Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur. I. RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) in 16. člena Statuta občine Zagorje ob Savi (Ur. vestnik Zasavja, št. 6/99) je občinski svet Zagorje ob Savi na svoji 19. seji dne 28. 6. 2001 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta za sanacijo območij Ruardi - Cilence, Orlek in Podstrana pridobivalnega prostora rudnika rjavega premoga Zagorje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta za sanacijo območij Ruardi - Cilence, Orlek in Podstrana pridobivalnega prostora rudnika rjavega premoga Zagorje (Uradni vestnik Zasavja št. 18/94) se nanašajo na vzhodni del območja Ruardi - Cilence, ki je opisano v 3. členu tega odloka. To območje se bo urejalo izključno na podlagi tega odloka.
2. člen
Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta iz prejšnjega člena tega odloka vsebujejo tekstualni del, grafične priloge v merilu 1:2500 in 1:1000, soglasja in pogoje pristojnih prganov in organizacij ter določajo urbanistično urejanje in krajinsko sanacijo območja.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
Ureditveno območje sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta iz 1. člena tega odloka zajema vzhodno pobočje Ruardija pod vzletiščem do lokalne ceste v Kotredež severno od zazidalnega območja Farčnikova kolonija in vključuje območje ob Kotredeščici do brvi v Cilenci na skrajnem severu. V celoti se nahaja k.o. Potoška vas in meri 28 ha.
Južna meja ureditvenega območja poteka po obstoječi »industrijski cesti« na Ruardiju s priključkom na regionalno cesto čez potok, vzhodno mejo predstavlja lokalna cesta v Kotredež v južnem delu in desni breg Kotredeščice v Cilenci na severu, zahodna meja poteka
po robu vzletnopristajalne steze oziroma robu platoja, severna in severozahodna pa po gozdnem robu pobočja.
- opis meje po parcelnem stanju
Vzhodna meja ureditvenega območja poteka od križišča lokalne ceste v Kotredež z regionalno cesto v Trbovlje na jugovzhodnem vogalu parcele 245/3 proti severu po zahodnem robu lokalne ceste 480010 (parcela 1073) do severovzhodnega vogala parcele 332/1, kjer se ob jarku usmeri proti zahodu, prečka Kotredeščico in nadaljuje po njenem desnem bregu (zahodni rob parcele 1072) proti severu do brvi v Cilenci, kjer zajame priključni odsek dovozne poti na lokalno cesto v Kotredež in po prečkanju potoka (parcela 1072) v smeri proti jugu poteka po vzhodnih robovih parcel 218/1, 218/2, 219 in 222/1, prečka parceli 1029 in 222/7, nadaljuje po vzhodnih robovih parcel 223, 226/1, 222/1, 228, 231, prečka parcele 233/2, 232,174, 176,176 in 180, kjer se zahodna meja po robu platoja vzletišča oziroma vzletnopristajalne steze usmeri proti jugu in poteka preko parcel: 1771, 183/2, 183/1, 149/1, 148/2, 148/1, 147, 1030/1, 107, 108/3, 108/4, 97/2, 95, 89/3, 89/1 do parcele 1027 (industrijska cesta na Ruardiju), kjer zavije proti vzhodu in južna meja območja poteka preko parcele 89/1, po južnem robu parcele 90, preko parcel 113,114/1,114/2 in 138/2 do parcele 138/1, kjer se po južnih robovih parcel 137/1 in 134/6 priključi na odsek stare regionalne ceste - parcela 282 ter se po južnem robu te parcele po prečkanju Kotredeščice naveže na izhodiščno točko opisa meje.
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO UREJANJA
4. člen
- Osrednji del ureditvenega območja (pobočje pod vzletiščem in ob Kotredeščici do lokalne ceste v Kotredež) je namenjen za rekreacijo in šport na prostem:
• na saniranem in v celoti zatravljenem pobočju je na spodnji terasi predviden konjeniški poligon dimenzij 135 x 270 m (peščena jahalna steza okoli zatravljenih jahališč, ki bodo delno v južnem delu služile tudi za sejmišče občasnih živinskih sejmov) z ograjenim prostorom za izpust konjev v ohranjenem gozdiču in naravnimi terasami - tribunami nad poligonom; notranja zatravljena terasa konjeniškega poligona je lahko namenjena tudi za druge športne dejavnosti na trati.
