Na podlagi 119. člena in v povezavi s 110. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17) ter 12. in 80. člena Statuta občine Naklo (Uradni list RS, št.. 28/2015), je občinski Svet občine Naklo na 19. redni seji, dne 15.12.2021 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA GRADNJO POSLOVNIH OBJEKTOV NA DELU OBMOČJA UREJANJA NA 12
I. Splošne določbe
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se, ob upoštevanju določil Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije in Odloka o Občinskem prostorskem načrtu občine Naklo (Uradni list RS, št. 11/10, 48/10, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 65/2020), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo poslovnih objektov na delu območja urejanja NA 12 (v nadaljevanju: OPPN).
2. člen
(namen OPPN)
Namen OPPN je določitev podrobnih lokacijskih pogojev za gradnjo objektov in drugih ureditev s pripadajočo komunalno infrastrukturo.
3. člen
(vsebina OPPN)
(1) OPPN je sestavljen tekstualnega in grafičnega dela odloka.
(2) Tekstualni del odloka obsega:
II. Opis prostorske ureditve
III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
IV. Pogoji za projektiranje in gradnjo
V. Pogoji in merila za parcelacijo
VI. Pogoji pri poseganju v varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture
VII. Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
VIII. Rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje narave ter varstvo okolja in naravnih virov
IX. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom
X. Prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
XI. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje prostorske ureditve
XII. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
XIII. Vrste dopustnih posegov po prenehanju veljavnosti OPPN
XIV. Končne določbe
(3) Grafični del obsega:
1. Izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela Občinskega prostorskega načrta Občine Naklo (v nadaljnjem besedilu OPN) s prikazom lege prostorske ureditve v širšem prostoru: karta 1
2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem: karta 2
3. Geodetski načrt območja: karta 3
4. Zazidalna situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objekta na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro: karta 4
5. Prikaz gradbenih mej: karta 5
6. Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanja narave in kulturne dediščine ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom: karta 6
(4) Priloge k OPPN:
· izvleček iz OPN Naklo,
· prikaz stanja prostora,
· obrazložitev in utemeljitev OPPN,
· povzetek za javnost,
· mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
4. člen
(opis prostorske ureditve)
(1) Načrtuje se gradnja dveh poslovnih objektov, ki sta v grafičnih kartah označena kot objekt 1 in objekt 2.
(2) Z OPPN se ob upoštevanju nadrejenih aktov podrobneje določi arhitekturno, krajinsko arhitekturno in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev. Nova gradnja se komunalno priključi na novozgrajena omrežja.
5. člen
(vrste območij osnovne in podrobnejše namenske rabe)
Nadrejeni akt znotraj območja OPPN označuje naslednje podrobne rabe:
Enota urejanja
prostora
Naziv območja
Podrobnejša namenska
raba
Način urejanja
NA 12 (*)
Rezervat Naklo
IG
OPPN
6. člen
(območje OPPN)
(1) Območje OPPN obsega zemljišča parc. št. 101/2, 102/2, 103/2, 104/2 in 105/2 k.o. Pivka v izmeri 6.144,00 m2.
(2) Ureditveno območje je prikazano v grafičnem načrtu (Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem: karta 2).
7. člen
(ureditve izven območja OPPN)
Posegi izven območja OPPN so dovoljeni za potrebe gradnje, prestavitve ali rekonstrukcije komunalne in energetske infrastrukture ter za ureditev cestnega priključka.
8. člen
(predvideni posegi v območju OPPN)
(1) Na območju OPPN so dopustne naslednje gradnje in izvedbe gradbenih in drugih del:
· gradnje novih objektov v skladu z dopustnimi vrstami objektov glede na namen iz tega odloka,
· dozidave in nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih objektov,
· spremembe namembnosti obstoječih zakonito zgrajenih objektov ali delov objektov v dejavnosti, ki so skladne s podrobno namensko rabo,
· za obstoječe zakonito zgrajene objekte – vzdrževalna dela in rekonstrukcije,
· postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov.
(2) Dopustna je tudi gradnja nove in vzdrževanje ter rekonstrukcije obstoječe komunalne, energetske, prometne in druge gospodarske infrastrukture ter urejanje zelenih in utrjenih površin.
9. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) Obravnavana zemljišča v naravi predstavljajo travniške in obdelovalne površine, ki se nahajajo izven strnjenega naselja. Zemljišča na severni strani mejijo na državno cesto Polica – Podtabor, na ostalih straneh pa na nezazidane površine.
(2) Predmetna zemljišča ležijo v enoti urejanja z oznako NA 12 za katero OPN predpisuje izdelavo OPPN in določa podrobnejšo namensko rabo IG – gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim. Ker ima tudi širše območje enako podrobnejšo rabo v času obratovanja predvidenih objektov ni pričakovati prekomernih vplivov na sosednja območja.
10. člen
(vrste gradenj glede na namen in vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Dopustna je gradnja dveh večnamenskih poslovnih stavb, v katerih je predviden preplet osnovnih in dopolnilnih dejavnosti, pri čemer dopolnilna dejavnost zgolj funkcionalno in vsebinsko smiselno dopolnjuje osnovno dejavnost in ni prevladujoča.
(2) Vrste dopustnih osnovnih dejavnosti:
· proizvodnja,
· obrt,
· promet in skladiščenje,
· trgovina,
· servis,
· poslovne dejavnosti,
· storitve,
· gradbena proizvodnja,
· parkirišča.
(3) Vrste dopustnih dopolnilnih dejavnosti:
· gostinstvo,
· rekreacijske in športne dejavnosti.
11. člen
(pogoji glede velikosti in oblikovanja objektov)
(1) Arhitekturno oblikovanje in gabariti se prilagodijo namembnosti in funkciji območja ter podredijo potrebam tehnološkega procesa.
(2) V zazidalni situaciji OPPN je prikazano območje, omejeno z gradbenimi mejami, znotraj katerega se umeščajo objekti in ena izmed variant možnega tlorisnega ter gabaritnega oblikovanja objektov. Natančna tlorisna velikost in oblika posameznega objekta se, ob upoštevanju gradbenih mej in ostalih omejitev, ki izhajajo iz tega odloka, opredeli v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Tloris objektov je lahko poljuben.
(4) Dopustna etažnost objektov je do K+P+3 (ravna streha). Najvišja dopustna višina objektov je 16,00 m nad koto pritličja. Kota pritličja je lahko dvignjena nad nivo terena za največ 0,50 m.
(5) Strehe objektov so ravne. Dovoljena je izvedba ozelenjenih streh, namestitev solarnih modulov in fotovoltaičnih sistemov.
(6) Novi objekti morajo biti oblikovani kot kvalitetna arhitektura z uporabo sodobnih materialov in načinov gradnje, dovoljena je masivna in montažna gradnja.
(7) Na objektih ter na njihovih parcelah namenjenih gradnji je, ob upoštevanju veljavnega občinskega odloka o oglaševanju, dovoljena postavitev reklamnih tabel in svetlobnih napisov.
12. člen
(nezahtevni/enostavni objekti in drugi objekti)
(1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dopustna znotraj pripadajoče gradbene parcele.
(2) Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo, h kateri pripadajo.
(3) V okviru območja OPPN se dovoli postavitev objektov za oglaševanje in informacijskih panojev. V primeru, da presegajo merila za enostaven objekt, je zanje potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.
13. člen
(oblikovanje okolice objektov)
(1) Utrjene površine namenjene parkiriščem, dovozom in manipulaciji naj bodo tlakovane, asfaltirane oziroma betonirane ter izvedene v ustreznih naklonih z urejenim odvodnjavanjem in opremljene z lovilcem olj.
(2) Parkirni prostori za potrebe objektov morajo biti zagotovljeni v sklopu parcel za gradnjo posameznih objektov, del parkirišč se lahko zagotavlja pod nivojem terena (v kletnih etažah objektov).
(3) Pas ob državni cesti bo ozelenjen.
(4) Okoli zemljišč objektov je dopustna postavitev ograj višine do 2,00 m. Ograje je možno postaviti na mejo gradbene parcele ali znotraj same gradbene parcele, oziroma v skladu z zakonodajo s področja graditve objektov. Odmik ograje od javnih cest predpiše pristojni upravljavec.
