Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 1

 

Na podlagi določila 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12-ZUJF) in 16. člena Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 87/12) je Občinski svet Občine Zreče na svoji 15. redni seji dne 17.10.2012 sprejel

 

 

POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE ZREČE

 

 

1       Splošne določbe

 

 

1. člen

 

 

(uporaba izrazov)

 

 

(1) V poslovniku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

 

 

2. člen

 

 

(vsebina poslovnika)

 

 

(1) Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov in članic sveta (v nadaljnjem besedilu: člani sveta).

 

 

3. člen

 

 

(smiselna uporaba določil poslovnika)

 

 

(1) Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles sveta in njihovih članov ustanovljenih na podlagi Odloka o delovnih telesih v Občini Zreče. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles.

 

 

4. člen

 

 

(javnost dela)

 

 

(1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.

 

 

(2) Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.

 

 

(3) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik.

 

 

5. člen

 

 

(seje sveta)

 

 

(1) Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah.

 

 

(2) Redne seje se sklicujejo najmanj štirikrat na leto.

 

 

(3) Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje.

 

 

(4) Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje.

 

 

(5) Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih.

 

 

6. člen

 

 

(predstavljanje sveta)

 

 

(1) Svet predstavlja župan (v nadaljnjem besedilu: župan), delovno telo sveta pa predsednik delovnega telesa (v nadaljnjem besedilu: predsednik).

 

 

7. člen

 

 

(uporaba žiga)

 

 

(1) Občinski svet pri svojem delu uporablja žig občine, ki je okrogle oblike in standardne velikosti. V zunanjem krogu je napis OBČINA ZREČE, v sredini pa je grb občine, ki je določen z odlokom o grbu, himni in zastavi.

 

 

(2) Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih.

 

 

(3) Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.

 

 

(4) Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave ali od njega pooblaščena oseba.

 

 

2       Konstituiranje sveta

 

 

8. člen

 

 

(konstituiranje sveta)

 

 

(1) Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.

 

 

(2) Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot deset dni po izvedbi drugega kroga volitev župana. Prvo sejo vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet.

 

 

(3) Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani sveta.

 

 

9. člen

 

 

(obvezni dnevni red konstitutivne seje sveta)

 

 

(1) Obvezni dnevni red konstitutivne seje sveta je:

 

 

1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta,

 

 

2. Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana,

 

 

3. Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana,

 

 

4. Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta,

 

 

5. Poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana,

 

 

6. Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

 

 

(2) O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča.

 

 

10. člen

 

 

(imenovanje mandatne komisije)

 

 

(1) Na prvi seji svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tri člansko mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitev izvolitve župana. Člane mandatne komisije lahko predlaga vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.

 

 

(2) Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov sveta.

 

 

(3) Če je vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana, mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana pripravi poročilo v vsebini in upravičenosti pritožbe ter predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah.

 

 

11. člen

 

 

(mandati članov sveta)

 

 

(1) Mandate članov sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.

 

 

(2) Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloči posebej.

 

 

(3) Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.

 

 

(4) Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana oziroma  predstavnikov kandidatur. Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta.

 

 

12. člen

 

 

(mandat članov sveta in mandat župana)

 

 

(1) Ko se svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat dotedanjim članom sveta pa preneha.

 

 

(2) Če svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega odstavka 11. člena tega poslovnika, prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat dotedanjemu županu pa preneha.

 

 

(3) S prenehanjem mandata članov sveta preneha članstvo v stalnih in občasnih delovnih telesih sveta.

 

 

13. člen

 

 

(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)

 

 

(1) Ko je svet konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Če komisija ni imenovana na konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na naslednji seji.

 

 

3       Pravice in dolžnosti članov sveta

 

 

14. člen

 

 

(pravice in dolžnosti članov sveta)

 

 

(1) Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.

 

 

(2) Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.

 

 

(3) Član sveta ima pravico:

 

 

• predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana,

 

 

• predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti;

 

 

• glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov;

 

 

• sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej;

 

 

• predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.

 

 

(4) Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.

 

 

(5) Član sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja.

 

 

15. člen

 

 

(odgovornost člana sveta)

 

 

(1) Član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.

 

 

(2) Član sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren.

