Na podlagi 29. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 in 14/15), Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13, 50/14, 90/14, 14/15 in 76/15), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14) in 14. člena Statuta Občine Miklavž na Dravskem polju (MUV, št. 24/15, 16/17) je Občinski svet Občine Miklavž na Dravskem polju na 25. redni seji dne 5. oktobra 2017 sprejel
o oddajanju v najem in obremenjevanju zemljišč v lasti Občine Miklavž na Dravskem polju
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določajo način, pogoji in merila za oddajanje zemljišč v lasti ali upravljanju Občine Miklavž na Dravskem polju v najem (zakup) ter za obremenjevanje le-teh s služnostnimi ter stavbnimi pravicami.
Odlok opredeljuje:
I. Splošne določbe;
II. Postopek sklenitve pogodbe;
III. Oddaja v najem (zakup);
IV. Služnostno pravico,
V. Stavbno pravico,
VI. Prehodne in končne določbe. Ta odlok se uporablja:
– za zemljišča vseh namembnosti,
– za oddajo v najem, ustanovitev služnostne pravice ter ustanovitev stavbne pravice.
Za določitev vsebine pojmov, kot so zemljišče, nepremičnina, najem, služnostna pravica, stavbna pravica idr., se uporabljajo neposredno vsakokratno veljavni Stvarnopravni zakonik, Obligacijski zakonik, Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, Zakon o kmetijskih zemljiščih, Stanovanjski zakon in drugi zakoni ter podzakonski predpisi, ki urejajo ta področja.
Za gospodarjenje z nepremičninami po tem odloku je pristojna Občinska uprava Občine Miklavž na Dravskem polju.
Najemnine, odškodnine in nadomestila so prihodek občine. V primerih, da je na podlagi uporabe cenikov iz tega odloka izračunana vrednost najemnine, odškodnine ali nadomestila večja od zneska, določenega z uredbo, ki ureja postopke ravnanja s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih primerih, ko ni mogoče določiti vrednosti nadomestila, se vrednost nadomestila zaradi ustanovitve služnostne pravice določi na osnovi cenitve pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin.
V kolikor Občinska uprava Občine Miklavž na Dravskem polju v konkretnem primeru oceni, da bi bilo za določitev najemnine oz. zakupnine bolj smotrno oz. gospodarno naročiti cenitev pooblaščenega ocenjevalca nepremičnin, se upošteva cenitveno poročilo, pridobljeno za konkreten primer.
3. člen
Postopek se začne na podlagi vloge stranke ali na pobudo občine ali upravljavca nepremičnine.
Za sklenitev pogodbe se uporabi tista metoda, ki jo glede na vrednost nepremičnine določa Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
Če se postopek vodi po metodi javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb, ga vodi Komisija za vodenje postopkov in nadzor nad razpolaganjem s stvarnim premoženjem Občine Miklavž na Dravskem polju.
4. člen
V najem se lahko odda tiste nepremičnine, ki jih občina začasno ne potrebuje. Podnajem ni dovoljen, razen če je z najemno pogodbo posebej drugače dogovorjeno.
Najemno razmerje se uredi s pogodbo.
Višina najemnine brez DDV-ja je določena s tem odlokom oziroma s tem odlokom določenim cenikom.
Župan lahko s sklepom, ki se povzame v pogodbo, v upravičenih primerih odobri brezplačno uporabo nepremičnine. Brezplačna uporaba se sme odobriti, če je uporabnik organizacija (društvo ali zveza društev ali zavod), ki deluje v javnem interesu občine (humanitarna, športna, turistična, kulturna in mladinska organizacija ter organizacija s področja vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva in zdravstva).
Kadar se nepremičnine v lasti Občine Miklavž na Dravskem polju oddajajo v nekomercialni najem društvom, političnim strankam ter humanitarnim organizacijam, ki imajo sedež v občini Miklavž na Dravskem polju oz. društvom, v katerih delujejo kot člani občani Občine Miklavž na Dravskem polju in ta društva nimajo statusa delovanja v javnem interesu, znaša letna najemnina 4,17 EUR brez DDV. Seznam društev, ki imajo sedež v Občini Miklavž na Dravskem polju oz. društev, v katerih delujejo kot člani občani Občine Miklavž na Dravskem polju, vodi Občinska uprava in ga potrdi Župan.
V času volilne in referendumske kampanje ter zbiranja podpisov zanje se sme brezplačna uporaba odobriti tudi političnim strankam ali fizičnim osebam za izvedbo predvolilnih shodov in podobnih aktivnosti.