Na zgornjem jugozahodnem delu pobočja je predvideno lokostrelsko vadbišče dimenzij 30 x 140 m in območje učne poti (n.pr. ekološke); na severnem gozdnem obrobju je predvidena trim steza, ki se navezuje na sprehajalne poti z razgledišči po obronkih odprtega zatravljenega pobočja za sprehode, igro otrok na trati, nabiralništvo, ogledovanje, ipd.;
• območje med Kotredeščico in lokalno cesto je na razširjenem severnem delu namenjeno za ribnik z obvodnimi ureditvami za ribištvo, modelarstvo, sprehode, počitek, igro otrok... s parkiriščem vezanim na lokalno cesto in razširjenim vstopnim prostorom na jugu, kjer brv čez potok povezuje ribnik z rekreacijskim območjem na pobočju. Predvidena sta dva ribnika s skupno prostornino 3400 m3,
največjo globino 2,3 m v spodnjem in 1,5 m v zgornjem ribniku, ki se na skrajnem severu napajata iz Kotredeščice, viški vode pa se stekajo nazaj v potok.
- Južna terasa pri uvozu na rekreacijsko območje pobočja Ruardija je opredeljena za:
- spremljajoče objekte in vadbišča konjeništva - konjeniški center, kjer obcestni niz manjših montažnih objektov (hlevi za konje, shrambe, klubski in gostinski prostori, prostori za sejmišče in veterinarja, sanitarije) zapira notranje ograjeno dvorišče z manežo in skakalno napravo, ki je z jahalno stezo neposredno povezano s konjeniškim poligonom na zgornji terasi.
- prenovo obstoječe žage - objektov in ureditev odprtih skladišč hlodovine in rezanega lesa v funkcionalno zaključenem ograjenem kompleksu na obcestnem jugovzhodnem delu desnega obrežja Kotredeščice.
- Na zahodnem robu ureditvenega območja je pri obstoječih objektih vzletišča predvidena postavitev dodatnega hangarja, gostinskega objekta in bencinske črpalke z zunanjimi ureditvami (parkingi, ozelenitve) zaključenega območja spremljajočih objektov vzletišča, ki bo s pešpotjo tudi povezano z rekreacijskim območjem pod platojem.
- Na skrajnem severnem delu ureditvenega območja je ob gozdnem robu desnega obrežja Kotredeščice načrtovan učni poligon avtošole z dovozom preko novega mostu (sedanja brv) na lokalno cesto v Kotredež; območje bo s kolesarsko stezo in pešpotjo po desnem bregu Kotredeščice povezano z mestom.
- Ob Kotredeščici severno od konjeniškega poligona in ribnika se ohrani travnik kot primarna raba zemljišč (drugo kmetijsko zemljišče).
5. člen
osnovni pogoji za izrabo območja so:
- Ker se območje pretežno nahaja v rušnem območju jame Kotredež (1. cpna po kategorizaciji eksploatacijskega območja - Rudnik Zagorje v zapiranju, 1999) morajo biti vsa sanacijska dela za stabilizacijo poškodovanega območja izvedena v skladu z 12. členom odloka o UN (U.V. Zasavja št. 18/94) pred začetkom realizacije teh sprememb in dopolnitev UN; obvezno je upoštevati pogoje Rudnika Zagorje v zapiranju:
dovoljena je postavitev izključno lahkih montažnih oziroma prestavljivih objektov ter za vse gradbene posege v prostor (objekte, ribnik, zunanje ureditve) pridobiti predhodno geomehansko mnenje, upoštevati geološke pogoje in 96. člen Zakona o rudarstvu,
vse zunanje povozne površine, manipulacijske površine in pešpoti se morajo izvesti s tlakom, ki prenese minimalne premike terena.
- Obvezno je upoštevati vodnogospodarske pogoje po določilih 7. člena tega odloka ter za realizacijo posameznih zazidalnih kompleksov ali posameznih objektov in za vse posege v zaledne površine zbirnih območij vodotokov pridobiti predhodno vodnogospodarsko mnenje.
• Realizacija ureditvenega načrta se mora izvajati v skladu z vsemi določili tega odloka, s soglasjem pristojnega rudarskega organa in na osnovi predhodnega geološko - geomehanskega poročila za vse posege v prostor.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE OBMOČJA
6. člen
Za rekreacijsko območje na pobočju vzhodnega Ruardija nad potokom (A, B, C) je potrebno upoštevati:
• celotno pobočje pod vzletiščem je potrebno urediti v odprto zatravljeno površino; sanirati in z avtohtonimi drevesnimi oziroma grmovnimi vrstami za nabiralništvo je dogozditi gozdne robove na obrobju pobočja; gozdiča na južnem terasnem obrobju se ohranita.
