Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, Uradni list RS, št. 17/91-I, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94-odl US, 8/96 in 36/00), 26. in 135. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) ter 14. in 16. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 49/99, 86/99), 16. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS. št. 98/00, 5/03) in 16. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 39/99, 91/00, 102/00, 65/03 in 123/04) so občinski sveti Občine Brežice na 19. seji dne 27. 6. 2005, Občine Krško na 30. seji dne 23. 6. 2005 in Občine Sevnica na 22. seji dne 27. 7. 2005 sprejeli
O D L O K o ustanovitvi javnega zavoda Posavski muzej Brežice
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom Občina Brežice, Občina Kostanjevica na Krki, Občina Krško in Občina Sevnica (v nadaljnjem besedilu: občine ustanoviteljice) uskladijo delovanje javnega zavoda Posavski muzej Brežice (v nadaljnjem besedilu: muzej) z določbami predpisov, ki urejajo uresničevanje javnega interesa za kulturo, ter uredijo njegov status, razmerja med ustanovitelji in muzejem ter temeljna vprašanja organizacije, dejavnosti in načina financiranja muzeja.
S tem odlokom Občina Brežice (v nadaljnjem besedilu: ustanoviteljica) ter Občina Kostanjevica na Krki, Občina Krško in Občina Sevnica (v nadaljnjem besedilu: soustanoviteljice) uskladijo delovanje javnega zavoda Posavski muzej Brežice (v nadaljnjem besedilu: muzej) z določbami veljavnega Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, urejajo njegov status, razmerja med ustanoviteljico, soustanoviteljicami in muzejem ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja muzeja.
Ustanoviteljica je Občina Brežice, soustanoviteljice pa Občina Kostanjevica na Krki, Občina Krško in Občina Sevnica. Ustanoviteljske pravice in obveznosti ustanoviteljice in soustanoviteljic izvaja župan Občine Brežice razen tistih, za katere je v odloku drugače določeno.
2. člen
Muzej je pravni naslednik Posavskega muzeja Brežice, s sedežem na Cesti prvih borcev 1, 8250 Brežice, katerega ustanoviteljice so Občina Brežice, Občina Krško in Občina Sevnica (Uradni list RS, št. 7/98).
Muzej je bil ustanovljen 26. junija 1949, ko je ustanoviteljske pravice in obveznosti financiranja prevzel Okrajni ljudski odbor Krško. Leta 1958 je prešel muzej iz pristojnosti Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto v pristojnost Skupščine občine Brežice, ki je prevzela tako ustanoviteljske pravice kot obveznosti financiranja. Prvi statut muzeja je bil sprejet 26. junija 1958. V register muzejskih zbirk pri Svetu za kulturo in prosveto Ljudske republike Slovenije je bil vpisan 30. avgusta 1961. Po sprejetju Zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine so v letu 1982 skupščine občin Brežice, Krško in Sevnica sprejele odločbe o ustanovitvi muzeja (Odločba o ustanovitvi Posavskega muzeja v Brežicah št. 022-9/82 z dne 21. 10. 1982 in Odločba o ustanovitvi Posavskega muzeja v Brežicah št. 022-15/82-1 z dne 3. 11. 1982). Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94) so občinski sveti občin Brežic, Krško in Sevnica sprejeli Odlok o ustanovitvi Posavskega muzeja Brežice (Uradni list RS, št. 7/98 z dne 30. 1. 1998).
3. člen
Poslanstvo muzeja je trajno in nemoteno izvajanje muzejske dejavnosti v skladu z veljavno Uredbo o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe na področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev, (Uradni list RS, št. 97/00), Dejavnost izvaja za področja likovne umetnosti, arheologije, etnologije, tehnike, umetne obrti in zgodovine, izvaja pa tudi restavratorsko dejavnost. Dejavnost opravlja za vsa obdobja zgodovine od najstarejših do najnovejših časov. Pri uresničevanju poslanstva sodeluje s Pokrajinskim muzejem Celje in Galerijo Božidar Jakac Kostanjevica na Krki ter po potrebi z drugimi muzeji v Sloveniji in tujini. Aktivnosti muzeja se izvajajo na območju občine ustanoviteljice in vseh občin soustanoviteljic.
II. STATUSNE DOLOČBE
1. Ime, sedež in pravni status muzeja
4. člen
Ime: Posavski muzej Brežice.
Sedež: Cesta prvih borcev 1, 8250 Brežice.
Muzej lahko spremeni ime in sedež po predhodnem soglasju ustanoviteljev.
Muzej je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostjo v pravnem prometu, kot to določata Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo in ta odlok.
