predvsem debelejša drevesa.
(7) Varstveni pasovi ob cestah
V varstvenih pasovih dovoznih cest območja LN in regionalni cesti ter predvideni naravoslovni učni poti se oblikuje vegetacijski pas, namenjen varovanju brežin, varovanju vizur, omejevanju negativnih vplivov prometa, izboljšanju podobe prostora in njegove raznolikosti. Zasaditev se izvede v neformalni zasnovi z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami s poudarkom na izboru tistih vrst, ki prenašajo izpušne pline v zraku in obremenjenost tal na pobočjih pa tudi vrste, ki dobro zaraščajo strmejša pobočja oz. s korenskim sistemom dobro vežejo tla.
(8) Ob dovoznih cestah v območju LN je predvidena izvedba drevoredov v smislu prepoznavnosti območja.
VI. POGOJI IN USMERITVE ZA VODNOGOSPODARSKO UREJANJE
10. člen
(vodnogospodarske ureditve)
(1) Na vzhodnem robu se ohranja urejen neimenovan potok z izvedenim zadrževalnikom pred propustom pod regionalno cesto, ki spada med vodotoke 2. reda.
(2) Ob območju urejanja poteka neimenovani potok, ki spada po Zakonu o vodah med vodotoke 2. reda. Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, morajo biti skladno z veljavnimi predpisi, odmaknjeni od meje vodnega zemljišča oz. od zgornjega roba brežin 5.0 m, razen v posebnih primerih.
VII. POGOJI PROMETNEGA, KOMUNALNEGA, ENERGETSKEGA IN TELEKOMUNIKACIJSKEGA UREJANJA
11. člen
(splošno)
(1) Za vso gospodarsko javno infrastrukturo je potrebno izdelati projekte PGD, PZI, ter pri tem upoštevati zahteve upravljavcev posameznih vodov, komunalne koridorje ter predpisane odmike in zaščitne ukrepe.
(2) Ureditve javne gospodarske infrastrukture se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja in ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(3) Vse sekundarno razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture mora biti medsebojno usklajeno in izvedeno v podzemni izvedbi ter speljano vzporedno s potekom prometnic in dovozi k stavbam. Pod asfaltiranimi površinami je vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.
(4) Načrtovana gospodarska javna infrastruktura gradbenih parcel obsega: dovoz, javni vodovod za sanitarno in požarno vodo, kanalizacijo za odvajanje odpadnih in padavinskih vod, elektriko, javno razsvetljavo, telefon in topolovodno omrežje.
(5) Vse stavbe je potrebno obvezno priključiti na vso javno gospodarsko infrastrukturo.
12. člen
(cestno omrežje)
(1) Dovoz na ureditveno območje je predviden z ureditvijo dveh priključkov (novih križišč) na obstoječo dovozno cesto za Tičjek I. Na obravnavanem območju je predvidena omejitev hitrosti odvijanja prometa na 30 km/h.
(2) Obstoječa dovozna cesta predstavlja osrednjo os združene soseske Tičjek. Osrednja prometnica obravnavanega območja Tičjek II pa predstavlja krožna cesta, ki poteka na severni strani za nizom »A« - večstanovanjskih objektov (spodnja ulica) do krajinskega prevoja. Pred prevojem na polici cesta zaokroži na zgornji nivo za nizom »C« individualnih prosto-stoječih objektov in se naveže na zgornjo ulico. V podaljšku se zgornja ulica priključi na obstoječo osrednjo dovozno cesto naselja.
Krožna cesta spodnja in zgornja ulica s povezovalnim delom omogoča normalno odvijanje osebnega prometa, dostavo tovornjakom dolžine do 10 m in ustreza dovozu urgentnih vozil oziroma tovornjakom za odvoz smeti dolžine do 10m.