• konjeniški poligon je z daljšo stranico v smeri sever - jug oblikovati na terasi nad potokom na višinski koti 280.00 n.m.v. in obvezno oddaljenostjo 40 m od desnega brega Kotredeščice (zatravljena brežina); okoli peščene jahalne steze z notranjo zatravljeno površino je namestiti leseno ograjo - leso; atraktivno je oblikovati glavni vhod na območje konjeniškega poligona (ranč) iz dovozne ceste; tribune je urediti kot naravne terase v strmini pobočja (zatravljeno); gozdič - prostor za izpust konjev pa je ograditi s transparentno mrežasto ograjo in okoli speljati pešpot vezano na vhod konjeniškega poligona in sistem sprehajalnih poti na pobočju.
• zatravljeno rokostrelsko vadbišče je potrebno ograditi z mrežasto ograjo.
• sprehajalne poti je treba speljati po določenih trasah (pretežno gozdnih robovih), ki povezujejo posamezna športnorekreacijska območja in se v zgornjem delu priključujejo na glavno dovozno cesto pri vhodu na konjeniški poligon in v lokostrelsko vadbišče ter se zaključujejo na platoju pri objektih vzletišča, v spodnjem delu pa se pešpoti ob konjeniškem poligonu navezujejo na glavno pešpot in kolesarsko stezo po desnem bregu Kotredeščice, z brvjo čez potok pa na ribnik in lokalno cesto v Kotredež; upoštevati je določena mesta razgledišč s klopmi v naravnem materialu, opredeljeno območje učne poti na jugozahodnem zgornjem delu pobočja in ureditev trim steze na severnem gozdnem obrobju; vse pešpoti naj bodo posute s peskom v temni barvi.
• na celotnem pobočju je dopustna postavitev naslednjih manjših prestavljivih lesenih objektov: lesen paviljon pri vhodu na konjeniški poligon, kozolec pred vhodom v ograjeni prostor za izpust konjev in shramba rekvizitov pri vhodu v lokostrelsko vadbišče (max. 5x5 m).
• Za območje ribnika z obvodnimi ureditvami (E) je potrebno upoštevati:
• ojezeritve dveh ribnikov po določilih 7. člena tega odloka z brežinami v nagibu 1:2 ob objektih za vtok in iztok do 1:1,5 na območjih dostopnih brežin ter tehnične ureditve z dotokom v ribnika, ki je predviden kot derivacija Kotredeščice.
• ureditev brežine spodnjega ribnika ob vstopnem prostoru za modelarstvo, obalne ureditve zgornjega ribnika za ribištvo (pompli, ozelenitve brežine) sprehajalno pot okoli ribnikov z razširjenim prostorom za počitek in igro otrpk ob potočkih v severnem delu (igrala, mlin na vodi, klopi).
• preureditev Kotredeščice iz čiste tehnične oblike v polurbano - parkovno sonaravno ureditev (skalnato zavarovanje brežin, lesene kašte, talni pragovi, obvodna vegetacija) ob upoštevanju vodnogospodarskih pogojev v skladu s 7. členom tega odloka.
• Za opredeljena funkcionalna območja: konjeniški center (A2), žaga (Ž), objekti vzletišča (D) in učni poligon avtošole (F) je poleg določil 5. člena tega odloka obvezno upoštevati:
• določene gradbene črte za objekte, namembnost objektov in odprtih površin, mesta vhodov in uvozov v ograjena območja in objekte ter lokacijo in vrsto ograje.
• za objekte je določen maksimalni tlorisni gabarit, ki na območju konjeniškega centra in učnega poligona avtošole (spremljajoči objekt pri uvozu) ne sme presegati dimenzij 12 x 15 m; na območju žage je dopustna prenova in nadomestna gradnja objekta v obstoječih dimenzijah; na območju vzletišča je predviden hangar lahke kovinske konstrukcije dimenzij 15 x 15 m, gostinski objekt velikosti 8 x 13 m in bencinska črpalka z obveznim 15 metrskim odmikom od sosednjih objektov (pretakališče - nepropustna betonska ploščad, avtomat za pretakanje in vkopana cisterna kapacitete 3000 I bencina).