Muzej je pravna oseba s polno odgovornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.
Muzej je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Krškem pod registrsko številko 1/142/00 z dne 23. 8. 1994.
2. Pečat muzeja
5. člen
Muzej ima pečat okrogle oblike s premerom 35 mm. Na sredini pečata je historični grb mesta Brežic, na obodu pečata pa napis Posavski muzej Brežice.
Muzej ima tudi pečat okrogle oblike premera 20 mm z enako vsebino kot pečat iz prvega odstavka tega člena.
Pečat iz prvega odstavka tega člena uporablja muzej za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja ali izdaja organom, organizacijam in občanom.
Pečat iz drugega odstavka tega člena uporablja muzej za žigosanje finančne in knjigovodske dokumentacije.
6. člen
Število posameznih pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanja, ter delavce, ki so zanje odgovorni, določi direktor.
3. Zastopanje in predstavljanje muzeja
7. člen
Muzej zastopa in predstavlja direktor.
Med začasno odsotnostjo nadomešča direktorja delavec muzeja, ki ga pooblasti direktor.
III. ORGANIZACIJA IN DEJAVNOSTI MUZEJA
8. člen
9. člen
Glede na namen, zaradi katerega je muzej ustanovljen, opravlja znotraj javne službe naloge:
– skrb za premično dediščino v muzeju in izven njega,
– skrb za zbirke, ki so v upravljanju muzeja izven matične hiše,
– evidentiranje – opravljanje terenske topografije za premično dediščino,
– zbiranje – v skladu s strokovnimi opredelitvami ali opredeljeno zbiralno politiko se izmed evidentiranega gradiva opravi izbor gradiva, ki bo v nadaljnjih postopkih pridobil status premične kulturne dediščine,
– dokumentiranje – vnos podatkov o izbranem gradivu v akcesijsko knjigo,
– obdelovanje – inventarizacijo predmeta: pridobitev čim večjega števila podatkov o času, vsebini in stanju predmeta,
– vodenje registra premične dediščine,
– preučevanje – primerjalni študij predmeta, uvrstitev v zbirke in kategorizacija,
– varovanje – zaščitno zavarovanje (konservacija), predlogi za posege, dokumentacija postopka zavarovanja posega,
– hranjenje – deponiranje gradiva v skladu z mednarodnimi normativi in standardi, razporeditev pridobljenih predmetov v depo,
– vodenje inventarnih knjig za premično dediščino, ki je v upravljanju muzeja, in evidenc premične dediščine izven njega za območje občin, ki jih pokriva s svojo dejavnostjo.
– opravlja druge naloge glede na potrebe ustanoviteljice, soustanoviteljic in drugih občin, katerih teritorij muzej s svojo dejavnostjo pokriva na podlagi posebnih dogovorov,
– priprava strokovnih predlogov za razglasitev premične dediščine izven muzejskih zbirk,
– priprava letnih poročil o izvajanju javne službe, ki jih posredujejo Muzejskemu svetu pri Upravi RS za kulturno dediščino,
– raziskovanje predmetov ali skupin predmetov v časovnem in vsebinskem okviru,
– predstavljanje pridobljenega gradiva javnosti,
– posredovanje informacij o kulturni dediščini zainteresiranim javnostim, zagotavljanje dostopnosti do gradiva, popularizacijski program,
– srednjeročni in dolgoročni programi varovanja in prezentiranje premične dediščine,
– evidentiranje premične kulturne dediščine po standardih UNESCO (Object ID) v skladu s poslanstvom muzeja na spomenikih, ki so v lasti lokalnih skupnosti in niso v upravljanju drugega muzeja lokalnega pomena,
– opravlja druge storitve, ki dopolnjujejo osnovno muzejsko dejavnost.
Poleg nalog iz prejšnjega odstavka opravlja muzej tudi naslednje naloge:
– sodeluje z drugimi zavodi, društvi ter posamezniki, ki v okviru svoje dejavnosti sami pripravljajo zbirke, razstave, in druge oblike predstavljanja kulturne dediščine ter jim strokovno pomaga,
– pripravlja strokovne in znanstvene razgovore, srečanja, seminarje in podobno,
– daje posameznikom in pravnim osebam pojasnila, nasvete in drugo strokovno pomoč pri spoznavanju in varovanju kulturne dediščine,
– razvija pri ljudeh zavest o pomenu kulturne dediščine in njenega varstva,
– sodeluje pri delu zavodov s področja vzgoje in izobraževanja, izdaja in zalaga publikacije, ki izhajajo iz muzejske dejavnosti ali so tej dejavnosti namenjene,
– prodaja muzejske publikacije, razglednice, replike muzejskih predmetov in podobno,
– organizira in izvaja kulturne prireditve,
– omogoča izvajanje javnih kulturnih programov oziroma projektov drugim izvajalcem s področja kulture tako, da zagotavlja ustrezno pripravljene prostore, ki so namenjeni izvedbi programov oziroma projektov, na podlagi predhodnega dogovora in v okviru prostorskih, kadrovskih in materialnih pogojev muzeja,
– skrbi in zagotavlja tekoče vzdrževanje objekta, ki ga upravlja,
– omogoča izvajanje porok v za to namenjenih prostorih objekta,
– opravlja druge naloge glede na potrebe ustanoviteljev in drugih občin, katerih teritorij muzej s svojo dejavnostjo pokriva, na podlagi posebnih dogovorov.
