Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP(106/10 POPR.), 43/11- ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13) in na podlagi 12. člena Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 38/2011) je Občinski svet Občine Vojnik na 29. redni seji dne, 15.5.2014 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE NOVA CERKEV 5
I. Splošne določbe
1. člen
(pravna podlaga)
(1) V skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Celje od leta 1986 do 1990 za območje občine Vojnik – prostorski plan občine Vojnik (Uradni list SRS, št. 40/86 in 4/88 ter Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 25/98, 99/99 in 79/04) in sklepom vlade RS, št. 350-00/2001-296 z dne 13.7.2004 je območje, ki je predmet tega odloka del prostorskega plana občine Vojnik in je predvideno za urejanje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN).
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je Zakon o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12)
(3) OPPN je na podlagi sklepa župana o začetku priprave podrobnega prostorskega načrta Nova Cerkev 5 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 29/2011 z dne 25.11.2011) izdelalo projektantsko podjetje Biro Žveplan d.o.o., Lava 5, 3000 Celje s številko projekta 033/2011
II. VSEBINE
2. člen
(vsebina OPPN)
(1) OPPN vsebuje tekstovni in grafični del.
(2) Tekstovni del obsega naslednje vsebine:
· Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN
· Umestitev načrtovane ureditve v prostor
· Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
· Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
· Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
· Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
· Načrt parcelacije
· Etapnost prostorske ureditve
· Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev
· Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
GRAFIČNI NAČRT 1: Izsek iz grafičnega dela prostorskega plana občine Vojnik
GRAFIČNI NAČRT 2: Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem
GRAFIČNI NAČRT 3: Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
GRAFIČNI NAČRT 4a: Zazidalna situacija za območje 5a
GRAFIČNI NAČRT 4b: Zazidalna situacija za območje 5b
GRAFIČNI NAČRT 5a: Zasnova gospodarske infrastrukture za območje 5a
GRAFIČNI NAČRT 5b: Zasnova gospodarske infrastrukture za območje 5b
GRAFIČNI NAČRT 6: Načrt parcelacije za območje 5a in 5b
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
· Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
· Prikaz stanja prostora
· Strokovne podlage
· Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
· Obrazložitev in utemeljitev
· Povzetek za javnost
3. člen
(uporabljeni izrazi)
V tem odloku uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
(1) parcela, namenjena gradnji pomeni zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu,
(2) gradbena meja je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča,
(3) minimalni odmik od meje je obvezen najmanjši odmik stavbe od meje parcele, namenjene gradnji, ki ga je nujno potrebno upoštevati,
(4) minimalni odmik od ceste je obvezen najmanjši odmik stavbe od ceste in/ali pločnika, ki ga je nujno potrebno upoštevati,
(5) nove prometne površine so površine, namenjene prometu in so v javni rabi,
(6) faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji je določen kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji,
(7) faktor izrabe parcele, namenjene gradnji je določen kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino parcele, namenjene gradnji, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površna vseh etaž objekta, ki so nad terenom in pod njim,
(8) pri določanju maksimalnih faktorjev zazidanosti oziroma izrabe parcele se k zazidani površini oziroma bruto tlorisni površini objektov štejejo vsi objekti na parceli, namenjeni gradnji (tudi nezahtevni in enostavni objekti).
III. Območje
4. člen
(območje OPPN)
(1) Območje OPPN zajema naslednje parcele ali dele zemljiških parcel:
*86/1, 657, 658/1, 658/2, 658/3, 659 in 660, 686, 687, 688/1, 688/2, 688/3 in 688/4 vse k.o. Strmec.
Območje ureditve je veliko 13.529 m2 ali 1,35 ha.
V primeru odstopanja med zemljiškimi parcelami, navedenimi v tekstovnem delu OPPN in zemljiškimi parcelami, prikazanimi v grafičnem delu OPPN se šteje, da območje OPPN zajema območje zemljiških parcel, kot je prikazano v grafičnem delu.
(2) Območje OPPN leži v ureditvenem območju »Nova Cerkev 5« in je razdeljeno v območji z oznako 5a in 5b.
(3) Območje 5a je s severne strani omejeno z občinsko cesto, na južni strani ga omejuje obstoječa in predvidena poselitev (pripravljena zemljišča za gradnjo), ki se urejajo z že sprejetim OPPN za ureditveno območje »ZN URŠT«, na severno-vzhodni strani gozdna površina, na zahodu in vzhodu pa obstoječa poselitev.
(4) Območje 5b s severno-zahodne in jugo-zahodne strani omejuje lokalna cesta in obstoječa pozidava. Na severno-vhodni in jugo-vzhodni strani območje meji na kmetijske površine.