• vsi objekti morajo biti pritlični, nepodkleteni, izvedeni v lahki montažni konstrukciji s simetrično dvokapno streho, naklonom strešine okoli 40° in kritino temne barve; obvezna je svetla barva fasad.
• Upoštevati je načrt ozelenitve, ki kot obvezen sestavni del krajinske sanacije območja določa:
• zatravitev celotnega pobočja in ohranitev obstoječih travnikov na njegovem severnem in južnem obrobju.
• pogozditve oziroma sanacija gozdnih robov ob pešpoteh na severnem obrobju zatravljenega pobočja, južnem obrobju učnega poligona avtošole, na brežini pod vzletiščem ter na obrobju žage z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami za nabiralništvo, stabilizacijo terena in zaščitno bariero (rdeči bor, graden, beli gaber, češnja, breza, robinje, javor, bezek, šipek, brinje, glog, leska, robida).
• zasaditev drevesnih in grmovnih vrst med ribnikom in Iokalno cesto v Kotredež - zaščitni pas območja ribnika (črna jelša, dob, jesen, beli gaber, gorski javor, robinja, glog, bezeg).
• obvodno vegetacijo z zatravitvijo in zasaditvijo brežin Kotredeščice (vrba, jelša, leska) ter zasaditev celotnega levega nabrežja potoka v južnem delu in ob pešpoti na desnem bregu potoka v severnem delu območja (črna jelša, dob, jesen, trepetlika, liguster).
• drevesne zasaditve parkirišč in drevored ob glavni dovozni cesti na jugu ureditvenega območja (kroglasti javor); posamično drevo pred vhodom v konjeniški center - lipa.
V. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO UREJANJE OBMOČJA TER VODNOGOSPODARSKE UREDITVE
7. člen
Vodnogospodarski pogoji
Struga hudournika Kotredeščice in vsi hudourniški pritoki na celotnem odseku morajo prevajati vse visoke vode Q100 = 88,60 m3/sek. V ta namen je potrebno dopolniti načrt vodnogospodarske ureditve VGI Ljubljana »Kotredeščica med Zagorjem in Kotredežem,« štev.: C - 933 iz aprila 1999 ter celoten hidravličen izračun in ureditev prilagoditi (povečati) pričakovanim visokim vodam. Če že urejeni pretočni profili strug hudournikov (prepustov) na tem območju ne prevajajo visokih voda, jih je potrebno obnoviti (povečati). V okviru teh del je potrebno tudi obnoviti nizvodni most na lokalni cesti proti Ruardiju in povečati njegov pretočni profil tako, da bo prevajal vse visoke vode z min. 1,00 m varnostne višine. Preveriti je potrebno tudi pretočno odprtino novega mostu za pešpot v P23 in obstoječega mostu za učni poligon.
Temelji vseh zavarovanj brežin in dna struge hudournika morajo segati vsaj 1,00m pod niveleto struge in v brežine. Višina zavarovanj pa mora biti tolikšna, da bo travna ruša nad njo zdržala pritisk vlečne sile vode.
Predvidena zarast mora biti odmaknjena izven območja visokih voda in ne sme zapirati pretočnih profilov struge. Prav tako morajo biti morebitni popleti umaknjeni izven območja srednje visokih voda.
Oba prepusta na hudourniških pritokih morata imeti na začetku primeren uvajalni objekt s peskolovom, v katerem se bo prestreglo čim več zaledne pobočne vpde. Cevni prepusti naj bpdo izvedeni brez vpadnih jaškov, vtoki pa formirani v obliki drče. Celoten potek obeh prepustov morata biti brez vmesnih stopenj in morata prevajati yse visoke vode. Če sta prepusta poddimenzionirana ju je potrebno zamenjati.
Za odvod meteornih voda s komunikacij naj cevni prepusti ne bodo manjši od 50 cm, vode iztokov pa naj se v načelu izlivajo v ustaljene jarke. Sicer pa morajo biti iztoki formirani tako, da ne koncentrirajo iztočnih voda, ampak jih razpršijo. Vsi odtoki s streh in dvorišč zgrajenih in predvidenih objektov morajo biti priključeni na meteorno kanalizacijo. Vodo iz parkirišč in dvorišč je potrebno predhodno očistiti v ustrezno dimenzioniranih lovilcih olj in maščob.