 

 

16. člen

 

 

(pravice svetniških skupin)

 

 

(1) Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu članu sveta.

 

 

(2) Svet lahko odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila materialnih stroškov.

 

 

17. člen

 

 

(pravica do informiranosti)

 

 

(1) Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih.

 

 

(2) Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.

 

 

(3) Član sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti.

 

 

18. člen

 

 

(vprašanja in pobude članov sveta)

 

 

(1) Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.

 

 

(2) Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov.

 

 

(3) Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan  oziroma član sveta na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.

 

 

(4) Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri (3) minute, obrazložitev pobude pa ne več kot pet (5) minut.

 

 

(5) Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno.

 

 

(6) Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude.

 

 

(7) Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji.

 

 

(8) Župan ali direktor občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji.

 

 

19. člen

 

 

(zahteva za dodatna pojasnila)

 

 

(1) Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.

 

 

(2) Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje.

 

 

20. člen

 

 

(udeleževanje na sejah sveta in delovnih telesih)

 

 

(1) Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.

 

 

(2) Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.

 

 

(3) Članu sveta, ki se ne udeleži redne seje sveta, ne pripada del plače za nepoklicno opravljanje funkcije za to sejo.

 

 

(4) Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga svetu njegovo razrešitev.

 

 

4       Seje sveta

 

 

4.1    Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji

 

 

21. člen

 

 

(sklic seje)

 

 

(1) Svet dela in odloča na sejah.

 

 

(2) Seje sveta sklicuje župan.

 

 

(3) Župan sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta, na podlagi sklepa sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine, ter če to zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.

 

 

(4) Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje.

 

 

22. člen

 

 

(sklic seje)

 

 

(1) Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje sedem (7) dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se  pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda.

 

 

(2) Vabilo za sejo sveta se pošlje županu, podžupanu, predsedniku nadzornega odbora občine, direktorju občinske uprave, predsednikom svetov krajevnih skupnosti, vodjem političnih strank in list, zastopanih v svetu, medijem in se objavi v katalogu informacij javnega značaja občine.

 

 

(3) Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po pošti v elektronski obliki na zgoščenki, drugem podobnem nosilcu ali po elektronski pošti. Izjemoma se lahko gradivo za sejo na prošnjo prejemnika pošlje v fizični obliki na papirju.

 

 

23. člen

 

 

(izredna seja)

 

 

(1) Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine članov sveta.

 

 

(2) V zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi.

 

 

(3) Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedmih (7) dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic izredne seje zahtevali.

 

 

(4) Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri (3) dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 22. členom tega poslovnika in se objavi v katalogu informacij javnega značaja občine.

 

 

(5) Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.

 

 

24. člen

 

 

(dopisna seja)

 

 

(1) V nujnih primerih, ko je potrebno sprejeti odločitev v krajšem času kot pa je mogoče sklicati redno ali izredno sejo sveta in gre za manj pomembno zadevo, lahko svet odloči o zadevi iz svoje pristojnosti ne da bi se sestal (na dopisni seji).

 

 

(2) Dopisna seja sveta se lahko skliče:

 

 

- zaradi odločanja o nujnih zadevah kadar ni pogojev za sklic redne niti izredne seje sveta,

 

 

- kadar gre za odločanje o aktih, o katerih svet odloča po določbah tega poslovnika na eni obravnavi,

 

 

- kadar gre za odločanje o manj pomembnih zadevah glede katerih ne bi bilo smotrno sklicevati redne oziroma izredne seje,

 

 

- kadar člani sveta na predhodni seji sklenejo, da naj se glede odločanja o posamezni zadevi skliče dopisna seja sveta.

 

 

(3) Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti občine.

 

 

(4) Dopisno sejo izvede župan.

 

 

(5) Župan odredi, ali se o zadevi pošlje članom obrazloženi pisni predlog sklepa ter glasovnico (po pošti, faksu ali elektronski pošti) ali le telefonsko sporočilo ter določi rok v katerem naj se član izjavi.

 

 

(6) Člani v roku, ki ga določi župan in ne sme biti krajši od enega dneva, vrnejo pošiljatelju izpolnjeno glasovnica na kateri se opredelijo do predloga sklepa s podpisom.