(5) Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte, odvečni gradbeni in izkopani material pa odpeljati na ustrezno deponijo. Plodno zemljo se uporabi za ponovno ureditev zelenih površin.
14. člen
(lega objektov)
(1) Lega objektov je prikazana na načrtu Prikaz gradbenih mej (list št. 5) in je določena z gradbeno mejo (GM), ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost.
(2) Izven okvirov gradbenih mej je možna gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, pod pogojem, da se ne posega v trase komunalnih vodov in območja varovanj oz. so za take primere pridobljena soglasja upravljavcev.
(3) Nove stavbe morajo biti odmaknjene od parcelnih meja toliko, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru zemljiške parcele.
(4) Nove stavbe morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so možni le ob pismenem soglasju lastnika sosednjega zemljišča.
15. člen
(odmik od ceste)
(1) Nove stavbe in pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene v skladu s cestno - prometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje je možno le v soglasju z upravljavci cest.
(2) Za postavitve ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest.
16. člen
(urbanistični parametri)
Dovoljen faktor zazidanosti parcele za gradnjo FZ je največ 0,50, ob hkratnem pogoju, da objekti ne presegajo določenih regulacijskih elementov ter da se znotraj parcele za gradnjo zagotovi ustrezno število parkirnih mest glede na dejavnosti v objektu.
17. člen
(parcela namenjena gradnji)
(1) Parcela namenjena gradnji, je zemljišče sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt. Velikost mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objektov z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami.
(2) Parcela namenjena gradnji je lahko skupna oziroma se določi za vsak objekt posebej.
(3) Velikost in oblika parcele namenjene gradnji se določi v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
18. člen
(splošni pogoji)
(1) Pri vseh posegih se upošteva obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo z omejitvami v pripadajočih varovalnih pasovih skladno s predpisi.
(2) Če se z načrtovanimi gradnjami posega v varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture, je k projektni dokumentaciji za izdajo gradbenega dovoljenja, potrebno pridobiti mnenje pristojnega upravljavca.
19. člen
(pogoji pri posegih v varovalni pas državne ceste)
(1) Zemljišče leži ob regionalni cesti R2-411, Naklo–Podtabor–Gobovce–Črnivec, z varovalnim pasom 15 m, ki se meri od zunanjega roba cestnega sveta na vsako stran regionalne ceste. Posegi v varovalni pas ceste se lahko izvajajo le ob predhodni uskladitvi projektnih rešitev s pristojnim upravljavcem ceste. Za vse posege v varovalni pas ceste je potrebno pridobiti ustrezno soglasje oz. mnenje pristojnega upravljavca ceste.
(2) Za območje OPPN, ki sega v varovalni pas novo načrtovane državne ceste oz. v vplivno območje državne ceste, je investitor za objekte in pripadajoče ureditve sam dolžan zagotoviti morebitne potrebne ukrepe za zaščito pred hrupom državne ceste in za zaščito pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja državne ceste. Upravljavec državne ceste ne odgovarja za morebitne vplive državne ceste (vzdrževanje ceste – npr. pluženja, rekonstrukcije ceste, prometa, hrupa idr.) na tangirano območje vzdolž državne ceste.
(3) Vegetacija, zunanja ureditev objektov ipd. ne sme segati na parcelo državne ceste in ne sme ovirati preglednosti na območju državne ceste in cestnih priključkov.
(4) Postavitev objektov za obveščanje in oglaševanje in drugih za prometno varnost motečih dejavnikov v varovalnem pasu državne ceste ni dovoljeno.