Pri projektiranju potrebnih komunalnih vodov je treba upoštevati predpisane horizontalne in vertikalne medsebojne odmike. Vsa prečkanja vodov (kablovodov, cevovodov) preko struge hudournika Kotredeščica je treba položiti le-te tako, da je teme vodov položeno vsaj 1,00 m pod predvideno niveleto. Mesta prečkanja mora biti še dodatno zavarovana s pragom, močnejšim zavarovanjem. Po položitvi je treba v strugi vzpostaviti najmanj prvotno stanje, z gradnjo načete brežine struge pa je treba odgovarjajoče zaščititi pred erozivnim delovanjem voda (kamnita obloga, kamnomet, zatravitev, i.t.d.). Prečkanja naj bodo vidno označena. Za posamezno prečkanje je potrebno soglasje upravljavca vodotoka. Nadzemna prečkanja kablovodov, cevovodov so možna samo ob nizvodnem robu plošč mostov tako, da ne zapirajo pretočnega profila mostu. Vso pozornost je potrebno posvetiti ev. labilnosti in plazljivosti terena ter preobremenjenim, strmim nestabilnim pobočjem, še posebno njihovemu pravilnemu odvodnjavanju. Mnenje geomehanika je obvezno.
Z zbiro nagibov brežin usekov in nasipov naj bo zagotovljena njihova varnost, njihovi vrhnji obronki pa naj bodo primerno zaobljeni (R v usekih najmanj 5 m), ev. drevje pa na primerni razdalji odstranjeno (preprečitev izruvanja drevja zaradi vetra, snega,
Zasipavanje strug vodotokov in hudournikov z odpadnim materialom, njihovo utesnjevanje z odrivom materiala v struge ali odlaganje materiala na brežine, če to ne dopušča hidravlični izračun in niso izvedena tudi ustrezna zavarovanja ni dovoljeno.
Posamezni objekti naj bodo višinsko zasnovani tako, da bodo varni pred visokimi vodami v primeru zabitja jaškov meteorne kanalizacije in tako, da bo omogočena odvodnja meteornih voda s funkcionalnih površin.
Vse na novo odprte oziroma z gradnjo načete površine je treba pred erozivnim delovanjem voda intenzivno zaščititi (zatravitev, biotorkret, humuziranje i.t.d.).
Za realizacijo posameznih zazidalnih kompleksov ali posameznih objektov in za vse posege v zaledne površine zlivnih območij vodotokov si je treba pridobiti vodnogospodarsko mnenje ter upoštevati v njem zahtevane pogoje.
8. člen
prometne ureditve
Glavno prometnico območja predstavlja obstoječa dovozna cesta na Ruardi, ki poteka po južnem obrobju pobočja s priključkom na regionalno cesto pri križišču z lokalno cesto v Kotredež. Centralni parkirišči za rekreacijo območja sta predvideni pod pobočjem pri vzponu obstoječe dovozne ceste na Ruardi in ob lokalni cesti v Kotredež na južni strani ribnikov; manjša parkirišča so načrtovana pri vhodih y konjeniški center, učni poligon avtošole in ob objektih vzletišča; parkirna mesta naj bodo dimenzij 2,5 x 5 m, dovozi med parkirnimi prostori pa 7 m. Predvidena je nova dovozna cesta z novim mostom čez Kotredeščico (pp trasi sedanje dovozne poti) v območje učnega poligona avtošole s širino vozišča 6 m.
Kolesarska steza in pešpot po desnem bregu Kotredeščice naj imata širino2,40 + 2,00 m ločeni z belo črto; vse ostale pešpoti naj bodo širine 3 m v makadamski izvedbi in posute s peskom.
9. člen
vodooskrba
- Območje konjeniškega centra (A2) in žage (Ž) je potrebno opremiti s sekundarno vodovodno mrežo iz PE 110 in nadzemnimi hidranti DN 80 ter izvesti priključek na obstoječe primarno, vodovodno omrežje visoke cone Kotredež na LTŽ TRM 150.
- Območje učnega poligona je potrebno opremiti s sekundarno vodovodno mrežo iz PE 110, nadtalnim hidrantom DN 80 ter izvesti priključek na obstoječo primarno vodovodno omrežje visoke cone Kotredež na PE 225.
- Objekti na vzletišču bodo priključeni na obstoječe vodovodno omrežje iz sistema Vihre, nadzemna hidranta sta dim. DN 100.