IV. Opis prostorske ureditve
5. člen
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)
(1) S tem OPPN se ureja nezazidana stavbna zemljišča in kmetijska zemljišča II. kategorije, ki so citirana v 4. členu tega odloka. Vsa obravnavana zemljišča se nahajajo v naselju Nova Cerkev.
(2) Ta OPPN urejuje in dopolnjuje obstoječo pozidavo območja in zaključuje poselitveno območje naselja Nova Cerkev na severovzhodnem in jugovzhodnem robu naselja.
V. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
6. člen
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Ureditveno območje Nova Cerkev 5, ki se obravnava s tem prostorskim aktom, se nahaja znotraj območja lokalnega središča Nova Cerkev, ki je v prostorskem planu občine Vojnik namenjeno poselitvi z individualno stanovanjsko gradnjo in spremljajočimi, predvsem storitvenimi in manjšimi mirnimi poslovnimi dejavnostmi. Nova Cerkev je lokalno središče, umeščeno ob robu približno kilometer široke doline, na rahlo dvignjeni planoti blizu sotočja rečice Hudinje in potoka Dobrnice. Nadmorska višina naselja je cca. 300 m
(2) Območje 5a omejuje na severu občinska cesta, na katero se bo to območje tudi prometno navezovalo, gozdni rob proti severovzhodu ter urbane površine oz. površine namenjene gradnji proti vzhodu in jugu. Na zahodu območje omejuje deloma kanaliziran potok. Zemljišče se nahaja na platoju nad središčem kraja ter predstavlja logično zapolnitev urbanega prostora.
(3) Območje ureditve 5a se nahaja v vzhodnem delu vplivnega območja varovanega naselja Nova Cerkev, ki je v Registru kulturne dediščine vpisana kot Nova Cerkev – Trško naselje, EŠD 12183. To območje celostno zaokrožuje trško naselje Nova Cerkev in ga smiselno povezuje z novejšim naseljem na severu ureditve ter predvideno ureditvijo po ZN URŠT
(4) Območje ureditve 5a se v svojem zahodnem delu delno nahaja znotraj potencialno poplavno ogroženega območja.
(5) Območje ureditve 5b omejuje obstoječa pozidava proti zahodu, lokalna pot na severu in jugu ter kmetijske površine proti vzhodu. To območje predstavlja zaključek in zaokrožitev ter popolnitev skrajnega vzhodnega roba naselja Nova Cerkev in povezuje novejše objekte s skrajnim robom obstoječe pozidave.
7. člen
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Ureditveno območje Nova Cerkev 5 se namenja individualni stanovanjski gradnji s spremljajočimi dejavnostmi.
8. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
(1) Območje ureditve 5a
Znotraj območja z oznako 5a se predvidi gradnja do 12 individualnih stanovanjskih objektov. Dostop do objektov bo omogočen preko načrtovane dovozne ceste na območje, ki se priključuje na severnem delu na obstoječo občinsko cesto, v južnem delu pa na cesto, predvideno z ZN URŠT. Za potrebe gradnje in obratovanja stanovanjskih stavb se zgradi gospodarska in javna infrastruktura. Le-ta mora biti izvedena pred gradnjo posameznih objektov.
Kot povezavo tega območja z varovanim središčem naselja Nova Cerkev so predlagane nove ureditve umeščene v prostor tako, da predstavljajo smiselni prehod med varovanim središčem kraja in novejšimi ureditvami na severu, vzhodu ter jugu.
(2) Območje ureditve 5b
Znotraj območja z oznako 5b se predvidi gradnja do 4 individualnih stanovanjskih objektov. Dostop do objektov bo omogočen preko obstoječe dovozne ceste na območje, ki poteka po jugo-zahodnem delu območja. Za potrebe gradnje in obratovanja stanovanjskih stavb se zgradi gospodarska in javna infrastruktura. Le-ta mora biti izvedena pred gradnjo posameznih objektov.
Območje 5b sledi vzorcu novejše pozidave in z ravno linijo pozidave tudi zaključi naselje.
9. člen
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Vrste dopustnih gradenj in izvedbe drugih del
Na območju OPPN je dopustna:
· Gradnja novega objekta,
· Rekonstrukcija,
· Dozidava in nadzidava,
· Spreminjanje namembnosti dela objekta
· Odstranitev objekta in
· Vzdrževanje
(2) Pri načrtovanju se upošteva obstoječa stanovanjska gradnja širšega območja s pridihom sodobnega oblikovanja objektov, energetska učinkovitost ter pogoji upravljavcev prostora.