(5) Posege v varovalnem pasu državne ceste oz. posege, ki imajo vpliv na državno cesto, je potrebno izvajati v skladu z Zakonom o javnih cestah ter pridobiti soglasje pristojnega upravljavca državne ceste. Zaradi načrtovanih posegov na tangiranem območju ne sme biti negativnih vplivov na območju državne ceste in promet (ne smejo biti ogroženi varnost prometa na državni cesti, stabilnost državne ceste in njeni interesi, ne sme biti moteno redno vzdrževanje ceste, ne sme biti ovirana bodoča ureditev ceste idr.). V nasprotnem primeru je dolžan investitor posege na lastne stroške prilagoditi potrebam ceste. V primeru ugotovitve poslabšanja prometne varnosti si Direkcija RS za infrastrukturo pridržuje pravico do uvedbe dodatnih ukrepov oz. zahtev za izboljšanje varnosti (na stroške investitorja obravnavanih posegov). Rešitve je treba predhodno konkretno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti soglasje upravljavca državne ceste.
(6) Vse rešitve je treba v nadaljnjih fazah (DGD/PZI) konkretno preveriti, obdelati in utemeljiti, predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti pogoje in soglasje upravljavca državne ceste.
(7) Ustrezna ureditev priključevanja območja na cestno omrežje in usklajenost rešitev z načrtovano ureditvijo cestnega omrežja je pogoj za gradnjo in obratovanje objektov na obravnavanem območju.
(8) V primeru obnove vozišča ali rekonstrukcije državne ceste na predmetnem odseku, v primeru, da bi to pogojevale prometno – varnostne zahteve, je dolžan investitor obravnavane posege na lastne stroške ustrezno preurediti v skladu s pogoji Direkcije RS za infrastrukturo. Pri rekonstrukciji, modernizaciji ali drugih delih v zvezi z izboljšanjem stanja državne ceste lastniki oziroma drugi investitorji niso upravičeni do nikakršne odškodnine za nastalo škodo kot posledico izvajanja del, hrupa, tresenja, izpušnih plinov, svetlobnih učinkov in ostalih dejavnikov prometa ter podobnega.
(9) Vse poškodbe na javnih cestah, zemljiščih in komunalnih napravah, ki bi eventuelno nastale pri izvedbi predvidenih del, bremenijo investitorja in jih mora nemudoma odpraviti.
20. člen
(pogoji pri posegih v varovalni pas železniške proge)
(1) Območje obravnave leži delno znotraj varovalnega progovnega pasu železniške proge št. 20 Ljubljana – Jesenice – d.m., na desni strani postajnega tira železniške proge Kranj (bivša proga Kranj–Naklo). Za vsako nameravano gradnjo ali drugi poseg v varovalnem progovnem pasu železniške proge je potrebno pridobiti projektne pogoje in mnenje upravljavca javne železniške infrastrukture.
(2) Zagotavljanje vseh ukrepov za zaščito območja in objektov pred negativnimi vplivi železniške proge (hrup, vibracije ipd.) je obveznost investitorja načrtovanih objektov in posegov.
21. člen
(prometno omrežje)
(1) Dovoz do načrtovanih objektov bo mogoč preko dostopne cesta A v PC Naklo, ki bo zgrajena na podlagi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za izgradnjo gospodarske javne infrastrukture (GJI) v poslovni coni v Naklem (Uradni list RS, št. 46/2010, Uradno glasilo slovenskih občin, 65/2020) oz. DGD projekta št. PR457A, PROVIA d.o.o. Obravnavana cesta bo povezovala poslovno cono Naklo z regionalno cesto II. reda R2-411 odsek 1428 (Polica - Podtabor). Cesta bo projektirana v skladu s področno zakonodajo, ob upoštevanju projektnih pogojev pristojnega upravljavca. Priključek na regionalno cesto bo izveden na podlagi PZI projekta št. PR490A, PROVIA d.o.o., za rekonstrukcijo regionalne ceste R2-411 odsek 1428 Polica – Podtabor od km 0+120 do km 1+980.
(2) Cestna priključka na dostopno cesto A morata biti urejena tako, da bo širina priključka in radiji zadostni za izvajanje predvidene dejavnosti.
22. člen
(pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet)
(1) Za potrebe novogradenj je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest. Glede na namembnosti ali dejavnosti je potrebno pri izračunu parkirnih mest upoštevati normative predpisane z OPN Občine Naklo.
(2) Pri določanju parkirnih mest za objekte, ki so dostopni vsem ljudem, je potrebno zagotoviti 5% PM rezerviranih za vozila oseb z invalidskimi vozički.