10. člen
odvajanje in čiščenje odplak
- Predviden je ločen kanalizacijski sistem z odvodom:
- fekalnih odplak iz območij konjeniškega centra (A2) in žage (Ž) v obstoječi kolektor v Farčnikovi koloniji s priključkom na obstoječo čistilno napravo ob Kotredeščici; lokalni čistilni napravi (kontejnerski tip) je potrebno namestiti za čiščenje odplak iz območja učnega poligona avtošole (F) in objektov vzletišča (D) ter izvesti iztok prečiščenih odplak direktno v Kotredeščico (območje F) oziroma v obstoječo odprto kanaleto na pobočju (območje D).
- meteorne kanalizacije v Kotredeščico skladno s pogoji upravljavca vodotoka, pri čemer je onesnažene meteorne vode s parkirišč, dvorišč oziroma manipulacijskih površin na območjih A2, Ž, F in D voditi preko peskolovov in ustreznih lovilcev olj v meteorno kanalizacijo oziroma potok.
- Odplake iz hlevov na območju konjeniškega centra je potrebno odvajati v vodotesno gnojno jamo oziroma jamo za gnojevko brez iztoka; gnojišče se mora izvesti v skladu s predpisi, kot jih določajo strokovna navodila o urejanju gnojišč in greznic (Ur. listSRSšt.10/85).
11. člen
elektrika
Rekreacijsko območje na pobočju (A, B, C) se bo napajalo z električno energijo iz obstoječega nadzemnega voda xOO/0-A 3x35+71,5 mm2 na vzletišče in sicer s priključki podzemnih kablov ustreznega preseka; v primeru večje priključne moči je potrebno ojačati obstoječi nizkonapetostni vod. Konjeniški center (A2) se bo napajal iz obstoječega nadzemnega voda ob Cesti 9. avgusta, učni poligon avtošole (F) pa iz obstoječega nizkonapetostnega omrežja iz TP Kotredež, kjer je priključek izvesti v nadzemni kabelski izvedbi zaradi križanja ceste in potoka. Območje je opremiti vsaj z minimalno javno razsvetljavo na osnovi projektne dokumentacije v skladu s soglasjem upravljavca elektroomrežja.
12. člen
telefon
Vse nove telefonske priključke je izvesti v zemeljski izvedbi s soglasjem upravljavca; obstoječih TK priključkov na območju ni.
13. člen
odpadki
Pri ravnanju z odpadki je obvezno upoštevati določila občinskega odloka p ločenem zbiranju komunalnih odpadkov ter v ureditvenem načrtu določene lokacije ekoloških otokov za zabojnike sprtiranih in ostalih gospodinjskih odpadkov oziroma zbiranje sekundarnih surovin; zagotovljen je odvoz na komunalno odlagališče; kontejnerje je zaščititi pred direktnim vpadom sončnih žarkov, podati z živico oziroma zelenjem, pod kontejnerji pa je potrebno urediti utrjene površine z urejenim odvodnjavanjem v fekalno kanalizacijo.
VI. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
14. člen
Za preprečevanje onesnaženosti zraka in za varstvo pred hrupom je obvezno upoštevati naslednje pogoje:
- pogozditev južnega obrobja učnega poligona avtošole, gosta zasaditev drevja med ribnikom in lokalno cesto, sanitarno zelenje na parkiriščih in ob cestah ter vse ozelenitve po določilih 6. člena tega odloka.
- v skladu z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju je upoštevati opredeljena območja z doočeno stopnjo varstva pred hrupom:
- za rekreacijsko območje na pobočju z vključenim območjem konjeniškega centra in ribnika ob Kotredeščici je določena II. Stopnja varstva pred hrupom (mejna nočna raven hrupa je 45 dB in dnevna 55dB)
- za obrtno dejavnost - območje žage, učnega poligona avtošole in območje objektov ob vzletnopristajalni stezi je določena III. Stopnja varstva pred hrupom, kjer mejne vrednosti hrupa ne smejo presegati 50 dB za noč in 60 dB za dan; ograja med območjem žage in konjeniških objektov se mora izvesti kot protihrupni in protipožarni zid.
Za varstvo voda je obvezno izvesti ločen kanalizacijski sistem skladno z 9. členom tega odloka; pred začetkom realizacije načrtovanih ureditev na pobočju Ruardija mora biti to območje (nekdanje odlagališče odpadkov, jalovišče) prekrito s 30 - 50 cm debelo nepropustno (za padavinsko vodo) zemljo in humusirano (potrebna je občasna kontrola kakovosti izcednih vod).