10. člen
Naloge iz prejšnjega člena, ki jih muzej opravlja, so v Skladu z veljavno Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) razvrščene:
– 47.782 druga trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z umetniškimi izdelki,
– 47.790 trgovina na drobno v prodajalnah z rabljenim blagom,
– 47.990 druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic,
– 58.110 izdajanje knjig,
– 58.190 drugo založništvo,
– 68.200 oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin,
– 72.200 raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike,
– 82.190 fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti,
– 82.300 organiziranje razstav, sejmov, srečanj,
– 85.590 drugje razvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,
– 90.030 umetniško ustvarjanje,
– 90.040 obratovanje objektov za kulturne prireditve,
– 91.011 dejavnost knjižnic,
– 91.012 dejavnost arhivov,
– 91.020 dejavnost muzeja,
– 91.030 varstvo kulture,
– 94.999 dejavnost drugje nerazvrščenih članskih organizacij.
11. člen
Muzej se lahko zaradi usklajevanja strokovnih, poslovnih in razvojnih interesov povezuje v zveze in druga strokovna združenja.
IV. ORGANI MUZEJA
12. člen
Organa muzeja sta:
– direktor,
– svet muzeja.
1. Direktor
13. člen
Direktor organizira delo muzeja, ga zastopa, predstavlja in vodi poslovanje muzeja ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela muzeja.
Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.
Direktorja imenujejo in razrešijo občinski sveti občin ustanoviteljic na podlagi javnega razpisa, ki ga izvede Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Brežice, po predhodni pridobitvi mnenja sveta zavoda. Poleg javnega razpisa lahko župan Občine Brežice, v imenu ustanoviteljev muzeja, povabi posamezne kandidate tudi neposredno.
Mnenje iz prejšnjega odstavka tega člena ni omejeno na kandidata po izboru ustanoviteljev.
Če svet muzeja ne odgovori v roku 30 dni, se šteje, da je mnenje pozitivno.
Mandat direktorja traja pet let, po izteku te dobe je lahko ponovno imenovan.
Na podlagi akta o imenovanju direktorja sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta muzeja njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata.
Javni razpis za direktorja muzeja se objavi v roku 6 mesecev pred iztekom mandata.
Direktorja imenuje na podlagi javnega razpisa občinski svet občine ustanoviteljice v soglasju z ostalimi soustanoviteljicami. Imenovanje direktorja se izvede na podlagi javnega razpisa, ki ga izvede Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Brežice (v nadaljevanju: Komisija).
Poleg javnega razpisa lahko župan Občine Brežice v imenu ustanoviteljice in soustanoviteljic muzeja povabi posamezne kandidate tudi neposredno.
Komisija pred izdajo predloga za imenovanje direktorja zaprosi za mnenje svet muzeja. Mnenje sveta muzeja ni omejeno zgolj na kandidata, ki ga komisija predlaga za imenovanje direktorja. Če svet muzeja ne odgovori v roku 30 dni, se šteje, da je dano pozitivno mnenje k imenovanju predlaganega kandidata.
Komisija po pridobitvi mnenja sveta zavoda pozove skupni organ, ki so ga ustanoviteljica in soustanoviteljica ustanovile za izvrševanje ustanoviteljskih pravic občin v Javnem zavodu Posavski muzej Brežice (v nadaljevanju: skupni organ), da poda soglasje k predlaganem kandidatu za direktorja. Slednji je dolžan soglasje podati v roku 40 dni od dneva, ko prejme poziv k podaji soglasja. Kolikor soglasje skupnega organa ni dano predvidenem roku, se šteje, da je soglasje dano.«.