(3) Znotraj novega ureditvenega območja je na posamezni parceli potrebno poleg gradnje objektov zagotoviti zadostne zelene površine, ki naj zajemajo vsaj 30% zemljišča, namenjenega gradnji.
(4) Možna je gradnja individualnih stanovanjskih objektov etažnosti do K+P+M ter potrebna gospodarska in javna infrastruktura. Kletna etaža se lahko opusti.
(5) Tlorisne dimenzije novih stanovanjskih objektov se določijo v gradbenih mejah 10 m x 19 m (za gradbene parcele A1 – A10 in B1 – B4) ter 12m x 17m (za gradbene parcele A11 – A12). Objekti ne smejo presegati teh mej, lahko pa se jih dotikajo ali pa so manjši. V območju 5a naj bodo objekti v osnovi podolgovati, v območju 5b pa je dovoljeno tudi svobodnejše arhitekturno oblikovanje pod pogojem, da so upoštevani pogoji iz 7. odstavka tega člena.
(6) Na območju 5a je dovoljena dvokapna streha z naklonom 38 – 42 stopinj z opečno kritino oziroma takšno, ki je v teksturi in barvi opečni kritini čim bolj podobna. Smer glavnega slemena je razvidna iz grafične priloge, ki je podlaga temu odloku in naj čim bolj sledi plastnicam terena. Sekundarni deli stavbe (izzidani ali dograjeni del stavbe) je pogojno dopusten v obliki pravokotnega izzidka ali nadstreška, ki mora biti kompozicijsko skladen s stavbno celoto. Barva fasade mora biti umirjena – v zemeljskih odtenkih pastelnih tonov.
(7) Na območju 5b je dovoljena dvokapna streha s slemenom v smeri daljše stranice oziroma se zgleduje po obstoječih objektih v gravitacijskem območju. Kritina je opečna oziroma takšna, ki je v teksturi in barvi opečni kritini čim bolj podobna.
Razmerje gabaritov (oziroma oblika) objektov je pogojena z velikostjo in obliko gradbene parcele, sledi plastnicam terena in funkciji. Objekti v gravitacijskem območju so med seboj po gradbeni masi in obliki skladni.
Sekundarni deli stavbe (izzidani ali dograjeni del stavbe) so dopusten v obliki pravokotnega izzidka ali nadstreška, ki mora biti kompozicijsko skladen s stavbno celoto. Barva fasade mora biti umirjena – v zemeljskih odtenkih pastelnih tonov.
(8) Vsem stanovanjskim objektom se lahko manjši del stavbe nameni za poslovni del za mirno dejavnost.
(9) Na območju je dovoljena gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost pod pogojem, da se zagotovi minimalni 30% delež zelenih površin posamezne parcele ter minimalni odmik od sosednjega zemljišča 2m. Tovrstni objekti se smejo umeščati v prostor tudi izven določenih gradbenih meja.
10. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Ceste
Priključek na javno pot št: 964261 (Nova Cerkev-Novake), bo izveden iz zemljišča s parcelno št. 657 za območja »5a« in za območje »5b« po parceli št: 882/1 in 689/2, vse parcele k.o. Strmec pri Vojniku.
Priključek na občinsko cestno omrežje mora biti zgrajen v smislu izpolnjevanja 54. člena Zakona o javnih cestah in 43. člena Odloka o občinskih cestah. Upoštevati je potrebno elemente za projektiranje priključkov za vrsto in količino prometa, ki se bo odvijal ma priključku na kategorizirano občinsko cesto.
Priključek mora biti prilagojen niveleti ceste na katero se priključuje. Kot med osjo priključka in osjo lokalne ceste mora biti med 750 in 1050.
Meteorne in druge vode s parcele posameznega investitorja in cestnega priključka ne smejo pritekati na cesto ali na njej zastajati, zato je za te površine potrebno predvideti odvodnjavanje.
Priključek na javno pot mora biti izveden tako, da ne ogroža cestnega telesa, kakor tudi ne prometa na njem.
Priključek in njegova neposredna okolica ob cesti morata biti urejena tako, da je zadovoljena zadostna preglednost s ceste na priključek in obratno.
(2) Mirujoč promet
Vsak investitor je dolžan na svoji parceli zagotoviti prostor za obračanje vozil tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto.
Vsak investitor je dolžan na svoji parceli zagotoviti minimalno 2 PM.
11. člen
(energetska infrastruktura)
(1) Obstoječe stanje
V območju predvidene ureditve individualnih stanovanjskih objektov – območje A poteka obstoječi nizkonapetostni elektroenergetski nadzemni vod, katerega je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor in ga je potrebno pred pričetkom del preurediti. Predvidena je rekonstrukcija in kabliranje tega voda v zemljo ter posledična opustitev zračnega voda, da se s tem sprostijo potrebne površine za gradnjo.