Za varstvo pred visokimi vodami so potrebne vodnogospodarske ureditve na potoku Kotredeščica s pritoki v skladu z vodnogospodarskimi pogoji v 7. členu tega odlpka; struga hudournika Kotredeščica in vsi hudourniški pritoki na celotnem odseku morajo prevajati visoke vode Q100 = 88,60 mVsek.
Za zagotovitev požarne varnosti je potrebno v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Ur. list RS št. 71/93) in pravilnikom o požarnovarnostnih zahtevah (Ur. list SRS št. 42/85) upoštevati naslednje pogoje:
- določene minimalne odmike med objekti v geodetski ureditveni situaciji
- območje žage je obvezno ograditi s protipožarnim zidom po ureditveni situaciji
- določene varnostne razdalje in cone nevarnosti za bencinsko črpalko na območju objektov vzletišča po situaciji požarnih con vse dovozne ceste, pešpoti, parkirišča in dvorišča morajo biti namenjena tudi prometnim in delovnim površinam za intervencijska vozila, ki morajo biti urejena skladno s standardom SIST DIN 14090 - utrjene tako, da lahko po njih vozijo gasilska vozila z osno obremenitvijo do 10t; minimalna širina dovoznih cest in glavnih pešpoti je 3 m na ravnih delih, v zavojih pa ustrezno razširjene glede na zunanji premer zavoja
- obvezno je upoštevati določen umik bencinske črpalke od objekta na vzletišču, kjer gostinski prostori ne smejo biti namenjeni za zbiranje večjega števila ljufi
- zadostna oskrba z vodo za gašenje bo zagotovljena s priključitvijo na obstoječe primarno vodovodno omrežje in izvedbo hidrantnega omrežja v skladu z določili 8. člena tega odloka
- določena mesta vhodov, glavnih in intervencijskih (gasilci) uvozov v ograjena območja, kjer je minimalna širina vhodnih vrat 3 m ter upoštevati požarno varstvene zahteve pri projektih za izvedbo objektov in zunanjih ureditev za zagotovitev varnega umika ljudi, živali in premoženja.
Pri ravnanju z odpadki je upoštevati določila 13. člena tega odloka.
Za zaščito pred prekomernim elektromagnetnim sevanjem je potrebno pred izdajo lokacijskih dovoljenj za trafo postaje ali drugih naprav z viri sevanja izvesti zaščito na osnovi veljavne zakonodaje (Uredba iz leta 1996).
Pri izvedenih projektih za zunanje ureditve in objekte je pri določanju elementov dostopov predvideti ukrepe za popravo arhitektonskih ovir (Ur. list RS št. 92/99) ter izvesti klančine v naklonu maksimalno do 7 % za premagovanje višinskih razlik (zunanji vhodi in stopnišča).
VII. ETAPNOST IZVAJANJA UREDITVENEGA NAČRTA
15. člen
Po predhodnih prometnih in komunalnih ureditvah bo realizacija ureditvenega načrta potekala po posameznih opredeljenih funkcionalnih območjih s prioriteto urejanja rekreacijskega območja na pobočju Ruardija in krajinsko sanacijo območja (zatravitev pobočja, pogozditve).
Sočasno z vodnogospodarskimi ureditvami na potoku Kotredeščice in urejanjem ribnikov je izvesti ozelenitev levega nabrežja potoka po zasaditvenem načrtu, kar velja tudi za zaključeno urejanje območij stavbnih zemljišč konjeniškega centra, žage, učnega poligona avtošole in objektov vzletišča.
VIII. KONČNE DOLOČBE
16. člen
Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta so stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojnem občinskem organu.
17. člen
Nadzor nad izvajanjem teh sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.
18. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan od dneva objave v Uradnem vestniku Zasavja.
19. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila odloka o ureditvenem načrtu za sanacijo območij Ruardi - Cilence, Orlek in Podstrana pridobivalnega prostora rudnika rjavega premoga Zagorje (Uradni vestnik Zasavja št. 18/94), ki se nanašajo na ureditveno območje teh sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta.
Številka: 352-5/93
Datum: 28.6.2001
ŽUPAN
OBČINE ZAGORJE OB SAVI
Matjaž ŠVAGAN
s.r.