(3 Na vzhodnem delu območja se dovozna cesta ob potoku naveže na obstoječi cestni priključek iz regionalne ceste I. reda št.R 225/1085 Černivec – Radmirje. Ta dovozna cesta poteka po trasi obstoječe javne poti.
(4) Vse napajalne ceste (ulice) so predvidene širine 4.50 m z enostransko bankino širine 0.5 m. Ob cestah je, tako kot kažejo grafične priloge, predviden hodnik na severnem robu spodnje napajalne ceste za pešce širine 1.2 m.
(5) Vse prometnice so predvidene v asfaltni izvedbi in na meji s hodniki za pešce z dvignjenimi betonskimi robniki.
(6) Za izvedbo tega LN je potrebna rekonstrukcija obcestnega jarka ob glavni dovozni cesti na zahodni meji urejanja ob izvedeni dovozni cesti za Tičjek I. Rekonstrukcija jarka se izvede na podlagi PGD-ja komunalne infrastrukture v območju komunalnega koridorja.
(6) Odvod meteornih vod z vozišča je predviden preko požiralnikov s peskolovi priključki na mešano kanalizacijsko omrežje.
(7) Površine za parkiranje so predvidene ob objektih na gradbenih parcelah investitorjev.
Izhodišča za izračun zadostnega števila parkirnih mest pri posameznih objektih:
- individualne stanovanjske hiše minimalno 1 parkirno ali garažno in 1 odstavno mesto,
- večstanovanjsko hišo na vsako stanovanjsko enoto minimalno eno parkirno ali garažno mesto,
- poslovno skladiščni objekt 1 parkirno mesto na 3 zaposlene oziroma
na 30 m2 poslovne površine in na 100 m2 skladiščnih površin;
(8) Za predvideno cestno mrežo in križišča je potrebno izdelati PGD, PZI projekte skladno z LN, za posamezne objekte pa projekte zunanjih ureditev. Pri projektiranju in izvedbi prometne infrastrukture je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljavca.
13. člen
(vodovod)
(1) Na obravnavanem območju je predvidena izvedba novega vodovodnega omrežja, ki bo zagotavljalo oskrbo območja s pitno vodo. Na obstoječe vodovodno omrežje se bo navezalo na jugovzhodni strani obravnavanega območja na glavni vod javnega vodovoda (LTŽ cev, premera 110 mm), ki poteka ob regionalni cesti, ter na zahodni strani na vodovodno vejo Tičjek I. (DN 80). Predvideno vodovodno omrežje za pitno vodo je zasnovano zankasto, tako da bo povečana obratovalna sposobnost vodovoda tudi pri nižjih tlakih v omrežju.
Do izgradnje novega višje-ležečega vodohrama je potrebno za objekte nad koto 450 m n.m. v posameznih PGD predvideti ustrezno rešitev za zagotavljanje normalnega pritiska vodovoda.
(2) Napajanje predvidenih objektov s pitno vodo bo izvedeno z internimi priključki, ki bodo izvedeni z zunanjimi vodomernimi jaški. Le ti se namestijo znotraj gradbenih parcel predvidenih objektov. Vzporedno z vodovodnim omrežjem za pitno vodo je tako zasnovano vodovodno omrežje za potrebe gašenja v primeru požara. Na slednjem so predvideni nadzemni hidranti tako, da bo omogočeno gašenje objektov iz treh hidrantov, kot je razvidno v grafičnih prilogah.
(3) V delu naselja, kjer se zagotovi zadostne količine vode in pritisk v obstoječem javnem omrežju, se na obstoječe omrežje naveže vodovodno omrežje ter doda nov hidrant na ploščadi na vzhodnem delu spodnje ceste.
(4) Za višje ležeče objekte se za zagotovitev požarne varnosti zgradi rezervoar za požarno vodo na prostem zemljišču med deli naselja Tičjek I in Tičjek II. Ob rezervoarju se postavi nadzemni hidrant. Napajanje rezervoarja se izvede preko vodomernega jaška z vgrajenim vodomerom.