 

 

(7) Vprašanje za dopisno sejo mora biti jasno in nedvoumno, tako da je na njega mogoče odgovoriti samo z »da« ali »ne« (»za« ali »proti«).

 

 

(8) Če gre za odločanje po telefonu, le to ni možno, če s katerim od članov sveta ni mogoče vzpostaviti telefonskega kontakta. Dopisna seja po telefonu poteka tako, da vsak član sveta glasuje o predlaganem sklepu.

 

 

(9) Če večina članov sveta soglaša z izvedbo dopisne seje, se šteje, da je bila odločitev o izvedbi dopisne seje sprejeta, v nasprotnem primeru se skliče seja sveta ali pa se zadeva uvrsti na dnevni red  prve naslednje redne ali izredne seje. Šteje se, da član sveta soglaša z izvedbo dopisne seje, če je do postavljenega roka oddal svoj glas.

 

 

(10) Sklepi sprejeti na dopisni seji so veljavni, če je za sprejem glasovala večina opredeljenih glasov vseh članov sveta.

 

 

(11) O tako opravljeni dopisni seji se napiše zapisnik, v katerem se navede vzrok za izvedbo dopisne seje, postavljeno vprašanje in odgovor članov sveta. Ta zapisnik potrdijo člani sveta na naslednji redni seji. Župan mora na naslednji redni seji sveta posebej utemeljiti vzroke za izvedbo dopisne seje.

 

 

25. člen

 

 

(poročevalci)

 

 

(1) Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor občinske uprave.

 

 

(2) Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna.

 

 

26. člen

 

 

(predlog dnevnega reda)

 

 

(1) Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan.

 

 

(2) Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina.

 

 

(3) V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.

 

 

(4) Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali podobno vsebino.

 

 

(5) Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.

 

 

(6) O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje.

 

 

(7) Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, če gradiva ni obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če svet odloči drugače.

 

 

27. člen

 

 

(vodenje seje)

 

 

(1) Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).

 

 

(2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta.

 

 

(3) Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali.

 

 

28. člen

 

 

(javnost seje)

 

 

(1) Seje sveta so javne.

 

 

(2) Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta.

 

 

(3) Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine v katalogu informacij javnega značaja. Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski pošti.

 

 

(4) Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta.

 

 

(5) Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za snemanje posameznih delov seje odloči svet.

 

 

(6) Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora.

 

 

29. člen

 

 

(izključitev javnosti)

 

 

(1) Župan predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.

 

 

(2) Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji.

 

 

4.2    Potek seje

 

 

30. člen

 

 

(ugotavljanje sklepčnosti)

 

 

(1) Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.

 

 

(2) Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.

 

 

(3) Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.

 

 

31. člen

 

 

(odločanje o zapisniku prejšnje seje)

 

 

(1) Preden svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.

 

 

(2) Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.

 

 

(3) Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.

 

 

32. člen

 

 

(dnevni red)

 

 

(1) Svet na začetku seje določi dnevni red.

 

 

(2) Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek.

 

 

(3) Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje.

 

 

(4) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi  nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.

 

 

(5) Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.

 

 

33. člen

 

 

(vrstni red obravnave točk dnevnega reda)

 

 

(1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu.

 

 

(2) Med sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je uvrščeno.

 

 

34. člen

 

 

(razprava)

 

 

(1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.

 

 

(2) Če ni župan predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset (10) minut.

 

 

(3) Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem (7) minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst (15) minut.

 

 

(4) Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri (3) minute.

 

 

(5) Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri (3) minute.

 

 

35. člen

 

 

(opomin)

 

 

(1) Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval.

 

 

(2) Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z  razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.

 

 

36. člen

 

 

(kršitve poslovnika)

 

 

(1) Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.

 

 

(2) Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če  član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.

 

 

(3) Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet (5) minut.

 

 

37. člen

 

 

(prekinitev dela sveta)

 

 

(1) Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.

 

 

(2) Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.

 

 

(3) Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.

 

 

38. člen

 

 

(začetek seje in odmor)

 

 

(1) Seje sveta se sklicujejo najprej ob sedemnajsti (17) uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure.

 

 

(2) Predsedujoči odredi petnajst (15) minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.

 

 

(3) Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset (30) minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat.

 

 

(4) Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, svet odloči, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič.

 

 

39. člen

 

 

(preložitev razprave)

 

 

(1) Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.