(3) Parkirne in manipulativne površine morajo biti z ustreznimi odmiki, ki so glede na kategorijo ceste različni, fizično ločene od cestnega sveta. Manipulativne površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratna vožnja vozil na in iz javne ceste
23. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Na obravnavanem območju ni obstoječih javnih vodovodnih naprav. Zemljišča se bodo komunalno opremljala z izgradnjo celotne infrastrukture v dostopni cesti.
(2) Posamezni objekt se priključi na javno vodovodno omrežje s samostojnim priključkom. Priključki za posamezni objekt se predvidijo na skupni lokaciji z ostalimi (ob dovozu do posameznega objekta).
(3) Voda za požarno varnost se zagotavlja iz javnega vodovoda v količini do 15 l/s. Na javnem vodovodnem omrežju bodo zgrajeni hidranti. V primeru, da javno hidrantno omrežje ne pokriva celotnega območja, si mora nov uporabnik zagotoviti interno požarno varnost.
24. člen
(odvajanje odpadih voda)
(1) Odpadne komunalne vode bodo speljane v novozgrajen sistem javne kanalizacije, v katerega se bodo vodile komunalne odpadne vode iz obravnavanega območja. Odpadne komunalne vode se odvodnjava v skladu s predpisi in soglasjem pristojnega upravljavca.
(2) Priključitev predvidenih novih poslovnih objektov se preko skupnega revizijskega jaška izvede v jašek javne kanalizacije št. 5560 (globina 3,02 m).
(3) Padavinske vode je potrebno ponikati na zemljišču investitorja. Padavinske vode s povoznih površin se preko lovilca olj odvaja v ponikovalnico na zemljišču investitorja. Padavinska voda z javnih površin se preko novo predvidene meteorne kanalizacije vodi v ponikovalnice.
25. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na obravnavanem območju ni elektroenergetskega omrežja. V bližini se nahaja obstoječa TP1061 Obrtna cona Naklo.
(2) Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo elektroenergetskih vodov in naročiti zakoličbo. Kjer se bodo posegi izvajali v območju tras obstoječih elektroenergetskih vodov je potrebno predvideti njihovo prestavite izven območja gradbenih posegov oz. predvideti njihovo zaščito v skladu z veljavnimi predpisi. Pri vseh gradbenih posegih v bližini elektroenergetskih vodov mora biti zagotovljen nadzor s strani distribucijskega podjetja Elektro Gorenjska.
(3) Za potrebe napajanja novih porabnikov z električno energijo na obravnavanem območju je, v sklopu izgradnje ceste in ostale gospodarske javne infrastrukture, poleg obstoječe TP 1061 predvidena izgradnja nove nadomestne TP. V novih in obstoječih cestah je predvidena izgradnja elektro-kabelske kanalizacije (EKK).
(4) Objekti se priključijo na novozgrajeno omrežje. Priključno merilne omarice morajo biti locirane na parcelni meji, na stalno dostopnem mestu. NN omrežje se zgradi v kabelski kanalizaciji.
26. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Na obravnavanem območju je predvidena izgradnja telekomunikacijske infrastrukture, ki bo omogočala povezavo predvidenih objektov na telekomunikacijsko omrežje.
(2) Novo telekomunikacijsko omrežje in druga telekomunikacijska kabelska omrežja naj se izvedejo z zemeljskimi kabli.
(3) Prečkanje TK kablov z drugo infrastrukturo se izvede v zaščitnih ceveh.
(4) Pri določanju odmikov stavb od TK omrežja je potrebno upoštevati predpisane odmike oziroma zaščitne ukrepe.
(5) Priključevanja objektov na telekomunikacijsko omrežje se izvede skladno z zahtevami upravljavca omrežja.
27. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Na obravnavanem območju je predvidena izgradnja plinovodnega omrežja.
(2) Priključevanja objektov na plinovodno omrežje se izvede skladno z zahtevami upravljavca omrežja.
28. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v zabojnikih za ločeno zbiranje odpadkov. Zbirno in odjemno mesto naj se uredita na istem prostoru, ki mora biti ustrezno urejeno ter dostopno smetarskim vozilom.