Energija za napajanje predvidenih objektov v območju A in območju B je na razpolago na nizkonapetostnih zbiralkah obstoječe TP Strmec šola.
(2) Predvidena ureditev
Za napajanje predvidenih objektov v območju OPPN – območje A je potrebno predvideti nov nizkonapetostni vod od TP Strmec šola do predvidene prostostoječe razdelilne omarice, iz katere se bodo napajale posamezne priključno merilne omarice za objekte.
Za napajanje objektov v območju B je potrebno predvideti nov nizkonapetostni vod od TP Strmec šola do obstoječega stojnega mesta tč. A. Od obstoječega stojnega mesta tč. A do obstoječe razdelilne omarice R2 je že položen podzemni vod, preko katerega se bodo napalaji obstoječi in predvideni objekti območja B. Iz razdelilne omarice R2 se bodo napajale priključne merilne omarice za posamezne objekte.
V fazi izdelave projektne dokumentacije si je za priključitev predvidenih objektov v območju OPPN potrebno od Elektra Celje d.d. pridobiti soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje.
Za potrebe energetske infrastrukture je izdelana idejna zasnova elektrifikacije območja 66-E-12 projektanta Enering d.o.o., avgust 2012.
12. člen
(telekomunikacijska infrastruktura)
(1) Telekom Slovenije d.d.:
Na obravnavanem območju ni javnega TK omrežja v upravljanju Telekoma Slovenije, zato ni na razpolago novih TK kapacitet.
(2) Elektro Turnšek d.o.o.
Na območju »A« in območju »B«, je že zgrajen primarni in sekundarni razvod kabelsko razdelilnega sistema KRS, zato je pri načrtovanju objektov in ostale infrastrukture smiselno predvideti KRS sistem.
Za priključitev predvidenih objektov na omrežje KRS je za izvedbo dovoda signalov TV in radijskih programov ter interneta za nove objekte od obstoječe razdelilne omarice KRS potrebno zgraditi novo kabelsko kanalizacijo ter izvesti koaksialni razvod.
Za vso telekomunikacijsko infrastrukturo (primarni in sekundarni vod, novogradnja priključkov KRS, morebitne prestavitve ali zaščite obstoječih podzemnih vodov…) na obravnavanem območju, bo potrebno izdelati projektno dokumentacijo v sklopu načrtovanja in izgradnje komunalne, prometne in energetske opreme na območju.
13. člen
(vodovod in kanalizacija)
(1) Smernice za infrastrukturo v varovalnem pasu vodovoda in kanalizacije
Pri projektiranju in gradnji infrastrukturnih vodov je potrebno upoštevati naslednje odmike teh vodov od osi javnega vodovoda in zunanje stene javnega kanala:
· Odmik pri približevanju 1,0 m
· Odmik pri križanju 0,5 m
Za območje ki se ureja s tem OPPN je izdelana idejna zasnova komunalne opreme območja.
Vodovod
(2) Varovalni pas vodovoda
Vodovod na območju obravnavanega OPPN je del Osrednjega vodovodnega sistema Celje. Gradnja na območju obravnavanega OPPN-a je predvidena v območju varovalnega pasu javnega vodovoda.
Predvideni objekti morajo biti oddaljeni najmanj 3 m od osi obstoječega javnega vodovoda, oz. javni vodovod je potrebno prestaviti najmanj 3 m stran od predvidenih objektov. Natančnost vrisa javnega vodovoda na priloženi situaciji je omejena, zato se lahko v fazi projektiranja naroči zakoličba vodovoda na terenu. Javni vodovod prestavi upravljalec javnega vodovoda na stroške investitorja.
Po zaključku zunanje ureditve se mora javni vodovod nahajati najmanj 1 m in največ 2,5 m pod novo koto terena. V nasprotnem primeru je potrebno javni vodovod prestaviti najmanj 1 m in največ 2,5 m pod novo koto terena na stroške investitorja.
(3) Smernice za priključitev na javno vodovodno omrežje
Oskrba objektov z vodo na območju »5a« je možna iz javnega vodovoda PE Ø40 mm, PE Ø80 mm in PE Ø50 mm. Priključitev na vodovod je možna pod pogojem, da je rešeno odvodnjavanje odpadnih voda.