 

 

(2) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, je seja sveta končana.

 

 

4.3    Vzdrževanje reda na seji

 

 

40. člen

 

 

(red na seji)

 

 

(1) Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.

 

 

(2) Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.

 

 

41. člen

 

 

(ukrepi za zagotovitev reda na seji)

 

 

(1) Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:

 

 

• opomin,

 

 

• odvzem besede,

 

 

• odstranitev s seje ali z dela seje.

 

 

(2) Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.

 

 

(3) Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.

 

 

(4) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.

 

 

(5) Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.

 

 

(6) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.

 

 

(7) Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.

 

 

(8) Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine.

 

 

4.4    Odločanje

 

 

42. člen

 

 

(sklepčnost)

 

 

(1) Svet veljavno odloča (je sklepčen), če je na seji navzočih večina vseh članov sveta (več kot polovica).

 

 

(2) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost članov sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi navzočnosti.

 

 

(3) Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi (dvorani) na način, kot velja za glasovanje (glasovalna naprava, dvig kartonov ali rok). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali predsedujoči kadarkoli.

 

 

(4) Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov sveta.

 

 

43. člen

 

 

(odločanje na seji sveta)

 

 

(1) Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je »ZA« sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa zakon.

 

 

44. člen

 

 

(glasovanje)

 

 

(1) Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.

 

 

(2) S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali vsak član sveta.

 

 

(3) Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja.

 

 

(4) Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen, če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti.

 

 

(5) K glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo »PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno.

 

 

(6) Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.

 

 

45. člen

 

 

(javno in poimensko glasovanje)

 

 

(1) Javno glasovanje se opravi z dvigom rok, tako, da člani sveta dvignejo zeleni ali rdeči kartonček, pri čemer zeleni kartonček pomeni »ZA« sprejem predlagane odločitve, rdeči kartonček pa »PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Javno glasovanje se lahko opravi tudi z uporabo glasovalne naprave ali s poimenskim izjavljanjem.

 

 

(2) Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta.

 

 

(3) Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je sestavni del zapisnika seje.

 

 

46. člen

 

 

(tajno glasovanje)

 

 

(1) Tajno se glasuje z glasovnicami.

 

 

(2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega. Administrativno - tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor občinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave.

 

 

(3) Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet.

 

 

(4) Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja.

 

 

(5) Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.

 

 

(6) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«.

 

 

(7) Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.

 

 

(8) Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati, in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati.

 

 

(9) Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.

 

 

47. člen

 

 

(izid glasovanja)

 

 

(1) Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja.

 

 

(2) Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o:

 

 

• datumu in številki seje sveta,

 

 

• predmetu glasovanja,

 

 

• sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih članov,

 

 

• številu razdeljenih glasovnic,

 

 

• številu oddanih glasovnic,

 

 

• številu neveljavnih glasovnic,

 

 

• številu veljavnih glasovnic,

 

 

• številu glasov »ZA« in število glasov »PROTI«oziroma pri glasovanju o kandidatih,

 

 

• številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,

 

 

• ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je imenovan.

 

 

(3) Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.

 

 

48. člen

 

 

(ponovitev glasovanja)

 

 

(1) Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.

 

 

(2) O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja.

 

 

4.5    Zapisnik seje sveta

 

 

49. člen

 

 

(vsebina zapisnika seje sveta)

 

 

(1) O vsaki seji sveta se piše zapisnik.

 

 

(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o stališčih statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih. Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.

 

 

50. člen

 

 

(zvočni zapis seje sveta)

 

 

(1) Če se seja zvočno snema, je dobesedni zapisnik prepis zvočnega zapisa poteka seje (magnetogram).

 

 

(2) Magnetogram seje se hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in gradivom s seje.

 

 

(3) Član sveta in drug udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati zvočni zapis seje. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca.

 

 

(4) Vsakdo lahko zaprosi, da se del zvočnega zapisa seje, ki vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje. Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri pooblaščenem javnem uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom.

 

 

51. člen

 

 

(zapisnik seje sveta)

 

 

(1) Za zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca.

 

 

(2) Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak član sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.

 

 

(3) Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je vodil zapisnik.

 

 

(4) Po sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno običajen način.

 

 

(5) Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči.