Spremenita se besedili četrtega in petega odstavka, ki postaneta sedmi in osmi odstavek, tako, da se glasita:
»Razpis za imenovanje direktorja se objavi na spletni strani Občine Brežice in v sredstvih javnega obveščanja. V razpisu se določijo pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat, čas, za katerega bo imenovan, rok, do katerega se sprejemajo prijave kandidatov in rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o izbiri.
O izbiri kandidata za direktorja izda Komisija pisno obvestilo.
14. člen
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki pozna področje dela muzeja, ima vodstvene sposobnosti in poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjuje še naslednje pogoje:
– da ima najmanj univerzitetno izobrazbo ali specializacijo po visokošolskem strokovnem programu oziroma magisterij stroke (druga bolonjska stopnja) s področja splošnih izobraževalnih aktivnosti umetnosti in humanistike ali s področja družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved v skladu z opisi kategorij Klasius-P Statističnega urada Republike Slovenije,
– da ima najmanj 5 let delovne dobe,
– da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih oziroma vodstvenih delovnih mestih,
– izkazuje znanje slovenskega jezika in aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika,
– da je državljan Republike Slovenije.
Kandidat mora predložiti program dela muzeja za mandatno obdobje.
15. člen
Direktor opravlja naloge poslovnega in programskega vodenja. Naloge direktorja so:
– organizira delo muzeja,
– sprejema strateški načrt,
– sprejema program dela in finančni načrt,
– sprejema Pravilnik o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v muzeju,
– sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v javnem zavodu,
– sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v muzeju,
– sprejema kadrovski načrt,
– sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
– sprejema druge akte, ki urejajo pomembnejša vprašanja v zvezi z delovanjem muzeja,
– poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje muzeja,
– poroča ustanoviteljici, soustanoviteljicam in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje muzeja,
– pripravi letno poročilo,
– sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo muzej ima,
– pripravi zaključni račun,
– pripravlja finančni načrt,
– organizira in vodi strokovno delo,
– odgovarja za strokovno vodenje muzeja,
– organizira mentorstvo za pripravnike,
– skrbi za sodelovanje muzeja z okoljem,
– spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev,
– izvršuje odločitve in sklepe, ki jih sprejema svet muzeja,
– skrbi za produktivnost in ekonomičnost poslovanja muzeja,
– sprejema sklepe o hrambi in uporabi pečatov muzeja ter določi delavce, ki so odgovorni zanje,
– seznanja zaposlene o sprejetih odločitvah, sklepih in drugih zadevah, ki so povezani z delovanjem muzeja,
– pripravi pravila muzeja,
– opravlja druge naloge v skladu s tem odlokom in veljavnimi predpisi.
K aktom iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme in desete alinee prejšnjega odstavka daje soglasje svet muzeja.
16. člen
Pooblastila direktorja:
V pravnem prometu zastopa in predstavlja direktor muzej neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru finančnega načrta (letnega izvedbenega načrta), razen:
– pogodb o investicijah, za katere je potrebno soglasje lastnika objekta,
– pogodb, ki se nanašajo na nepremičnine, ki jih ima muzej v upravljanju, h katerim je potrebno pridobiti soglasje lastnika,
– pogodb, s katerimi se oddaja del objekta v najem za opravljanje drugih dejavnosti, za katere je potrebno soglasje lastnika objekta, Občine Brežice,
– pogodb, s katerimi se oddaja del objekta v najem za dlje časa trajajoče opravljanje drugih dejavnosti, za katere je potrebno soglasje lastnika objekta,
– v primerih, ko zakon določa omejeno razpolaganje z muzejskim gradivom.
Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem aktom, prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce s posebnimi pooblastili v skladu s Pravilnikom o notranji organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest. z aktom o organizaciji dela ter v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest.
17. člen
Direktor je lahko razrešen pred potekom mandata, če:
– direktor sam zahteva razrešitev,
– nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu,
– direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih muzeja ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov sveta muzeja ali ravna v nasprotju z njimi,
– direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči muzeju večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti muzeja,
– se bistveno spremeni dejavnost, zaradi katere je muzej ustanovljen, ali se prenese ustanoviteljstvo oziroma soustanoviteljstvo, v skladu z zakonom.
Direktorja razrešijo občinski sveti občin ustanoviteljic s sklepi.
Direktorja razrešuje ustanoviteljica po pridobitvi predhodnih soglasij soustanoviteljic. Soustanoviteljice za izdajo soglasja pooblastijo Skupni organ.
Pred sprejemom sklepa o razrešitvi direktorja je potrebno pridobiti mnenje sveta muzeja ter seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih v roku 30 dni izjavi.
Če svet muzeja ne odgovori v roku 30 dni, se šteje, da je bilo mnenje dano oziroma, da je mnenje pozitivno.