Za oskrbo objektov z vodo na območju »5b«, je potrebno za to območje predvideti vodovodni sistem brez slepih vodov, ki bo navezan na obstoječi javni vodovod. Pri projektiranju vodovoda je potrebno upoštevati tudi zahteve glede zagotavljanja požarne varnosti. Za zagotavljanje požarne varnosti na območju, se del obstoječega vodovoda PE Ø40 mm rekonstruira in poveča na dimenzijo PE Ø80 mm ter zgradi en nadzemni hidrant za zagotavljanje zadostne količine požarne vode.
Za predviden vodovod je potrebno izdelati načrt vodovoda in si zanj pridobiti soglasje upravljalca vodovoda pred izdajo »Soglasja k projektnim rešitvam« za prvi objekt iz območja obravnavanega OPPN. Predviden vodovod mora biti zgrajen in predan v last Občini Vojnik in v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o. pred izdajo »Soglasja za priključitev« za prvi objekt iz območja OPPN.
Tlačna črta v vodovodnem omrežju na območju obravnavanega OPPN se v normalnih razmerah giblje med 330 m in 350 nadmorske višine.
Za priključitev internih instalacij posameznih enostanovanjskih hiš na vodovodno omrežje je potrebno zgraditi vodovodne priključke iz cevi polietilen 1"-10 barov.
Vodomeri se vgradijo zunaj objektov v tipske toplotno izolirane vodomerne jaške.
(4) Smernice za projektiranje vodovoda
Vodovodne cevi je potrebno projektirati na globini najmanj 1,2 m pod koto terena in najmanj 3 m stran od objektov.
Zaradi zagotavljanja kvalitete pitne vode na vodovodu ni dovoljeno projektiranih slepih vodov.
V vozliščih je potrebno predvideti sekundarne ventile.
Za spajanje PE cevi se ne sme uporabljati zobatih nabijalnih spojk.
Cevi iz duktilne litine, spajane na pero in utor, morajo imeti spoje sidrane in varovane z varovalnim obročem.
Hidrant mora imeti med hidrantnim ventilom in N-kosom vgrajen FF-kos dolžine min. 300 mm.
Vsi izpusti morajo imeti na koncu cevi vgrajeno žabjo zaklopko.
Ventili, zračniki, hidranti in ostale armature, ki so vgrajene podzemno, morajo biti na terenu označene z označevalno tablico.
Priključitev novozgrajenega vodovoda na obstoječi javni vodovod izvede upravljalec javnega vodovoda »Vodovod-Kanalizacija d.o.o.« na stroške investitorja.
Pred tehničnim pregledom je potrebno upravljalcu javnega vodovoda predložiti geodetske posnetke, skladne z GJI standardom, in projekte PID za zgrajeni vodovod, zapisnik o dezinfekciji vodovoda, zapisnik o tlačni preizkušnji vodovoda po SIST EN 805 »Metoda z ugotavljanjem izgube tlaka«, in potrdilo o preizkusu hidrantnega omrežja.
Kanalizacija
(5) Varovalni pas kanalizacije
Gradnja na območju obravnavanega OPPN-a je predvidena v območju varovalnega pasu javne kanalizacije.
Predvideni objekti morajo biti oddaljeni najmanj 3 m od osi obstoječega javnega kanala.
Po zaključku zunanje ureditve se mora javni kanal nahajati najmanj 1 m in največ 2,5 m pod novo koto terena. V nasprotnem primeru je potrebno javni kala prestaviti najmanj 1 m in največ 2,5 m pod novo koto terena.
(6) Kanalizacija in obveznost priključevanja na javno kanalizacijsko omrežje
Komunalne odpadne vode in meterone vode je potrebno odvajati ločeno.
Za odvod komunalnih odpadnih vod iz objektov je potrebno predvideti nove veje fekalne kanalizacije, ki se priključujejo na obstoječo javno kanalizacijo preko obstoječih revizijskih jaškov. Potrebno je izdelati načrt predvidene fekalne kanalizacije, si naj pridobiti soglasje upravljalca javne kanalizacije pred izdajo »Soglasja k projektnim rešitvam« za prvi objekt iz območja obravnavanega OPPN. Predvidena kanalizacija mora biti zgrajena in predana v last Občini Vojnik ter v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-Kanalizacija d.o.o. pred izdajo »Soglasja za priključitev« za prvi objekt iz območja OPPN.
Interna kanalizacija posameznega objekta, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena, mora biti izvedena brez priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročile povratno zaplavitev objekta. Odpadne vode iz prostorov pod nivojem javne kanalizacije morajo biti speljane v javno kanalizacijo preko črpališča.