Brezplačna uporaba nezasedenih občinskih nepremičnin se sme dovoliti tudi za organizacijo javnih dogodkov oziroma prireditev občinskega ali krajevnega pomena (proslave, dogodki, rekreativne in tekmovalne prireditve ipd.), v kolikor so prireditve sofinancirane s strani občine. O taki uporabi odloči župan.
Račun za najemnino se izda mesečno do 5. dne v mesecu, razen za:
– najem kmetijskega zemljišča, za katerega se račun izda enkrat letno,
– najem, krajši od enega meseca, za katerega se račun izda nemudoma po koncu takega najema.
Plačilni rok računa je osem dni.
9. člen
Kmetijska zemljišča se oddajajo v najem v skladu s pogoji in po postopku, ki jih določa Zakon o kmetijskih zemljiščih.
Za določitev višine najemnine se uporablja vsakokratno veljavni cenik Sklada Kmetijskih zemljišč in gozdov RS za posamezno leto, objavljen na spletni strani.
10. člen
Stavbna zemljišča so zemljišča, ki jih kot taka določa prostorski akt.
Stavbna zemljišča so glede na lokacijo razvrščena na dve območji:
I. območje – naselje Miklavž na Dravskem polju
II. območje – ostala naselja v občini.
Višina najemnine se določi glede na dejavnost ter lokacijo zemljišča, in sicer:
Vrsta površine oziroma dejavnosti območje:
I.in II.
območje
– javne površine, kjer je možno za gostinske ali trgovske namene postaviti stojnico, kiosk,
gostinski vrt, prodajni avtomat ali na kakšen drug način razširiti ponudbo pred lokali (v EUR/m2/ mesec)
3,00 EUR
– površine, ki jih je možno uporabiti za namene športa, tekmovanj,
razstav na prostem, cirkusov, lunaparkov ipd. (v EUR/m2/mesec)
2,00 EUR
– za površine, kjer je postavitev priložnostna,
to je za čas določene prireditve (v EUR/m2/dan, najmanj 1 dan, največ 10 dni)
5,00 EUR
V primeru, ko se na nepremičninah v lasti Občine Miklavž na Dravskem polju ustanavljajo stvarne pravice za namen oglaševanja ali se nepremičnine, ki so v lasti Občine Miklavž na Dravskem polju, za namen oglaševanja oddajo v najem, se višina odškodnin oz. nadomestil za ustanovitev stvarnih pravic oz. višina najemnin ne obračuna po tem ceniku temveč v skladu s posebnim odlokom.
12. člen
Služnostno pravico se lahko ustanovi za položitev oziroma napeljavo komunalnega, komunikacijskega in podobnega voda oziroma priključka v, na ali nad služečo nepremičnino ali za uporabo (pešpot, vožnja ipd.) služeče nepremičnine (predmet služnosti).
S služnostno pravico se sme obremeniti tudi nepremičnine s statusom grajenega javnega dobra.
Služnostno pravico je treba določiti racionalno in gospodarno, tako da le-ta služečo nepremičnino čim manj obremenjuje.
V služnostni pogodbi je treba vsebino in potek služnostne pravice natančno določiti in jo praviloma prikazati tudi na pogodbi priloženi skici.
Postopek za podelitev služnostne pravice se začne na podlagi vloge zainteresiranega investitorja. Iz vloge mora biti razvidno, kakšna naj bi bila vsebina služnostne pravice ter opisano, po kateri in kje po parceli naj bi potekala in ter globino, širino ter dolžino posega.
Investitor mora k vlogi za ustanovitev služnostne pravice priložiti:
– projektno dokumentacijo z vrisom poteka trase služnostne pravice,
– katastrske in zemljiškoknjižne listine, če dejansko stanje ni razvidno iz uradnih evidenc.
Podatki o površini, obremenjeni s služnostno pravico, se povzamejo iz projektne in druge dokumentacije o nameravani služnosti. Širina trase (varovalni pas) za zemeljski infrastrukturni vod ne more biti manjša od 0,5 m, za zračni vod pa ne manj od 1 m, oboje računano od zunanjega roba instalacije na vsako stran.
Služnostna pravica je odplačna, razen če je s tem odlokom ali drugim predpisom drugače določeno.
Zavezanec za plačilo nadomestila je investitor ali služnostni upravičenec.
Stroški postopka podelitve služnostne pravice bremenijo zavezanca za nadomestilo. Stroške mora zavezanec plačati, preden se mu izroči vknjižbeno dovoljenje.