2. Vršilec dolžnosti
18. člen
Svet muzeja imenuje vršilca dolžnosti v primeru, če:
– direktorju predčasno preneha mandat in se ne izpelje redni postopek imenovanja direktorja,
– je bil izpeljan javni razpis za imenovanje direktorja, pa se ni nihče prijavil oziroma nihče izmed prijavljenih kandidatov ni bil izbran.
Svet muzeja imenuje vršilca dolžnosti do imenovanja direktorja, vendar največ za eno leto.
Vršilca dolžnosti direktorja imenuje skupni organ za obdobje največ 1 leta, in sicer:
– če direktorju predčasno preneha mandat in se ne izpelje redni postopek imenovanja,
– v primeru, da je bil izpeljan javni razpis za imenovanje direktorja, pa se ni nihče prijavil oziroma nihče izmed prijavljenih kandidatov ni bil izbran,
– kolikor imenovanje direktorja ne bi bilo mogoče v roku, določenem v razpisu, pri čemer se vršilec dolžnosti direktorja imenuje za čas od dneva poteka mandata direktorju do dneva nastopa novega direktorja.
3. Svet muzeja
19. člen
Svet šteje sedem članov, ki ga sestavljajo:
– pet predstavnikov ustanoviteljev,
– pet predstavnikov ustanoviteljice in soustanoviteljic,
– en predstavnik delavcev zavoda,
– en predstavnik uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti.
Predstavnike ustanoviteljev imenujejo izmed strokovnjakov s področja dela muzeja, financ in pravnih zadev občinski sveti Občine Brežice, Občine Kostanjevica na Krki, Občine Krško in Občine Sevnica, in sicer Občina Brežice dva, Občina Kostanjevica na Krki, Občina Krško in Občina Sevnica pa po enega predstavnika.
Predstavnike ustanoviteljice in soustanoviteljic imenujejo izmed strokovnjakov s področja dela muzeja, financ in pravnih zadev občinski sveti ustanoviteljice in soustanoviteljic in sicer ustanoviteljica dva predstavnika, ostale soustanoviteljice pa vsaka po enega predstavnika.
Predstavnika delavcev zavoda izvolijo delavci neposredno na tajnih volitvah, in sicer se imenuje en predstavnik izmed vseh delavcev zavoda. Volitve predstavnika delavcev zavoda so veljavne, če se jih udeleži več kot polovica volilnih upravičencev. Izvoljen je kandidat, ki dobi večino opredeljenih glasov. Volitve predstavnika delavcev v svet zavoda zavod uredi s pravilnikom, ki ga sprejme zbor delavcev.
Predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti imenuje na podlagi javnega poziva župan Občine Brežice, v soglasju z župani Občine Kostanjevica na Krki, Občine Krško, in Občine Sevnica na predlog društev s področja kulture oziroma dejavnosti muzeja, ki delujejo v občinah ustanoviteljicah.
Predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti imenuje na podlagi javnega poziva skupni organ na predlog društev s področja kulture oziroma dejavnosti muzeja, ki delujejo v občinah ustanoviteljice in občin soustanoviteljic.
Člani sveta izmed svojih članov izvolijo na konstitutivni seji predsednika in namestnika predsednika.
Svet odloča z večino opredeljenih glasov vseh članov razen, če zakon določa drugače.
Svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta.
Mandat članov sveta traja pet let, za člane sveta zavoda so iste osebe lahko izvoljene le dvakrat zaporedoma. Mandat začne teči z dnem konstituiranja sveta zavoda. Direktor je dolžan obvestiti ustanovitelja o poteku mandatov članov sveta 90 dni pred potekom mandatov tistih članov sveta, ki jih imenujejo ustanovitelji in župan. Direktor je dolžan obvestiti ustanoviteljico in soustanoviteljice o poteku mandatov članov sveta muzeja 90 dni pred potekom mandata članom, ki so jih imenovali ustanoviteljica, soustanoviteljice in skupni organ.
Prvo konstitutivno sejo skliče direktor v roku 30 dni po imenovanju oziroma po izvolitvi vseh članov v svet.
Podrobnejše delovanje uredi svet zavoda s poslovnikom.