Za odvod meteornih vod je potrebno izdelati načrt predvidene meteorne kanalizacije z iztokom v površinski odvodnik. Potrebni so ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v kanalizacijo oz. v vodotoke (Zakon o vodah – UL RS št. 67/02, 57/08, Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo – UL RS št. 47/05, 45/07 in 79/09), zato je potrebno za meteorne vode s streh in povoznih površin predvideti zadrževanje meteornih vod oz. zadrževalne bazene in podobne rešitve. Potrebno je izdelati načrt predvidene meteorne kanalizacije in si zanj pridobiti soglasje upravljalca javne kanalizacije pred izdejo »Soglasja k projektnim rešitvam« za prvi objekt iz območja obravnavanega OPPN. Meteorna kanalizacija mora biti zgrajena pred izdajo »Soglasja za priključitev« za prvi objekt iz območja OPPN.
(7) Smernice za projektiranje kanalizacije
Kanalizacijo je potrebno projektirati najmanj 3 m stran od objektov.
Revizijski jaški morajo biti iz prefabriciranih AB cevi premera 1000 mm z nastavki z gumijastim tesnilom. Dimenzije 800 mm so lahko le jaški globine manj kot 1 m.
Revizijski jaški morajo biti opremljeni s prezračevalnimi pokrovi.
Pred tehničnim pregledom je potrebno upravljalcu javne kanalizacije predložiti geodetske posnetke, skladne z GJI standardom, in projekte PID za zgrajeni kanalizacijo, posnetek pregleda s kamero, za gravitacijsko kanalizacijo zapisnik o preizkusu tesnosti kanalov po SIST EN 1610 z zrakom – postopek L ter za tlačne fekalne kanale zapisnik o preizkusu tesnosti po SIST EN 805 »Metoda z ugotavljanjem izgube tlaka«.
14. člen
(obveznost priključevanja)
Predvideni objekti na območju OPPN se morajo priključiti na vso načrtovano gospodarsko infrastrukturo pod pogoji upravljavcev.
VII. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
15. člen
(kulturna dediščina)
(1) Območje kulturne dediščine
Načrtovana gradnja v območju 5a se nahaja v vzhodnem delu vplivnega območja varovanega naselja Nova Cerkev, ki je v Registru kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo vpisana kot Nova Cerkev – Trško naselje, EDŠ 12183.
Načrtovana gradnja v območju 5b se nahaja izven vplivnega območja varovanega naselja.
Obe območji pa se nahajata tudi v širšem varovalnem območju dediščine ŠO 51 Vojnik Dobrna – Vitanje. Območje je (še) opredeljeno v veljavnih prostorskih sestavinah planskih aktov Občine Vojnik, vendar je v tem času izgubilo svoje dediščinske lastnosti zaradi katerih je bilo prepoznano kot varovano območje.
(2) Smernice za načrtovanje prostorske ureditve
V območju urejanja velja varstveni režim za vplivno območje kulturne dediščine:
· Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine,
· Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine.
· Dovoljene so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
(3) Varstveni režim za arheološke ostaline
Na celotnem območju urejanja veljajo tudi splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin, ki naj se upoštevajo pri gradnji:
Strokovni nadzor nad posegi
V kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Celje vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
Odkritje arheološke ostaline
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodja del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKD, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
(4) Opredelitev do načrtovanih prostorskih ureditev
Zaradi neposredne bližine starega naselja in ohranjanja kvalitetnih vedut iz vzhodne strani, se z umestitvijo novih načrtovanih individualnih hiš v prostor upošteva kontinuiteta stare pozidave, obstoječi relief in obstoječi rob gozdne zaplate ter tako ustrezno zaokroži celotno naselje na severovzhodni strani. Hiše naj bodo pritlične z izrabljeno mansardo (K+P+M), arhitekturno oblikovanje hiš naj sloni na tradiciji stavbarstva širšega prostora, hkrati je priporočljiv sodoben arhitekturni pristop pri oblikovanju, z uporabo sodobnih materialov. Hiše naj imajo podolgovate mase, strehe s simetričnimi dvokapnicami, kritimi z opečno kritino, kompozicijsko usklajene odprtine ter fasade v svetlih, nevtralnih barvnih tonih. Ureditev okolice objektov naj upošteva obstoječe kvalitete kulturne krajine, brez večjih umetnih podpornih zidov ter z avtohtono zasaditvijo. Urbana oprema je lahko sodobno oblikovana.