Nadomestilo se obračuna v enkratnem znesku, plačljivo pa je pred izročitvijo vknjižbenega dovoljenja investitorju ali služnostnemu upravičencu.
Območje občine je glede podeljevanja služnostne pravice razdeljeno na območja, določena v 11. členu tega odloka.
Višina nadomestila se določi glede na območje ter namensko rabo zemljišča, razvidno iz prostorskih aktov, v EUR/m2 brez DDV, in sicer:
I.
II.
stavbna zemljišča
15,00 EUR
10,00 EUR
kmetijska zemljišča
1,00 EUR
Najmanjši znesek nadomestila za služnost na stavbnem zemljišču brez davka znaša 50,00 EUR, na kmetijskem zemljišču pa 20,00 EUR.
Ob prenehanju služnostne pravice ima občina pravico od investitorja ali od služnostnega upravičenca ali od vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine zahtevati, da le-ta na svoje stroške odstrani komunalni vod oziroma inštalacijo oziroma kar je že bilo vgrajeno v, na ali nad služečo nepremičnino ter da vzpostavi prejšnje stanje (sanacija zemljišča ipd.). V primeru neuspeha občina ni zavezana, da toži na izpolnitev, ampak lahko to naredi sama na strošek prej navedenega zavezanca.
Če zavezanec v primernem roku ne naredi, kar je bilo skladno s prejšnjim odstavkom od njega zahtevano, sme občina izjaviti, da predmet služnosti neodplačno prevzema v last.
Če investitor oziroma njegov izvajalec pri gradnji predmeta služnosti povzroči občini ali tretji osebi kakršno koli škodo, jo je povzročitelj dolžan povrniti dejanskemu oškodovancu. Višino škode v primeru spornosti ugotovi cenilec. Investitor in izvajalec sta solidarno odgovorna za plačilo nadomestila, stroškov cenitve ter morebitnih drugih stroškov.
Če postavitev predmeta služnosti moti občino pri izvedbi kakšnega njenega projekta, je investitor oziroma služnostni upravičenec na svoje stroške dolžan prestaviti oziroma preurediti predmet služnosti po navodilih občine, sicer lahko to na stroške investitorja oziroma služnostnega upravičenca naredi občina. Vsebinsko enako velja za primer, če je predmet služnosti zgolj uporaba nepremičnine.
Brezplačno služnostno pravico se sme ustanoviti v primerih, v katerih se uresničuje javni interes občine. Javni interes je podan v naslednjih primerih:
– pri izvajanju novogradnje ali rekonstrukcije gospodarske javne infrastrukture sočasno z gradnjami ali v zvezi z že obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo, ki je v interesu občine,
– pri izvajanju novogradnje ali rekonstrukcije elektronskih komunikacijskih omrežij, če je le-to v interesu občine ali če se to izvaja izven urbanih središč,
– kadar izvaja gradnjo oziroma investicijo gospodarske javne infrastrukture investitor, katerega ustanovitelj oziroma soustanovitelj je Občina Miklavž na Dravskem polju.
V drugih primerih se javni interes ugotovi s sklepom Občinskega sveta v vsakem posameznem primeru.
22. člen
Stavbna pravica se sme ustanoviti na tistih nepremičninah v lasti občine, ki jih le-ta trajno ne potrebuje za svoje potrebe in je ustavitev stavbne pravice bolj ekonomsko utemeljena od prodaje predmetne nepremičnine ali če je to v danih okoliščinah edini način gospodarne uporabe tega premoženja.
Za postopek ustanovitve stavbne pravice se smiselno uporabljajo zakonske in podzakonske določbe o razpolaganju s stvarnim premoženjem.
Stavbne pravice se ne sme ustanoviti na nepremičnini s statusom grajenega javnega dobra.
Stavbno pravico je treba določiti racionalno in gospodarno, tako da le-ta obremenjeno nepremičnino čim manj obremenjuje. V pogodbi o stavbni pravici se vsebino stavbne pravice natančno določi in se jo praviloma prikaže tudi na pogodbi prilo-
ženi skici.
V tem odloku je beseda imetnik stavbne pravice uporabljena za osebo, ki dejansko izvede s stavbno pravico povezano investicijo in za osebo, na katero morebiti le-ta prenese stavbno pravico.
Postopek za ustanovitev stavbne pravice se začne na podlagi vloge zainteresiranega investitorja. Iz vloge mora biti razvidno, kakšna naj bi bila vsebina stavbne pravice ter opisano, kje na predmetni parceli naj bi se predmet stavbne pravice (gradnja) nahajal in kolikšno površino (v m2) naj bi zasedal.