(5) Novo vodovodno omrežje za pitno in požarno vodo je predvideno v območju 3 m širokega komunalnega koridorja, ki je situiran ob napajalnih cestah.
Za območje soseske Tičjek II so načrtovani skupaj trije hidranti. Od tega sta dva nova hidranta locirana ob javnih površinah in sicer: na ploščadi za naravoslovno učno pot in ob rezervoarju za požarno vodo na parc. št. 387/1 k.o. Gornji Grad. V nižinskem delu bo lociran en nov hidrant za del naselja »E« na parc. št. 381/8 k.o. Gornji Grad ob cestnem priključku urejene parkirne površine.
Obstoječ hidrant na parc. št. 387/13 k.o. Gornji Grad je možno prestaviti v območje komunalnega koridorja v območje tega OLN in sicer ob križišče na severno stran spodnje ulice.
(6) Za predvideno vodovodno omrežje je potrebno izdelati PGD, PZI projekte. V naslednjih fazah projektiranja in izvedbi vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljavca.
14. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Na obravnavanem območju je predvidena izvedba mešanega kanalizacijskega sistema. Odvajanje odpadnih komunalnih in padavinskih voda se naveže na kanalizacijski kolektor, ki je priključen na čistilno napravo naselja Gornji Grad. Priključitev na kanalizacijsko omrežje bo na dveh mestih pod pogoji, opredeljenimi s presojo hidravličnih obremenitev na obstoječe kanalizacijsko omrežje. Presoja se izvede pred izdelavo PGD za kanalizacijo omrežje naselja Tičjek II.
(2) Rešitev odvoda padavinskih vod iz utrjenih površin in streh predvidenih objektov je načrtovana v skladu z veljavnimi predpisi, ki predvidevajo zadrževanje vod pred izpustom v kanalizacijski sistem, konkretno s cevnimi zadrževalniki.
(3) Odpadne in padavinske vode se zajemajo preko sistema kanalizacije. Le ta je zasnovana v dveh vejah tako, kot kažejo grafične priloge. Navezuje se na čistilno napravo oz. na jašek J1 in jašek J2 na dovodnem kolektorju čistilne naprave. Kota dna dovodnega kolektorja O 200 oziroma najnižja možna kota priključitve glede na predvideni mesti priključitve poda upravljavec v projektnih pogojih.
(4) Lokalna skupnost skrbi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda v ureditvenih območjih naselij, kar zajema zlasti ukrepe za zmanjševanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin in ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih voda.
V kolikor se na podlagi izračuna prispevnih površin izkaže potreba, se izvede ločeno zbiranje padavinskih voda s posrednim odvajanjem voda (peskolovci, lovilci olj, zadrževalniki, razbremenilniki) v okolje. Pri projektiranju ločenega sistema je treba predhodno izdelati geološko študijo in hidrološko presojo. Odvod padavinskih vod je možen v neimenovan potok (2. reda) na vzhodni strani območja LN. Za odvajanje voda v površinski odvodnik je treba pridobiti dovoljenje po predpisih s področja varstva voda in okolja.
(4) Za predvideno kanalizacijsko omrežje je potrebno izdelati PGD, PZI projekte. V naslednjih fazah projektiranja in izvedbi kanalizacijskega omrežja je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljavca.
(3) Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod v mešanem sistemu je urejeno v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje ter smernicami in pogoji upravljavca komunalne infrastrukture.
15. člen
(električno omrežje)
(1) Preko območja OLN potekata nadzemna voda SN vod 20 kV Zadrečka dolina z odcepom za TP Gornji Grad šola. Na podlagi izdelanega Idejnega projekta Preureditev SN vodov in elektrifikacije stanovanjske cone Tičjek II v Gornjem Gradu (Elektro Celje, štev. 146/05, januar 2006) se obstoječi daljnovod preko območja demontira in se prestavi daljnovod v kabelsko izvedbo od točke 208 do 214 in odcep za TP Gornji Grad šola. Predviden SN kablovod bo potekal od DV 20 kV Zadrečka dolina tč. 208 do TP Gornji Grad šola in naprej do TP Center za starejše Gornji Grad, ki je priključena preko obstoječega kablovoda 20 kV na DV Zadrečka dolina.