Član sveta je lahko razrešen pred iztekom mandata za katerega je imenovan ali izvoljen:
– če ne upošteva navodil organa, ki ga je imenoval,
– če sam zahteva razrešitev oziroma odstopi,
– če se neopravičeno ne udeleži 3 (treh) sej zaporedoma,
– če pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi,
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi,
– če ne opravlja svojih nalog,
– če s svojim ravnanjem škoduje delu in ugledu zavoda,
– mandat predstavnikov ustanoviteljev oziroma posameznega predstavnika lahko preneha tudi z iztekom mandata kateremu od občinskih svetov občin ustanoviteljic oziroma s konstituiranjem novih občinskih svetov ali v drugih primerih, če tako odločijo občinski sveti oziroma posamezni občinski svet občin ustanoviteljic.
– mandat predstavnikov ustanoviteljice in soustanoviteljic oziroma posameznega predstavnika, lahko preneha tudi z iztekom mandata občinskemu svetu ustanoviteljice ali kateremu od občinskih svetov občin soustanoviteljic oziroma s konstituiranjem novih občinskih svetov ali v drugih primerih, če tako odločijo občinski sveti oziroma posamezni občinski sveti.
V primeru predčasne razrešitve člana se za čas do izteka mandata imenuje oziroma izvoli nov član po istem postopku, kot je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član. Mandat članu sveta, ki je bil naknadno imenovan, poteče takrat, ko poteče mandat celotnemu svetu.
Člana sveta razreši organ, ki je člana sveta imenoval oziroma izvolil, in sicer na pobudo organa ali na predlog sveta.
Oseba, ki opravlja funkcijo direktorja oziroma pomočnika direktorja v zavodu, ne more voliti in biti izvoljena oziroma imenovana v svet.
20. člen
Naloge sveta muzeja:
– nadzira zakonitost dela in poslovanja muzeja,
– spremlja, analizira in ocenjuje delovanje muzeja,
– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja,
– predlaga ustanoviteljici in soustanoviteljicam revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanoviteljice.
– ocenjuje delo direktorja,
– daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela in finančnemu načrtu, Pravilniku o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja, k drugim aktom, ki urejajo pomembnejša vprašanja v zvezi z delovanjem muzeja ter k zavodski kolektivni pogodbi, če jo muzej ima, ter nadzira njihovo izvajanje,
– daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin,
– oblikuje mnenje ob imenovanju in razrešitvi direktorja,
– sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem,
– spremlja in ocenjuje delovanje muzeja in politiko njenih ustanoviteljev,
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela muzeja in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj,
– daje direktorju in ustanoviteljem druge pobude v zvezi z delovanjem muzeja,
– sprejema pravila muzeja in tiste splošne akte, za katere je tako določeno v pravilih,
– daje soglasje k posameznim pravilnikom muzeja, ki jih sprejemajo drugi organi muzeja,
– sprejema zaključni račun muzeja,
– sprejema letno poročilo,
– opravlja nadzor nad upravljanjem in poslovanjem muzeja,
– odloča o ugovorih in pritožbah delavcev muzeja kot drugostopenjski organ,
– opravlja druge naloge, ki zadevajo poslovanje in delovanje muzeja.
V. SREDSTVA ZA DELO IN ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI ZAVODA
21. člen
Muzej upravlja z objektom na Cesti prvih borcev 1, Brežice, in vso opremo, v katerem oziroma s katero izvaja svojo dejavnost. Nepremično premoženje, s katerim upravlja muzej in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, je last Občine Brežice. Osnovna sredstva, potrebna za izvajanje javne službe, določene v 9. členu tega odloka, so solastnina ustanoviteljev, in sicer v deležih financiranja posameznih ustanoviteljev, ki bo določeno z medsebojno pogodbo, pripravljeno na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Muzej upravlja tudi z vsemi inventariziranimi muzejskimi zbirkami. Osnovna sredstva, potrebna za izvajanje javne službe, določene v 9. členu tega odloka, so solastnina ustanoviteljice in soustanoviteljic in sicer v deležih financiranja ustanoviteljice in soustanoviteljic, ki se določi z medsebojno pogodbo, določeno na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo.
Med nepremičnine, ki so del javne kulturne infrastrukture, s katerimi muzej upravlja in so last Občine Brežice, spadajo naslednje parcelne številke: 1252/1, 1253, 1254, 1256, 1257, 1258, 1259, 1260, 1261, 1262/1, 1262/2, 1263, vse k.o. Brežice.
Muzej je dolžan uporabljati in upravljati premoženje iz tega člena s skrbnostjo dobrega gospodarja.
22. člen
Muzej pridobiva sredstva za opravljanje svoje dejavnosti iz proračuna ustanoviteljev ustanoviteljice in soustanoviteljic v skladu s predpisi s področja uresničevanja javnega interesa za kulturo in na osnovi programa dela in letnega izvedbenega načrta po postopku, določenim v predpisih o načinu financiranja javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij na področju kulture. Osnova za izračun sredstev za izvajanje javne službe so:
– splošni stroški delovanja,
– stroški za plačilo dela v skladu s kadrovskim načrtom,
– programski materialni stroški,
– stroški investicijskega vzdrževanja in nakupa opreme.