 

 

52. člen

 

 

(ravnanje z gradivom sveta)

 

 

(1) Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim aktom.

 

 

(2) Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave.

 

 

53. člen

 

 

(vpogled v gradivo)

 

 

(1) Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano.

 

 

(2) V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom sveta.

 

 

4.6    Strokovno in administrativno delo za svet

 

 

54. člen

 

 

(strokovno in administrativno delo za svet)

 

 

(1) Za strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je odgovoren direktor občinske uprave.

 

 

(2) Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto.

 

 

4.7    Delovna telesa občinskega sveta

 

 

55. člen

 

 

(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)

 

 

(1) Svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot stalno delovno telo sveta, ki jo imenuje izmed svojih članov.

 

 

(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima pet (5) članov.

 

 

(3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:

 

 

• občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,

 

 

• občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi  vprašanji v občini,

 

 

• opravlja naloge po zakonu, ki ureja nezdružljivost opravljanja funkcije,

 

 

• izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev,

 

 

• pripravlja predloge za podeljevanje priznanj in nagrad v skladu z Odlokom o priznanjih v Občini Zreče,

 

 

• obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet.

 

 

56. člen

 

 

(delovna telesa občinskega sveta)

 

 

(1) Svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in Odlokom o delovnih telesih Občine Zreče obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge.

 

 

(2) Komisije in odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njihove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana.

 

 

57. člen

 

 

(občasna delovna telesa)

 

 

(1) Občasna delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.

 

 

58. člen

 

 

(imenovanje članov odborov in komisij)

 

 

(1) Člane odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače.

 

 

(2) Predsednika odbora imenuje na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja svet izmed članov, ki so člani občinskega sveta.

 

 

(3) Prvo sejo odbora skliče župan.

 

 

(4) Članstvo v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.

 

 

59. člen

 

 

(skupna delovna telesa)

 

 

(1) Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge.

 

 

60. člen

 

 

(delo delovnega telesa)

 

 

(1) Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v občinskem svetu.

 

 

(2) V primeru odsotnosti predsednika delovnega telesa skliče sejo, vodi sejo delovnega telesa ter predlaga dnevni red podpredsednik delovnega telesa.

 

 

(3) Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana.

 

 

(4) Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj pet (5) dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih.

 

 

(5) Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov, svoje odločitve - mnenja, stališča in predloge pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov.

 

 

(6) Glasovanje v delovnem telesu je javno.

 

 

(7) Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta.

 

 

(8) Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj, župan, direktor občinske uprave, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko.

 

 

5       Akti sveta

 

 

5.1    Splošne določbe

 

 

61. člen

 

 

(splošni akti občine)

 

 

(1) Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:

 

 

• poslovnik o delu sveta,

 

 

• proračun občine in zaključni račun,

 

 

• planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,

 

 

• odloke,

 

 

• odredbe,

 

 

• pravilnike,

 

 

• navodila,

 

 

• sklepe.

 

 

(2) Svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.

 

 

(3) Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine.

 

 

62. člen

 

 

(predlagalna pravica)

 

 

(1) Proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga svetu v sprejem župan.

 

 

(2) Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka.

 

 

(3) Najmanj pet (5) odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta.

 

 

63. člen

 

 

(podpis in hramba aktov, ki jih sprejema svet)

 

 

(1) Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan.

 

 

(2) Izvirnike aktov sveta se ožigosa in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave.

 

 

5.2    Postopek za sprejem odloka

 

 

64. člen

 

 

(vsebina predloga odloka)

 

 

(1) Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in njihovo obrazložitev.

 

 

(2) Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično ali kartografsko gradivo.

 

 

(3) Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta pošlje predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta.

 

 

65. člen

 

 

(obravnava predloga odloka)

 

 

(1) Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta.

 

 

(2) Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar ni predlagatelj.

 

 

66. člen

 

 

(razprava o predlogu odloka)

 

 

(1) Predlog odloka se pošlje članom sveta sedem (7) dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan.

 

 

(2) Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.

 

 

67. člen

 

 

(prva obravnava)

 

 

(1) V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.

 

 

(2) Po končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejme stališča in predloge o odloku.

 

 

(3) Če svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.