Investicija prestavitve je vključena v razširjeni odjem in pridobitvijo služnosti za nov kablovod v komunalnem koridorju ob napajalni cesti Tičjek.
(2) Energija za napajanje predvidenega območja je v obstoječi transformatorski postaji Gornji Grad šola.
(3)Celoten nizkonapetostni razvod bo izveden v območju 3 m širokega komunalnega koridorja, ki je predviden ob napajalnih cestah. Ustrezni zemeljski kabli bodo uvlečeni v kabelsko kanalizacijo, izvedeno s tipskimi kabelskimi jaški in zaščitnimi cevmi. Na enak način bo izveden tudi razvod javne razsvetljave.
Na predvidene objekte bo napajanje z električno energijo izvedeno s hišnimi priključki.
(4) Vsa dela in prestavitve je potrebno izvesti v soglasju z upravljavcem po idejnem projektu št.146/05 Elektro Celje ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov ter standardov in varnostnih ukrepov. Potrebno je izdelati PGD, PZI projekte ter upoštevati pogoje in soglasja upravljavca.
16. člen
(TK omrežje)
(1) Obstoječe TK omrežje je potrebno na podlagi projektne rešitve ustrezno zaščititi in po potrebi prestaviti. Celoten TK razvod bo izveden v območju 3 m širokega komunalnega koridorja, ki je predviden ob napajlnih cestah. Kabli bodo uvlečeni v kabelsko kanalizacijo.
(2) Za predvidene objekte je potrebno izdelati PGD, PZI projekte TK priključkov.
Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi vseh del za realizacijo TK omrežja je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljavca.
17. člen
(CaTV omrežje)
(1) Predviden CaTV razvod bo izveden v območju 3 m širokega komunalnega koridorja, ki je predviden ob napajalnih cestah. Koaksialni kabli bodo pod asfaltnimi površinami zaščiteni z zaščitnimi cevmi.
(2) Razdelilne omarice bodo razporejene tako, da vsaka pokriva območje v obsegu 250 m. Na območju predvidenih objektov bodo položene tudi cevi za naknadno uvlačenje kabelskih povezav.
(3) Za predvidene objekte je potrebno izdelati PGD, PZI projekte CaTV priključkov. Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi vseh del za realizacijo CaTV omrežja je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljavca.
18. člen
(toplovodno omrežje, ogrevanje)
(1) Ob območju OLN Tičjek II je zgrajeno omrežje toplovoda. Primerni napajalni vod ? 250 mm poteka ob dovozni cesti Tičjek. Znotraj samega območja tega OLN-ja pa so že izvedeni trije priključni jaški, na katerega se priključijo nove veje toplovoda za napajanje stanovanjskih nizov A, B, C in D. Razvodne veje toplovoda (? 200 mm) potekajo v komunalnih koridorjih.
Napajanje objekta F je možno, z izvedenim primarnim vodom do obstoječega objekta na parc. št. *240 k.o. Gornji Grad.
Za napajanje objektov v območju »E« se izvede podaljšek primernega toplovoda do začetka parkirišča na parc. št.381/6 k.o. Gornji Grad, kjer se izvede priključni jašek. Od tu pa gre ob napajalni cesti priključni vod (? 200 mm) do obeh objektov.
(2) Napajanje predvidenih objektov bo izvedeno z internimi priključki, ki bodo izvedeni z zunanjimi merilnimi jaški. Le ti se namestijo znotraj gradbenih parcel predvidenih objektov.
(3) Za toplovodno omrežje je potrebno izdelati PGD, PZI projekte ter pridobiti pogoje in soglasje upravljalca.