Ustanoviteljica lahko kadarkoli na lastno pobudo ali na pobudo vsake od soustanoviteljic izvede revizijo poslovanja muzeja.
Sredstva za investicijsko vzdrževanje nepremičnin zagotavlja lastnica, Občina Brežice, sredstva za investicijsko vzdrževanje in nakup ostalega premoženja v upravljanju muzeja pa se zagotavljajo v okviru financiranja javne službe v deležih, določenih v medsebojni pogodbi, pripravljeni na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo.
Poleg sredstev ustanoviteljev ustanoviteljice in soustanoviteljic pridobiva sredstva tudi iz drugih javnih virov, kot npr. državnega proračuna, itd.
Sredstva lahko pridobiva tudi iz nejavnih virov, kot:
– z vstopninami,
– s prodajo blaga in storitev na trgu,
– z donacijami, darili, in iz drugih zakonitih virov.
23. člen
Muzej samostojno gospodari s prihodki, ki jih ustvari z opravljanjem svoje dejavnosti.
Muzej samostojno gospodari s prihodki, ki jih ustvari z opravljanjem svoje dejavnosti v skladu s predhodno potrjenim finančnim načrtom.
Muzej ločeno izkazuje ustvarjene prihodke in odhodke iz dejavnosti javne službe in iz sredstev tržne dejavnosti.
Prihodki iz nejavnih virov, ki jih muzej pridobiva pri opravljanju dejavnosti, ki šteje v javno službo, so:
– članarine,
– vstopnine,
– kopiranje arhivskega gradiva,
– povračila stroškov uporabe javnih kulturnih dobrin za namene izvajanja javnih kulturnih programov oziroma projektov,
– prodaja katalogov,
– druga nadomestila in darila.
Med prihodke iz tržne dejavnosti, ki niso neposredno vezani na opravljanje javne službe, štejejo:
– prodaja spominkov,
– oddaja kulturnih dobrin v najem drugim,
– oddaja prostorov v najem drugim.
Morebitni presežek prihodkov nad odhodki muzej nameni za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti ter investicijsko vzdrževanje in nakup opreme.
O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odločajo ustanovitelji ustanoviteljica in soustanoviteljice na predlog direktorja, h kateremu direktor predhodno pridobi soglasje sveta muzeja.
Del presežkov nad odhodki, ki ga muzej ustvari na trgu, lahko uporabi za povečanje dela mase plač za nagrajevanje delovne uspešnosti delavcev muzeja, v skladu s predpisi o enotnih izhodiščih za pridobitev soglasja k povečani delovni uspešnosti v javnih zavodih. v skladu s predpisi, ki urejajo enotna izhodišča za pridobitev soglasja k povečani delovni uspešnosti v javnih zavodih.
O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odločajo ustanovitelji ustanoviteljica in soustanoviteljice na predlog direktorja, h kateremu direktor predhodno pridobi soglasje sveta muzeja.
Če je primanjkljaj nastal zaradi preveč izplačanih plač, krije muzej primanjkljaj iz prihodkov bodočega obdobja z znižanjem plač.
Če ustanovitelji ustanoviteljica in soustanoviteljice ne krijejo primanjkljaja, se ta likvidira v breme virov sredstev, s katerim upravlja muzej.
VI. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI MUZEJA V PRAVNEM PROMETU
24. člen
Muzej je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.
Muzej odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga kot s svojo lastnino.
25. člen
Muzej prevzema odgovornost za dobro gospodarjenje s sredstvi, namenjenimi za svojo dejavnost, ter odgovornost dobrega gospodarja za upravljanje s sredstvi, ki so last ustanoviteljev.
26. člen
Lastnina premoženja, s katerim muzej upravlja, je določena v 21. členu tega odloka. S premičnim premoženjem – osnovnimi sredstvi za izvajanje javne službe določene v 9. členu tega odloka, upravlja muzej samostojno, z muzejskimi zbirkami po predhodnem soglasju vseh ustanoviteljev ter z nepremičninami po predhodnem soglasju lastnika – Občine Brežice.
VII. ODGOVORNOSTI USTANOVITELJEV ZA OBVEZNOSTI MUZEJA TER MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJEV IN MUZEJA
27. člen
Za obveznosti muzeja subsidiarno odgovarjajo ustanovitelji ustanoviteljice in soustanoviteljice do višine sredstev, ki se v tekočem letu zagotavljajo iz proračuna ustanoviteljev za delovanje muzeja.