 

 

(4) Če na podlagi odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko svet, na predlog predlagatelja, sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka združita.

 

 

(5) Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu umika odloči svet s sklepom.

 

 

68. člen

 

 

(priprava besedila za drugo obravnavo)

 

 

(1) Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno pisno zavrne.

 

 

69. člen

 

 

(druga obravnava)

 

 

(1) V drugi obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja.

 

 

(2) Župan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka.

 

 

(3) Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri (3) dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta ali župan.

 

 

(4) Če amandma ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga predsedujoči ne sme dati v razpravo in odločanje.

 

 

(5) Župan lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno.

 

 

(6) Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.

 

 

70. člen

 

 

(sprejem amandmaja, člena odloka in odloka)

 

 

(1) Amandma, člen odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina članov sveta, ki glasujejo.

 

 

(2) O vsakem amandmaju se glasuje posebej.

 

 

71. člen

 

 

(sprejem splošnih aktov občine)

 

 

(1) Statut občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka.

 

 

(2) Proračun občine sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom.

 

 

(3) Prostorske akte sprejema svet v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo postopek za sprejem odloka v dveh obravnavah, razen če zakon ne določa drugače.

 

 

(4) O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni obravnavi, če zakon ne določa drugače.

 

 

72. člen

 

 

(sprejem splošnih aktov občine do prenehanja mandata)

 

 

(1) Svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine.

 

 

(2) Postopki sprejemanja aktov, ki so se začeli v prejšnjem mandatu sveta, se v novem mandatu ne nadaljujejo, razen:

 

 

• če sta v novem mandatu ponovno izvoljena župan ali član sveta, ki sta bila predlagatelja v prejšnjem mandatu,

 

 

• če predlagateljstvo v primeru, ko predlagatelj iz prejšnjega mandata ni ponovno izvoljen, prevzame novoizvoljeni župan ali član sveta.

 

 

(3) Evidenco o nedokončanih postopkih sprejemanja aktov vodi občinska uprava.

 

 

5.3    Hitri postopek za sprejem odlokov

 

 

73. člen

 

 

(hitri postopek za sprejem odlokov)

 

 

(1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine.

 

 

(2) Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda.

 

 

(3) Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga odloka.

 

 

(4) Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka.

 

 

(5) Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.

 

 

(6) Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.

 

 

5.4    Skrajšani postopek za sprejem odlokov

 

 

74. člen

 

 

(skrajšani postopek za sprejem odlokov)

 

 

(1) Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na enak način, če gre:

 

 

• za manj zahtevne spremembe in dopolnitve,

 

 

• prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb skladu z  zakonom,

 

 

• uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine,

 

 

• spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča,

 

 

• prečiščena besedila splošnih aktov občine.

 

 

(2) Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga.

 

 

(3) V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.

 

 

5.5    Objava splošnega akta občine

 

 

75. člen

 

 

(objava splošnega akta občine)

 

 

(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

 

 

(2) V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako odloči svet.

 

 

5.6    Postopek za sprejem proračuna

 

 

76. člen

 

 

(proračun občine)

 

 

(1) S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.

 

 

(2) Proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.

 

 

77. člen

 

 

(predlog proračuna občine)

 

 

(1) Predlog proračuna občine mora župan predložiti svetu najkasneje v tridesetih (30) dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru.

 

 

(2) Župan pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava.

 

 

(3) V okviru predstavitve proračuna predstavi svetu župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave:

 

 

• temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna,

 

 

• načrtovane politike občine,

 

 

• oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja za naslednje proračunsko leto, lahko pa poda tudi predlog proračuna za leto, ki temu sledi, vendar samo znotraj mandatnega obdobja, za katero je bil občinski svet izvoljen,

 

 

• okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna.

 

 

(4) Po predstavitvi predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in sprejme sklep, da se o predlogu opravi javna razprava.

 

 

(5) Če svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča in predloge ter naloži županu, da v roku petnajst (15) dni predloži svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in predlogi sveta v njem upoštevani.

 

 

(6) Če svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan.

 

 

78. člen

 

 

(javna razprava)

 

 

(1) Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni.

 

 

(2) V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh občine v katalogu informacij javnega značaja in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih občine.

 

 

(3) Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način.