VIII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave
16. člen
(varstvo voda)
(1) Nižje ležeči teren območja »5a« v svojem zahodnem delu, ki leži neposredno ob neimenovanem potoku, desnem pritoku Novaškega grabna, je lahko ob visokih vodah poplavno ogrožen. Gradbena meja objektov je od tega s strani poplav potencialno ogroženega pasu umaknjena v notranjost in na višje ležeče dele območja. Višinsko se objekti v prostor umeščajo tako, da so najnižje ležeči deli objektov na zahodnem delu območja "5a" locirani minimalno na koti 297.50 m n.v., to je od 1,90 m do 2,10 m nad koto obstoječega terena ob potoku in 0,20 m nad koto obstoječe ceste ter se tako umeščajo izven potencialno poplavno ogroženega območja.
(2) Odvodnjavanje padavinskih vod urediti v skladu z določili 92. člena Zakona o vodah in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih vod z utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom. Padavinske vode iz obravnavanega območja (iz strehe, parkirišča, ceste…) je potrebno prioritetno ponikniti, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Iz geomehanskega poročila mora biti razvidno ali je ponikanje padavinskih vod možno in da to ne bo ogrožalo stabilnosti zemljišča. Če ponikanje zaradi sestave tal ni možno, je treba padavinske vode speljati v površinski odvodnik. V primeru ureditve izpusta odpadnih padavinskih voda v vode mora biti izpustna glava načrtovana pod naklonom brežine vodotoka in ne sme segati v svetli profil vodotoka. Na območju iztoka mora biti načrtovano ustrezno zavarovanje struge vodotoka pred vodno erozijo.
(3) Vsi posegi v prostor (objekti, zunanje ureditev, ograja…) morajo biti skladno s 14. In 37. členom Zakona o vodah od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine neimenovanega potoka, ki je vodotok II. reda, odmaknjeni 5 m. V grafičnem delu projekta, ki je podlaga tega odloka, je vrisana meja vodnega zemljišča ter priobalni pas vodotoka.
(4) Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja.
17. člen
(varstvo pred hrupom)
Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.list RS št. 105/05) sodi obravnavano območje v II. Območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in mejne nočne ravni 45 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
18. člen
(varstvo zraka)
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
19. člen
(ravnanje z odpadki)
Za objekte je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja z komunalnimi odpadki.
20. člen
(varstvo tal)
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin.
21. člen
(ohranjanje narave)
Na obravnavanem območju se ne nahajajo naravne vrednote, zato ni potrebno pridobiti naravovarstvenih pogojev in soglasij.
22. člen
(varstvo gozdov)
(1) Pogoji s področja gozdarstva za območje 5a
Zaradi zagotavljanja varnosti stanovanjskih objektov ter ohranitve gozdnega roba je priporočljivo objekte odmakniti od le tega vsaj 1 drevesno višino odraslega gozdnega drevja. Na lokaciji je ocenjeno, da odraslo gozdno drevje dosega višine do 25 metrov. V skladu z določili Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l. RS 76/2004) je potrebno pri formiranju novega naselja upoštevati naravne danosti in omejitve tako, da samo premoženje prebivalcev ni ogroženo in ni nevarnosti za povzročitev gospodarske škode. Obenem je potrebno naselja snovati tako, da je zagotovljena smotrna raba energije. Ob obstoječem gozdnem robu se tako lahko načrtuje dostopna prometnica ter morebitna parkirišča v območju stavbišča, gradnja drugih objektov pa ni sprejemljiva.
Odmik je lahko tudi manjši, vendar v tem primeru priporočamo sklenitev pisnega dogovora z lastniki gozdnih površin.
Posek pasu gozdnega drevja ob načrtovani prostorski ureditvi ni sprejemljiv.
Gradnja so dovoljene samo znotraj meja OPPN. Odlaganje gradbenih odpadkov, začasno deponiranje gradbenih materialov ali viškov odkopane zemljine na sosednjih gozdnih površinah ni sprejemljivo.
Zaradi zagotavljanja dostopa do gozda je potrebno zagotoviti ustrezno prometnico – gozdno vleko po robu območja obdelave. Ob stiku gozdne vleke z javno cesto mora ostati rezerviran prostor za začasno deponijo lesa.
V primeru poseganja v obstoječ gozd ali gozdni rob je potrebno dovoljenje za poseg v prostor v skladu s predpisi o urejanju prostora.
Pri posegih v gozd in gozdni prostor se je potrebno izogibati vseh dejanj, ki lahko gozd razvrednotijo ali ga poškodujejo.
(2) Smernice za projektiranje
Stavbe naj bodo od obstoječega gozdnega roba odmaknjene vsaj 25 metrov, ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča (cesta, vodovodi, ograje….), pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda, ki bo po predlagani spremembi ostal gozd, vsaj 2 m.