Ustanovitelji ne odgovarjajo za obveznosti muzeja iz naslova drugih dejavnosti, ki jih muzej opravlja za morebitne druge naročnike.
VII. ODGOVORNOSTI USTANOVITELJICE IN SOUSTANOVITELJIC ZA OBVEZNOSTI MUZEJA TER MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJICE, SOUSTANOVITELJIC IN MUZEJA
Ustanoviteljica in soustanoviteljice imajo do muzeja naslednje pravice in obveznosti:
– ugotavljajo skladnost programa dela zavoda s programi ustanoviteljice in soustanoviteljic,
– ustanoviteljica, kjer je sedež zavoda, zagotavlja prostorske pogoje za delo zavoda,
– spremljajo skladnost porabe sredstev z letnimi programi dela in finančnimi načrti,
– opravljajo druge zadeve, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
Za obveznosti muzeja subsidiarno odgovarjajo skupaj ustanoviteljica in soustanoviteljice, vendar vsaka do višine sredstev, ki se v tekočem letu zagotavljajo iz proračuna ustanoviteljice in soustanoviteljic za delovanje muzeja.
Ustanoviteljica in soustanoviteljice ne odgovarjajo za obveznosti muzeja iz naslova drugih dejavnosti, ki jih muzej opravlja za morebitne druge naročnike.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28. člen
Svet muzeja se konstituira najkasneje v dveh mesecih od uveljavitve tega odloka. Do takrat opravlja nujne naloge obstoječi svet muzeja, ki mu s konstituiranjem novega sveta poteče mandat.
Z dnem uveljavitve tega odloka nadaljuje z delom dosedanji direktor do izteka mandata, za katerega je bil imenovan.
29. člen
Rok za sprejem Pravil muzeja je štiri mesece od uveljavitve tega odloka.
V roku 30 dni od uveljavitve tega odloka sprejme zbor delavcev v skladu s predpisi o sodelovanju delavcev pri upravljanju poseben akt, ki ureja volitve in odpoklic delavcev v svetu muzeja.
30. člen
Določbe prvega odstavka 22. člena tega odloka, ki se nanašajo na financiranje muzeja, se pričnejo uporabljati po sprejetju zakona, ki bo uredil financiranje občin v skladu s 129. in 131. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi Posavskega muzeja Brežice (Uradni list RS, št. 7/98 z dne 30. 1. 1998).
31. člen
Direktor poskrbi za vpis na podlagi tega odloka v sodni register.
32. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 611-3/03
Župan Občine Brežice Ivan Molan l. r. Župan Občine Krško Franci Bogovič l. r. Župan Občine Sevnica Kristijan Janc l. r.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Posavski muzej Brežice (Uradni list Republike Slovenije, št. 68/2012) vsebuje naslednjo prehodno in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Svet je v skladu s tem odlokom potrebno izvoliti in konstituirati v roku 90 dni od njegove uveljavitve. Do izvolitve novega sveta v skladu s tem odlokom opravlja naloge sveta dosedanji svet, v okviru svojih dosedanjih pristojnosti. S konstituiranjem sveta v skladu s tem odlokom, prenehajo mandati članom dosedanjega sveta zavoda.
Direktor zavoda je dolžan sklicati sejo sveta najkasneje v roku 30 dni od dneva imenovanja zadnjega novega predstavnika v svet. Na seji se potrdi mandat novo imenovanim članom sveta.
Ta odlok se sprejme v enakem besedilu v vseh občinah ustanoviteljicah.
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Odlok začne veljati in se uporabljati petnajsti dan po objavi.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Posavski muzej Brežice (Uradni list Republike Slovenije, št. 43/2014) vsebuje naslednjo prehodno in končne določbe:
Pravice in obveznosti, ki jih ima skupni organ določene s tem odlokom, se začnejo izvrševati z dnem uveljavitve tega odloka.
Ne glede na prejšnji odstavek se v že začetem postopku imenovanja direktorja pridobi soglasje soustanoviteljic v skladu z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Posavski muzej Brežice (Uradni list RS, št. 82/05 in 68/12).
Ta odlok se sprejme v enakem besedilu v občini ustanoviteljici in vseh ostalih občinah soustanoviteljicah.
Občina ustanoviteljica in vsaka od občin soustanoviteljic objavi ta odlok v Uradnem listu Republike Slovenije. Odlok začne veljati in se uporabljati petnajsti dan od dneva objave občine ustanoviteljice ali občine soustanoviteljice, ki je zadnja objavila odlok.