Investitor mora k vlogi za ustanovitev stavbne pravice priložiti:
– projektno dokumentacijo z vrisom lokacije (situacije) stavbne pravice v naravi,
– katastrske in zemljiškoknjižne listine s podatki za vsako posamezno nepremičnino, na kateri se ustanavlja stavbna pravica.
Podatki o površini, obremenjeni s stavbno pravico, se povzamejo iz projektne oziroma druge dokumentacije.
Stavbna pravica je odplačna, razen če je s tem odlokom ali drugim predpisom drugače določeno.
Zavezanec za plačilo nadomestila za stavbno pravico je investitor oziroma vsakokratni imetnik stavbne pravice.
Nadomestilo se obračuna v enkratnem znesku, plačljivo pa je pred izročitvijo vknjižbenega dovoljenja investitorju.
Stroški postopka ustanovitve stavbne pravice bremenijo investitorja. Stroške mora investitor plačati preden se mu izroči vknjižbeno dovoljenje.
Območje občine je glede podeljevanja oziroma višine nadomestila za stavbno pravico razdeljeno na območja, določena v
11. členu tega odloka.
Višina nadomestila se določi glede na območje v EUR/m2 brez DDV, in sicer:
50,00 EUR
30,00 EUR
Če želi imetnik stavbne pravice prej kot v petih letih prekiniti stavbno pravico, je dolžan plačati razliko do 75 % celotne vrednosti nadomestila.
Ob prenehanju stavbne pravice občina imetniku stavbne pravice plača nadomestilo v višini, ki je dogovorjena s pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice, če pa to ni dogovorjeno, pa plača eno polovico povečanja tržne vrednosti nepremičnine.
Če je vrednost iz prejšnjega odstavka negativna (vrednost odstranitve objekta, sanacije zemljišča ter drugi s tem povezani stroški večja od takratne vrednosti objekta), ima občina pravico od imetnika stavbne pravice zahtevati, da le-ta na svoje stroške odstrani gradnjo, ki je bila zgrajena v zvezi s stavbno pravico ter da vzpostavi prejšnje stanje (sanacija zemljišča ipd.), to je stanje, ki je bilo pred gradnjo.
Če imetnik stavbne pravice v primernem roku ne naredi, kar je bilo skladno s prejšnjim odstavkom od njega zahtevano, sme občina to narediti sama na strošek imetnika stavbne pravice.
Če imetnik stavbne pravice oziroma njegov izvajalec pri gradnji predmeta stavbne pravice povzroči občini ali tretji osebi kakršno koli škodo, jo je povzročitelj dolžan povrniti dejanskemu oškodovancu. Višino škode v primeru spornosti ugotovi cenilec. Imetnik stavbne pravice in izvajalec sta solidarno odgovorna za plačilo nadomestila, stroškov cenitve ter morebitnih drugih stroškov.
Brezplačno stavbno pravico se sme ustanoviti v primerih, v katerih se uresničuje javni interes. Javni interes s sklepom v vsakem posameznem primeru ugotovi Občinski svet. Praviloma vendar ne izključno je javni interes podan v naslednjih primerih:
– kadar izvaja gradnjo oziroma investicije gospodarske javne infrastrukture investitor, katerega ustanovitelj oziroma soustanovitelj je občina.
Če želi imetnik stavbne pravice le-to prenesti na tretjo osebo, mora za to predhodno pridobiti pisno soglasje občine. Soglasje se lahko poda tudi že v pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice.
Če imetnik stavbne pravice prenese le-to na tretjo osebo brez predhodnega soglasja ali celo ob izrecnem nasprotovanju občine, sme občina odstopiti od pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice.
31. člen
Najemne (zakupne), služnostne in podobne pogodbe, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo tega odloka, ostanejo v veljavni do izteka pogodbeno dogovorjenega roka, za morebitno podaljšanje pa se uporablja ta odlok. Že začeti postopki se nadaljujejo po tem odloku.
Z uveljavitvijo tega odloka se preneha uporabljati Odlok o komunalnih taksah v Občini Miklavž na Dravskem polju (MUV št. 19/01, 5/03) v delu, ki opredeljuje taksno obveznost za uporabo javnih površin.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
Številka: 0070-5/2017
Datum: 5. oktober 2017
Župan Občine
Miklavž na Dravskem polju
Leo Kremžar, univ. dipl. nov., l. r.