Vlagatelj oz. lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej. V primeru načrtovanih gradenj stanovanjskih stavb, posebej pa naselij, pa je potrebno zagotoviti možnost izvoza lesa preko območja naselja.
Morebitne panje ter odvečni odkopni material, ki bi nastajal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd, saj lahko to negativno vpliva na obstoječ gozdni sestoj, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oz. ga je potrebno vkopati v zasip. Deponije viškov gradbenega materiala je potrebno predvideti ob izdelavi OPPN in morajo biti v primeru, da se nahajajo v območju gradnje znotraj ureditvenega območja OPPN.
Gradnja začasnih ali pomožnih objektov z namenom urejanja gradbišča v gozdu ali na gozdnem robu ni dovoljena. Prav tako v gozdu ali na gozdnem robu ni dovoljeno deponiranje gradbenega materiala ali gradbenih odpadkov.
Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu, je v delu kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje.
Pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati določila Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesenih sortimentov (Ur.l. RS, št. 55/94, 95/04) in Uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Ur.l. RS, št. 26/93, 62/95, 4/06).
Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi gradbenega dovoljenja.
Drevje za krčitev označi in posek evidentira krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove Slovenije, KE Celje (54.čl. Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, Ur. l. RS 91/10). Delavec je dosegljiv na sedežu Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevni enoti Celje, Ljubljanska 13 v Celju ali na telefon (03) 42 55 191.
IX. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
23. člen
(rešitve in ukrepi)
(1) Območje 5a v svojem najbolj zahodnem delu leži v območju, ki je potencilano ogroženo s strani poplav. V ogroženem delu se ne predvideva gradnja objektov, niti druge ureditve, ki bi poslabšale poplavno ogroženost in s tem povezano erozijsko nevarnost.
(2) Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati projektni pospešek tal za lokacijo gradnje po Potresni karti Slovenije. Ta znaša v času priprave tega OPPN 0,125g
(3) Razlitja nevarnih snovi se na območju ne pričakuje. V kolikor bi do razlitja prišlo, je potrebno nemudoma obvestiti pristojne službe.
(4) Za zagotavljanje požarne varnosti območja ureditve se v sklopu komunalne opreme območja predvidijo nadzemni hidranti za gašenje morebitnega požara. Za zagotavljanje zadostne količine požarne vode je otrebno zagotoviti pretok na posameznem hidrantu min 10 L/s. Hidrnatno omrežje se načrtuje tako, da so vsi predvideni objekti od najmanj enega hidranta odmaknjeni min 5 m in največ 80 m.
(5) Vse požarnovarnostne ureditve projektirati v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom.
X. Načrt parcelacije
24. člen
(parcelacija)
(1) Za območje je potrebna nova parcelacija v kateri se bodo odmerila zemljišča za prometne javne površine in izvedla parcelacija za predvidene objekte.
(2) Nova parcelacija je razvidna iz grafičnega dela projekta.
(3) Parcelacija je okvirna in jo je možno pred izvedbo prostorskega akta spremeniti.
XI. Etapnost prostorske ureditve
25. člen
(etapnost izvedbe)
(1) Načrtovane gradnje enostanovanjskih stavb se lahko izvedejo fazno, pri čemer je pogoj izvedena komunalna opremljenost posameznega območja.
(2) Območji 5a in 5b se lahko izvajata neodvisno.
XII. Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev
26. člen
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)
(1) Na področju velikosti posameznih objektov so možna odstopanja v smeri povečanja osnovnega tlorisa do 10%. Omejitev v smeri zmanjšanja osnovnega tlorisa ni.
(2) Povečanje etažnosti objektov ni dopustna.
(3) Možne so drugačne tehnične rešitve izvedbe prometne, energetske in komunalne infrastrukture, v kolikor se doseže racionalnejša tehnična rešitev in boljša izraba prostora. Z vsemi spremembami morajo soglašati posamezni soglasje dajalci in upravitelji prostora.
XIII. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN
27. člen
(trajanje veljavnosti OPPN)
Ta OPPN preneha veljati, ko ga nadomesti nov prostorski akt oziroma se tako določi s sklepom Sveta občine Vojnik.
XIV. Končne določbe
28. člen
(dostopnost)
Projekt, ki je podlaga temu odloku je na voljo za vpogled pri pristojni službi občine Vojnik ter na Upravni enoti Celje, oddelek za okolje, prostor, kmetijstvo in gospodarstvo.
29. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanem tega OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
30. člen
(začetek veljavnosti)
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Vojnik, dne 15.5.2014
Številka: 3505-0004-2011/7
Občina Vojnik
Benedikt Podergajs, župan