 

 

79. člen

 

 

(obravnava predloga proračuna)

 

 

(1) V času javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta, sveti ožjih delov občine ter zainteresirana javnost.

 

 

(2) Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu.

 

 

(3) Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog proračuna občine.

 

 

80. člen

 

 

(dopolnjen predlog proračuna občine)

 

 

(1) Najkasneje v petnajstih (15) dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče sejo sveta, na kateri se bosta obravnavala.

 

 

(2) Dopolnjen predlog proračuna mora poleg sestavin, ki jih določa 3. odstavek 82. člena tega poslovnika, vsebovati tudi:

 

 

• kadrovski načrt,

 

 

• načrt razvojnih programov,

 

 

• načrt ravnanja s premoženjem občine.

 

 

(3) Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri županu.

 

 

(4) Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen.

 

 

81. člen

 

 

(predstavitev dopolnjenega predloga proračuna občine)

 

 

(1) Pred začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna.

 

 

(2) V nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja.

 

 

(3) Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi, in pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta.

 

 

(4) Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj.

 

 

82. člen

 

 

(uskladitev predloga proračuna občine)

 

 

(1) Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine.

 

 

(2) Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine.

 

 

(3) Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da se prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom župan prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve.

 

 

(4) Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave.

 

 

(5) Svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine.

 

 

(6) Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet.

 

 

(7) Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna.

 

 

(8) Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.

 

 

83. člen

 

 

(začasno financiranje)

 

 

(1) Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog župana podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.

 

 

84. člen

 

 

(rebalans proračuna občine)

 

 

(1) Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.

 

 

(2) Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o njem ni javne razprave.

 

 

(3) Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna.

 

 

5.7    Postopek za sprejem prostorskih aktov

 

 

85. člen

 

 

(postopek za sprejem prostorskih aktov)

 

 

(1) Prvo obravnavo prostorskega akta svet opravi v času pred zaključkom javne razgrnitve predloga osnutka prostorskega akta.

 

 

(2) Župan izda sklep o javni razgrnitvi prostorskega akta v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje. Sklep o javni razgrnitvi prostorskega akta se objavi na spletni strani Občine Zreče, na lokalni televiziji TV Zreče in v lokalnem časopisu Novice. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v lokalnem časopisu Novice.

 

 

(3) Kadar se po opravljeni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjeni osnutek dopolni s povsem novimi načrtovanimi posegi, s katerimi javnost poprej sploh ni bila seznanjena in se zato nanje ni mogla odzvati, se mora opraviti ponovna javna razgrnitev in obravnava dopolnjenega osnutka v skladu z določbami zakona, ki ureja prostorsko načrtovanje.

 

 

(4) Župan sprejme sklep o sprejemu stališč do pripomb iz javne razgrnitve v roku petnajst (15) dni od zaključka javne razgrnitve in o tem obvesti svet na naslednji redni seji.

 

 

(5) Drugo obravnavo prostorskega akta svet opravi po pridobitvi vseh potrebnih pozitivnih mnenj in sklepa na usklajen predlog prostorskega akta.

 

 

5.8    Postopek za sprejem obvezne razlage

 

 

86. člen

 

 

(postopek za sprejem obvezne razlage)

 

 

(1) Vsakdo, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov.

 

 

(2) Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.

 

 

(3) Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek.

 

 

(4) Svet sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.

 

 

(5) Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del predpisa in se objavi v uradnem glasilu.

 

 

5.9    Postopek za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta

 

 

87. člen

 

 

(postopek za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta)

 

 

(1) Če je občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega besedila.

 

 

(2) Po sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi občinska uprava uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta.

 

 

(3) Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev odloka, tako določi svet.

 

 

(4) Uradno prečiščeno besedilo določi svet po skrajšanem postopku za sprejem odloka. O uradnem prečiščenem besedilu odloča svet brez obravnave.

 

 

(5) Uradno prečiščeno besedilo se objavi v uradnem glasilu ter na svetovnem spletu.

 

 

(6) Po vsaki spremembi in dopolnitvi odloka, pravilnika, navodila, sklepa ali drugega akta občine, občinska uprava oziroma druga pooblaščena oseba pripravi neuradno prečiščeno besedilo, ki se objavi na svetovnem spletu.