(2) Investitor je dolžan poskrbeti za ločevanje in primerno začasno skladiščenje gradbenih odpadkov na gradbišču ter za odvoz oziroma deponiranje gradbenih odpadkov pri registriranem izvajalcu.
(3) Odvečni izkopani material, ki ga ni možno uporabiti za ureditev okolice, mora investitor deponirati na za to urejenem odlagališču, ki se ga določi v fazi priprave projektne dokumentacije.
29. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
Območje se ne nahaja v območju ali vplivnem območju varstva kulturne dediščine. V neposredni bližini ni registriranih enot kulturne dediščine.
30. člen
(ohranjanje narave)
(1) Obravnavano območje se nahaja na vplivnem območju zavarovanega območja Udin Boršt, zato je potrebno upoštevati usmeritve za varstvo zavarovanih vrst (nočnih živali).
(2) Za osvetljevanje naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra; to so natrijeve plinske žarnice (nizkotlačne ali visokotlačne),
(3) Svetilke naj bodo neprodušno zaprte in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.
(4) Zunanja osvetlitev okolice objektov je namenjena izključno varnosti. Uporabljati se morajo zunanja svetila na senzor gibanja.
31. člen
(varstvo okolja in naravnih virov)
Pri načrtovanju, gradnji objekta in naprav ter pri uporabi le-teh je potrebno upoštevati vse predpisane ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje, ki obsegajo: varstvo voda, tal, zraka in varstvo pred prekomernim hrupom.
32. člen
(varstvo voda)
(1) Meteorne vode s strešin in povoznih površin je potrebno prioritetno ponikati. V kolikor ponikanje ni možno je potrebno meteorne vode odvajati na drug ustrezen način. Odtoke iz utrjenih in manipulativnih površin je potrebno ustrezno urediti, tako da ne bo prihajalo do onesnaževanja ali iztokov nevarnih snovi v podtalje.
(2) Odpadne komunalne vode je potrebno speljati v kanalizacijsko omrežje preko vodotesnih priključkov.
33. člen
(varstvo tal)
(1) Vse objekte, ki so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje.
(2) Pri vseh posegih znotraj in izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo komunalne in energetske infrastrukture, je potrebno zagotoviti, da se stanje tal po dokončanju del povrne v izhodiščno stanje.
(3) Pri gradnji objektov je potrebno humus odstraniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč
(4) Vse utrjene površine, na katerih je možno parkirati vozila, morajo biti opremljene z lovilci olj v nepropustni izvedbi. Padavinske odpadne vode s prometnih površin se vodijo v ponikovalnice preko lovilcev olj.
34. člen
(varstvo zraka)
Za varstvo zraka je potrebno:
· pri načrtovanju in gradnji novih objektov upoštevati vse predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije,
· nove stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije (plin, biomasa ...),
· zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije stavb,
· obvezno priključiti vse večje uporabnike na zgrajeno plinovodno omrežje.
35. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Obravnavano območje je glede na predvidene dejavnosti razvrščeno v IV. stopnjo varstva pred hrupom. V primeru preseganja dovoljenih ravni hrupa je na objektih potrebno izvesti dodatne protihrupne ukrepe.
(2) V času gradnje je zaradi obratovanja strojev in dovoza tovornih vozil pričakovati občasne povečane emisije hrupa. Za zmanjševanje hrupa v času gradnje je predvideno, da bodo vsa gradbena dela potekala v dnevnem času, med delovnim tednom.
36. člen
(varstvo gozda)
Predmetno območje ne meji na gozdni prostor.
37. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Objekt mora biti dimenzioniran in projektiran glede na stopnjo potresne ogroženosti. Po karti potresne nevarnosti (atlas ARSO) se obravnavano območje nahaja v območju s projektnim pospeškom tal (g) 0,2. Glede na cono potresne nevarnosti je potrebno predvideti potresno varen način gradnje.
(2) Predvidena prostorska ureditev ne leži na območju, ogroženem s poplavami in visoko podtalnico ali na erozijskem ter plazovitem območju.
(3) Pri gradnji objektov je potrebno upoštevati predpise s področja mehanske odpornosti zemljišč in stabilnosti objektov ter predpise s področja voda.
38. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Pri načrtovanju prostorske ureditve je potrebno zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.
(2) Medsebojni odmiki med objekti morajo zagotavljati pogoje za omejevanje širjenja požara na sosednja zemljišča ali sosednje objekte.
(3) Dovozi, manipulacijske in delovne površine ob objektih morajo omogočati neoviran dovoz in dostop za intervencijska vozila.
(4) Požarna voda se bo zajemala iz novozgrajenega hidrantnega omrežja.
(5) Za požarno manj zahtevne objekte, se izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom dokazuje z načrtom požarne varnosti, ki naj bo sestavni del PZI dokumentacije.
39. člen
(zdravstvene zahteve v zvezi z osončenjem ter kvaliteto bivanja)
Pri vseh prostorih za bivanje in delo je treba zagotoviti minimalno zahtevano osončenje oziroma osvetlitev v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
40. člen
(svetlobno-tehnične zahteve)
(1) Pri osvetljevanju objektov in površin je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) V kolikor je osvetljevanju objektov nujno potrebno zaradi varnosti, mora biti urejeno v skladu z veljavnimi predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja okolja. Uporabljati se morajo svetlobna tipala za samodejno vklapljanje in izklapljanje svetilk.
XI. Etapnost izvedbe in drugi pogoji za izvajanje prostorske ureditve
41. člen
(etapnost izvedbe)
(1) OPPN se lahko izvaja etapno, vendar mora biti sočasno z izgradnjo posameznih objektov zagotovljena tudi izgradnja za obratovanje objekta potrebne komunalne, energetske in prometne infrastrukture. Etapnost izgradnje objektov je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja nemoteno funkcioniranje novo zgrajenih objektov ter da je dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto.
(2) Dopustna je tudi fazna gradnja posameznih objektov, če zgrajen del objekta predstavlja zaključeno funkcionalno celoto.
42. člen
(dopustna odstopanja pri funkciji objektov)
V objektih so možne tudi dejavnosti, ki spadajo med kvartarne dejavnosti (npr. zdravstvo, izobraževanje, kultura), ki funkcionalno in vsebinsko smiselno dopolnjujejo delovanje ostalih dejavnosti. Glede na značaj območja se tovrstne dejavnosti dopustijo le kot dopolnilne in ne kot prevladujoče.
43. člen
(odstopanja pri velikosti objektov)
(1) Tlorisni gabariti objektov se lahko prilagajajo glede na velikost gradbene parcele, ob upoštevanju gradbenih mej ter drugih omejitev predpisanih v tem odloku. Odstopanja navzdol niso omejena.
(2) Pri določanju višinskih gabaritov odstopanja od max. višinskih gabaritov navzgor niso dopustna, odstopanja navzdol niso omejena.
44. člen
(odstopanja pri zunanjih ureditvah objektov)
Dovoljena so odstopanja od predvidenih zunanjih ureditev objektov v načrtu Zazidalna situacija (list št. 4), pod pogojem, da se ohranja predvideni koncept pozidave.
45. člen
(Odstopanja pri izgradnji komunalne infrastrukture)
(1) Pri prometnih, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih ureditvah so dopustna odstopanja od v grafičnem delu prikazanih potekov tras, priključnih mest, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture. Odstopanja so dopustna, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta. Odstopanja ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda.
(2) Ob soglasju upravljavca ceste je možno prilagajanje pozicij uvozov na posamezne gradbene parcele.
(3) Odstopanja ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje in varovanje okolja.
46. člen
(prenehanje veljavnosti)
OPPN preneha veljati, ko je izveden, ko je z načrtom predvideni objekt zgrajen in v uporabi. Izvedenost OPPN oziroma prenehanje njegove veljavnosti ugotovi Občinski svet Občine Naklo z odlokom. Po prenehanju veljavnosti se območje ureja z OPN.
47. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega Odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
48. člen
(vpogled)
OPPN je na vpogled na sedežu Občine Naklo in na pristojni upravni enoti.
49. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 3505-0001/2021-23
Datum: 9.3.2022
Občina Naklo
Ivan Meglič, župan