(4) V kolikor se ugotovi ekonomsko ali okoljsko bolj upravičen sistem ogrevanja, se ga upošteva v PGD projektih. Pri tem morajo biti upoštevane vse sestavine prostorske ureditve. Spremembo načina ogrevanja mora potrditi občinska služba za prostor. Ogrevanje objektov in sanitarne vode je možno tudi z alternativnimi viri energije kot so:
- toplotne črpalke, uporabo podtalnice in zemeljske energije,
- sončni kolektorji za proizvodnjo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije.
Poleg tega je potrebno načrtovati in graditi energetsko varčne objekte, pri čemer je treba izbirati primerne zasnove objektov ter uporabljati ustrezne materiale.
19. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati v zabojniki in odvažati na komunalno deponijo skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Gornji Grad. Komunalne odpadke, ki bodo nastajali na območju, je potrebno zbirati ločeno posamezne frakcije v kontejnerjih na določenih mestih in odvažati na deponijo oziroma v predelavo. Posode za zbiranje odpadkov bodo tipske. Nameščeni morajo biti znotraj območja-ekološkega otoka. Predvidena je ena skupna lokacija ekološkega otoka za obravnavano območje, kot je razvidno v grafičnih prilogah.
(2) Vse ostale odpadke zbira vsak objekt znotraj svoje gradbene parcele.
(3) Eventualne nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščenim zbiralcem in jih ni dovoljeno začasno skladiščiti zunaj objektov. Urejeno mora biti na način, kot ga določajo veljavni predpisi.
(4) Ravnanje z odpadki je potrebno izvajati v skladu z veljavno zakonodajo in vsemi podzakonskimi akti.
VIII. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
20. člen
(varovanje objektov in območij naravnih vrednot in kulturne dediščine)
(1) Na obravnavanem območju ni evidentiranih objektov in območij naravnih vrednot.
(2) Obravnavano območje širitve stanovanjskega območja severno od regionalne ceste in vzhodno od obstoječe stanovanjske pozidave Gornjega Grada leži na zavarovanem območju nacionalne prepoznavnosti (OKV- pomembnejše območje varstva kulturne dediščine PoKD) Zgornja Savinjska in Zadrečka dolina.
(3) Potrebno je upoštevati predlagano oblikovanje objektov s tem LN in predvideti ustrezno sočasno oblikovanje objektov s krajinsko ureditvijo cone, z namenom vizualne zaokrožitve kvalitetne silhuete naselja Gornji Grad (nizki, členjeni gabariti, barvna usklajenost s krajinskimi okoljem, uporaba materialov, skladnih z okoljem, uvedba členitve vegetacije z blažilnim vizualnim in mikroklimatskim delovanjem).
21. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) V skladu z veljavnimi predpisi za varstvo pred hrupom je obravnavano območje razvrščeno v območje namenjeno bivanju z okolico vzgojnovartsvenih in izobraževalnih objektov.
(2) Ravni hrupa v zahodnem območju urejanja na stiku z obstoječo stanovanjsko pozidavo ne smejo presegati mejnih dnevnih in nočnih ravni hrupa, to je mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in nočne ravni hrupa 45 dBA.
22. člen
(varstvo zraka)
(1) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z vsemi predpisi, ki urejajo to področje.
(2) Za zagotovitev nižje stopnje onesnaženosti zraka, je predvideno priključevanje na toplovodno omrežje s katerim je zagotovljena oskrba s toplo sanitarno vodo in ogrevanje objektov.
(3) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
- predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev;
- preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča;
- vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter
- preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.
23. člen
(varstvo voda)
(1) Upoštevati je potrebno pogoje upravljavca za odvod fekalnih in meteornih voda.
(2) Varstvo voda bo urejeno z izgradnjo kanalizacije, ki jo bo možno priključiti na čistilno napravo.
(3) V območju predvidene ureditve ni dovoljena poslovna dejavnost, pri kateri bi lahko prišlo do onesnaževanja voda, zato na tem področju niso predvideni nobeni okoljevarstveni ukrepi.
(4) Zagotoviti je treba izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja ter vse druge predpise iz področja odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda ter upravljanja z vodotoki.
24. člen
(odpadki)
(1) Komunalni odpadki se bodo zbirali v zabojnikih in se odvažali na komunalno deponijo skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini.
25. člen
(varstvo tal)
(1) Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in prometne, komunalne ter energetske infrastrukture in omrežja zvez, je treba deponirati in jo uporabiti za ureditev nasipov ter zelenic.
Začasne deponije rodovitne prsti je potrebno izvesti v kupih visokih do 1,20m tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Pri tem ne sme priti do mešanja živice in mrtvice, do onesnaževanja in erozije.
(2) Nenevarni odpadki, ki bodo nastali ob pripravi zemljišč in gradnji objektov naj se predajo izvajalcu javne službe odlaganja odpadkov na odlagališče nenevarnih odpadkov Podhom.
(3)Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila opredeljena v poglavju komunalne in energetske infrastrukture.
(4) Znotraj soseske se uredi ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov.
(zaščita pred požarom in drugimi nesrečami)
(1) Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za interventne vozila po obstoječem omrežju cest. Izgradnja vodovodnega in hidrantnega omrežja ter vodnih zadrževalnikov zagotavlja, da preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena.
(2) LN upošteva določila predpisov o varstvu pred požarom.
(3 Zagotovljeni so pogoji za varen umik ljudi in premoženja na zunanje površine, dovozne in parkirne površine. Odmiki med posameznimi objekti presegajo 10 m in preprečujejo širjenje požara.
(4) Dostopi in dovozi omogočajo dovoz interventnih vozil. Izpolnjeni so pogoji za varen umik.
Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi novih objektov potrebno upoštevati takšne materiale in njih zaščite, ki so varni pred požarom in širjenjem požara.
(5) Vodovodno omrežje zagotavlja oskrbo za potrebe požarne varnosti. Na njem so predvideni nadzemni hidranti na maksimalni oddaljenosti 80 m, tako da bo omogočeno gašenje objektov iz treh hidrantov.
(6) V kolikor se zagotovi zadostne količine vode in pritisk v obstoječem javnem vodovodnem omrežju, so hidranti nameščeni na predviden vodovod za pitno vodo. V nasprotnem primeru se za zagotovitev zadostnega pritiska za potrebe požarne vode predvidi rezervoar za požarno vodo z vodovodom za oskrbo hidrantov.
IX. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
26. člen
(1) Zemljišča, ki ne bodo urejena v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred uveljavitvijo tega odloka.
X. PROGRAM OPREMLJANJA
27. člen
(1) Program opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo obravnava območje LN in priključevanje na zgrajen sistem opredeljen v 4. členu tega odloka. Sestavni del tega programa so idejne rešitve komunalnih vodov kot so prikazane v grafičnem delu LN na karti 7.a in 7.b.
(2) Čas izgradnje gospodarske javne infrastrukture je nujen pred začetkom gradnje stanovanjskih objektov.
XI. ETAPNOST IZVAJANJA
28. člen
(1) Ureditve, zasnovane v predmetnem LN, se lahko izvajajo v več etapah. Etapna gradnja je možna v sklopu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorjev. Posamezne etape gradnje morajo biti funkcionalno zaključene celote in jih je možno združevati.
(2) I. faza vključuje komunalno opremo območja: izgradnjo napajalnih cest, koridorjev za pešce, naravoslovne učne poti, kanalizacijskega omrežja, prestavitev daljnovodov in izgradnjo elektro, telekomunikacijskega in kabelskega omrežja, vodovoda za pitno in vodovoda za požarno vodo ter toplovoda. Posamezna javna infrastruktura se lahko izvaja ločeno.
(3) II. faza obsega izgradnjo objektov z zunanjo ureditvijo, znotraj posameznih območjih, opredeljenih v tabelarični preglednici v 6. členu tega odloka.
(4) Posamezne faze se morajo izvesti kot celota z vsemi elementi zunanje ureditve in tako, da ne bodo poslabšale ekološkega stanja. Komunalna, energetska in prometna ureditev, ki lahko neposredno vpliva na varovanje okolja, mora biti dokončno urejena s posamezno fazo gradnje.
XI. TOLERANCE
29. člen
(dovoljena odstopanja)
(1) Pri realizaciji LN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem LN, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
(2) Dopustne so tolerance :
- pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta lokacijskega načrta in so na nove rešitve pridobljena predpisana dovoljenja in soglasja.
(3) V kolikor se v času projektiranja komunalne infrastrukture izkaže, da je iz tehničnega in ekonomskega vidika ustreznejše odvajanje odpadnih in padavinskih vod v ločenem sistemu, je potrebno zadrževati meteorne vode pred izpustom v površinski odvodnik pod pogoji predhodno izdelane hidravlične analize in pridobljenim vodnim soglasjem.
(4) Z uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.
(5) V grafičnih prilogah (5.b Zazidalna situacija) so gabariti objektov maksimalni. Tolerance samih objektov so možne z območju, ki ga označujejo gradbene linije. Postavitev samih objektov mora slediti regulacijski liniji posameznega niza z upoštevanjem izhodiščne točke zakoličbe (skrajni vogal).
(6) Ureditev dvorišč je možna v območju komunalnega koridorja. Gradnja objektov in postavitev trajnih ograj, delilnih zidov in podobno na območju komunalnega koridorja ni dovoljena.
XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
30. člen
(1) Poleg obveznosti iz predhodnih določil, morajo investitorji in izvajalci :
- pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
- zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
- uporabljati materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje,
- zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
- zagotoviti dostope do kmetijskih in gozdnih zemljišč,
- sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
- zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
- po končani gradnji zagotoviti izvedbo ustreznih agrarnih operacij na prizadetem območju in ohraniti oziroma nadomestiti dostopne poti na kmetijska zemljišča v času gradnje in po njej,
- v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
- vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami k LN pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
(2) Vse predvidene ureditve v območju komunalnega koridorja morajo zagotoviti prost dostop do komunalnega koridorja za njegovo nemoteno vzdrževanje po izgradnji območja.
XIII. ZAČASNI UKREPI
31. člen
(1) Na podlagi določil 81. člena Zakona o urejanju prostora se sprejmejo začasni ukrepi za zavarovanje prostora celotnega območja LN zaradi načrtovanja prostorskih ureditev do realizacije gradnje po LN za celotni prostor, vendar ne več kot štiri leta. Za to območje Občina Gornji Grad skladno z 85. členom ZUreP-1 uveljavlja predkupno pravico.
(2) Na vseh objektih, ki so predvideni za rušenje se lahko opravi nujna vzdrževalna dela za lastne potrebe, tako, da se njihova vrednost ne poveča.
XIV. USMERITVE ZA DOLOČANJE MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OLN
32. člen
(1) Po realizaciji s tem LN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja kot je opredeljeno v tem odloku.
XV. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO
33. člen
(1) Za vse predvidene objekte je treba pridobiti geotehnične pogoje za gradnjo.
XVI. KONČNE DOLOČBE
34. člen
(nadzor)
(1)Lokacijski načrt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled občanom, podjetjem in drugim pravnim osebam na sedežu Občine Gornji Grad ter pri Upravni enoti Mozirje.
35. člen
(1) Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
36. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu zgornjesavinjskih občin.
Št. 3505-20/2006-12
Gornji Grad, 04.12. 2006
Župan
Občine Gornji Grad
Stanko OGRADI, l. r.