 

 

6       Volitve in imenovanja

 

 

88. člen

 

 

(volitve in imenovanja)

 

 

(1) Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen svet, se opravijo po določbah tega poslovnika.

 

 

(2) Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali.

 

 

89. člen

 

 

(glasovanje o kandidatih)

 

 

(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva črka določi z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov.

 

 

(2) Če se javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek kandidata, za katerega glasuje.

 

 

(3) Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.

 

 

(4) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.

 

 

(5) Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«.

 

 

(6) Če se tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij.

 

 

90. člen

 

 

(izvolitev oziroma imenovanje kandidata)

 

 

(1) Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov sveta, ki so glasovali. Pri tajnem glasovanju se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli glasovnice.

 

 

91. člen

 

 

(ponovno glasovanje)

 

 

(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.

 

 

(2) Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov.

 

 

(3) Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine ali pa ni izvoljeno zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.

 

 

6.1    Imenovanje članov delovnih teles sveta

 

 

92. člen

 

 

(imenovanje članov delovnih teles sveta)

 

 

(1) Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Lista kandidatov vsebuje predlog kandidata za predsednika delovnega telesa ter predlog kandidatov za člane delovnega telesa.

 

 

(2) Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede poimensko imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.

 

 

(3) Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa.

 

 

6.2    Postopek za razrešitev

 

 

93. člen

 

 

(postopek za razrešitev)

 

 

(1) Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek.

 

 

(2) Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj ¼ članov sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji.

 

 

(3) Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev.

 

 

(4) Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju v dopolnitev.

 

 

(5) Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu razrešitve.

 

 

(6) Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena.

 

 

(7) Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen predlog za razrešitev.

 

 

(8) O razrešitvi se izda sklep.

 

 

6.3    Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine

 

 

94. člen

 

 

(postopek za razrešitev)

 

 

(1) Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti.

 

 

(2) Županu in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat. Postopek v zvezi z odstopom župana ali člana sveta ureja statut.

 

 

(3) Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.

 

 

(4) Izjava o odstopu, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena, mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati svetu novega kandidata. Svet odloči s sklepom.

 

 

7       Razmerje med županom in občinskim svetom

 

 

95 .člen

 

 

(razmerja med županom in občinskim svetom)

 

 

(1) Župan predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.

 

 

(2) Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.

 

 

(3) Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.

 

 

96. člen

 

 

(izvajanje odločitev občinskega sveta)

 

 

(1) Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta župan ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave poročajo o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta.

 

 

(2) V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.

 

 

(3) Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti.

 

 

(4) Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.

 

 

(5) Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine.

 

 

8       Javnost dela

 

 

97. člen

 

 

(javnost dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles)

 

 

(1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.

 

 

(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.

 

 

(3) Župan in direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske uprave.

 

 

(4) Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost.

 

 

98. člen

 

 

(obveščanje javnosti)

 

 

(1) Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.

 

 

(2) Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.

 

 

(3) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.

 

 

(4) Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.

 

 

9       Delo sveta v izrednem stanju

 

 

99. člen

 

 

(delo sveta v izrednem stanju)

 

 

(1) V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik.

 

 

(2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane.

 

 

10     Spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika

 

 

100. člen

 

 

(spremembe in dopolnitve poslovnika)

 

 

(1) Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka.

 

 

(2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.

 

 

101. člen

 

 

(razlaga poslovnika)

 

 

(1) Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da poda svoje mnenje. Če komisija tega ne more opraviti na isti seji, pripravi razlago posamezne poslovniške določbe do naslednje seje.

 

 

(2) Kadar svet ne zaseda, razlaga poslovnik statutarno pravna komisija.

 

 

(3) Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna komisija, odloči svet.

 

 

11     Prehodna in končna določba

 

 

102. člen

 

 

(prenehanje veljavnosti)

 

 

(1) Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 39/99, 11/01, 100/03, 48/07, 73/08 in 95/09-uradno prečiščeno besedilo).

 

 

103. člen

 

 

(objava in začetek veljavnosti)

 

 

(1) Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

 

 

Številka: 007-0006/2012-3

 

 

Datum: 18.10.2012

 

 

 

Občina Zreče

 

Župan mag. Boris Podvršnik

 

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2017 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor