Na podlagi 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO,11/18-ZSPD- SLS-1,30/18,61/20- ZIUZEOP-A in80/20-ZIUOOPE), 25. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. št. 32/1993, 30/98-ZZLPPO, 127/06-ZJZP, 38/2010- ZUKN in 57/2011-ORZGJS40), 473. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09-uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13-odl.US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19-ZPosS, 158/20-ZIntPK-C in 18/21), določil Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Mestni občini Maribor (MUV, št. 11/2012, 13/2012, 11/2013, 12/2014, 25/2014, 15/2017, 9/2018, 2/2020, 3/2021) in 23. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV, št. 10/2011, 8/2014 in 12/2019) je Mestni svet Mestne občine Maribor na svoji 28. redni seji, dne 16. decembra 2021 sprejel
O D L O K
o preoblikovanju Pogrebnega podjetja Maribor d.d. v Pogrebno podjetje Maribor, javno podjetje, d.o.o.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(ustanovitev javnega podjetja)
S tem odlokom se družba POGREBNO PODJETJE podjetje za opravljanje pogrebne, pokopališke dejavnosti in trgovino Maribor d.d. preoblikuje v Pogrebno podjetje Maribor, javno podjetje, d.o.o. (v nadaljevanju: javno podjetje) v skladu z veljavno zakonodajo.
2. člen
(pravnoorganizacijska oblika javnega podjetja)
Javno podjetje je organizirano kot enoosebna družba z omejeno odgovornostjo.
3. člen
(uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z ustanovitvijo in poslovanjem javnega podjetja, ki niso urejena s tem odlokom se uporabljajo določila zakona, ki ureja gospodarske javne službe in zakona, ki ureja gospodarske družbe.
4. člen
(pomen pojmov)
V tem odloku uporabljeni pojmi imajo enak pomen kot je določen v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe in v zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
II. IME IN SEDEŽ USTANOVITELJICE
5. člen
(ime in sedež ustanoviteljice)
Ustanovitelj in edini družbenik javnega podjetja je Javni holding Maribor d.o.o., Zagrebška cesta 30, 2000 Maribor (v nadaljevanju ustanovitelj), katerega edini družbenik je Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor.
Pravice ustanovitelja izvršuje ustanovitelj.
Pravice glede podeljevanja in nadzora nad izvajanjem gospodarskih javnih služb javnega podjetja izvršuje Mestna občina Maribor.
III. ČAS DELOVANJA IN PRENEHANJE
6. člen
(čas delovanja javnega podjetja)
Javno podjetje je ustanovljeno za nedoločen čas.
7. člen
(prenehanje javnega podjetja)
Javno podjetje lahko preneha:
- v primerih določenih z zakonom,
- z združitvijo, pripojitvijo in razdelitvijo,
- na podlagi spremembe tega odloka z ukinitvijo statusa javnega podjetja.
IV. FIRMA, SKRAJŠANA FIRMA, SEDEŽ IN DEJAVNOST JAVNEGA PODJETJA
8. člen
(firma, skrajšana firma in sedež javnega podjetja)
Firma javnega podjetja je: Pogrebno podjetje Maribor, javno podjetje, d.o.o.
Skrajšana firma javnega podjetja je: Pogrebno podjetje Maribor d.o.o.
Sedež javnega podjetja je: 2000 Maribor.
Poslovni naslov javnega podjetja je: Cesta XIV. divizije 39a, 2000 Maribor.
9. člen
(dejavnost javnega podjetja)
Javno podjetje izvaja obvezne in izbirne gospodarske javne službe, ki so določene v področnih predpisih. Način in pogoje opravljanja gospodarskih javnih služb določi Mestna občina Maribor.
Javno podjetje lahko opravlja tudi druge dejavnosti, ki ne pomenijo opravljanja gospodarskih javnih služb, so pa pomembne za njegovo poslovanje in opravljanje gospodarskih javnih služb ter zagotavljajo boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev in večjo produktivnost zaposlenih delavcev.
Javno podjetje sme opravljati tržno dejavnost.
Dejavnost javnega podjetja je v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08) na dan sprejetja tega odloka razvrščena v:
A01.190 Pridelovanje cvetja in drugih enoletnih rastlin, A01.250 Gojenje drugih sadnih dreves in grmovnic A01.300 Razmnoževanje rastlin
C23.700 Obdelava naravnega kamna F43.390 Druga zaključna gradbena dela F43.990 Druga specializirana gradbena dela
G46.220 Trgovina na debelo s cvetjem in rastlinami G47.190 Druga trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah
G47.510 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s tekstilom
G47.761 Trgovina na drobno v cvetličarnah
G47.789 Druga trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah
G47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom
G47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic
H49.391 Medkrajevni in drug cestni potniški promet K66.220 Dejavnost zavarovalniških agentov L68.100 Trgovanje z lastnimi nepremičninami
L68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin
L68.320 Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi M74.100 Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo
N81.300 Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice N82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
S96.030 Pogrebna dejavnost
Seznam dejavnosti podjetja iz prejšnjega odstavka se lahko spreminja z Aktom o ustanovitvi enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo.
Javno podjetje lahko za Mestno občino Maribor izvaja naloge na podlagi podeljenega javnega pooblastila.
V. OSNOVNI KAPITAL, OSNOVNI VLOŽKI IN POSLOVNI DELEŽI USTANOVITELJICE
10. člen
(osnovni kapital, osnovni vložki in poslovni deleži ustanoviteljice)
Višina osnovnega kapitala javnega podjetja znaša 368.388,00 EUR.
Osnovni kapital je v celoti vplačan.
VI. ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI JAVNEGA PODJETJA
11. člen
(odgovornost za obveznosti javnega podjetja)
Javno podjetje odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
Ustanovitelj za obveznosti javnega podjetja ne odgovarja.
VII. UPRAVLJANJE JAVNEGA PODJETJA
12. člen
(organi javnega podjetja)
Organi javnega podjetja so:
- ustanovitelj,
- nadzorni svet,
- direktor.
1) Ustanovitelj
13. člen
(pristojnosti ustanovitelja)
Ustanovitelj javnega podjetja ima naslednje pristojnosti:
- odloča o sprejemu in spremembah Akta o ustanovitvi enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo,
- odloča o uporabi bilančnega dobička,
- odloča o imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta, razen tistih, ki so imenovani in odpoklicani v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju,
- odloča o višini plačil članom nadzornega sveta,
- daje soglasje k temeljnim poslovnim politikam in sprejema poslovni načrt ter razvojne programe javnega podjetja,
- odloča o uveljavljanju zahtevkov javnega podjetja proti direktorju v zvezi s povračilom škode, ki je nastala kot posledica kršitve njegovih nalog,
- odloča o naložbah in investicijah, ki niso bile potrjene v finančnem načrtu,
- odloča o zastopanju javnega podjetja v sodnih postopkih proti direktorju,
- odloča o pokrivanju izgube in razdelitvi dobička,
- odloča o povečanju in zmanjšanju osnovnega kapitala,
- odloča o statusnih spremembah ali prenehanju javnega podjetja,
- odloča o drugih vprašanjih določenih z veljavno zakonodajo.
Ustanovitelj mora vse odločitve o vprašanjih iz prvega odstavka tega odloka vpisovati v knjigo sklepov, ki jo mora potrditi notar pred vpisom prvega sklepa. Sklepi, ki niso vpisani v knjigo sklepov, nimajo pravnega učinka.
14. člen
(pristojnosti Mestne občine Maribor)
Mestna občina Maribor ima naslednje pristojnosti:
- določa način in pogoje za izvajanje gospodarskih javnih služb v javnem podjetju,
- odloča o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin, ki se zagotavljajo z izvajanjem gospodarskih javnih služb,
- odloča o spremembah in dopolnitvah tega odloka,
- odloča o zadolževanju in dajanju poroštev javnega podjetja,
- odloča o drugih zadevah za katere tako določa veljavna zakonodaja s področja lokalne samouprave in gospodarskih javnih služb.
2) Nadzorni svet
15. člen
(oblikovanje nadzornega sveta)
Nadzorni svet šteje šest (6) članov. Štiri (4) člane imenuje ustanovitelj, dva (2) člana kot predstavnika delavcev pa sta imenovana in odpoklicana v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.
Član nadzornega sveta mora izpolnjevati pogoje, določene z zakonom.
Član nadzornega sveta ne more biti oseba, ki opravlja funkcije, ki jih kot nezdružljive določa zakon, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije ter zakon, ki ureja gospodarske družbe. Nadzorni svet izvoli izmed svojih članov predsednika. Predsednik nadzornega sveta zastopa javno podjetje v razmerju do direktorja javnega podjetja in ustanovitelja, če za posamezen primer ni določeno drugače.
Predsednik sklicuje in vodi seje ter podpisuje zapisnike in sprejete sklepe.
Mandat članov nadzornega sveta javnega podjetja traja štiri leta. Po poteku mandata opravlja nadzorni svet javnega podjetja svojo funkcijo do imenovanja novega nadzornega sveta.
Mandat članov nadzornega sveta začne teči z vpisom sklepa o imenovanju članov nadzornega sveta v knjigo sklepov. Ista oseba je lahko ponovno imenovana za člana nadzornega sveta.
Za dolžnost skrbnega ravnanja in odgovornost članov nadzornega sveta se smiselno uporabljajo določila zakona, ki ureja gospodarske družbe.
16. člen
(pristojnosti nadzornega sveta)
Pristojnosti nadzornega sveta so:
- nadzira vodenje poslov javnega podjetja,
- vsaj enkrat v četrtletju obravnava poročila poslovodstva o načrtovani poslovni politiki in drugih načelnih vprašanjih poslovanja, donosnosti družbe, poteku poslov, ki vplivajo na promet in finančno stanje družbe oziroma na donosnost in plačilno sposobnost družbe,
- pregleduje in preverja poslovne knjige in dokumentacijo javnega podjetja,
- pripravlja predloge za ustanovitelja in izvršuje njegove sklepe,
- imenuje in odpokliče direktorja,
- odloča o ukrepih za pregled in nadzor dela direktorja,
- preverja sestavljeno letno poročilo in predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ju je predložil direktor; o ugotovitvah preveritve iz prejšnjega stavka mora sestaviti pisno poročilo za ustanovitelja; v poročilu mora navesti, kako in v kakšnem obsegu je preverjal vodenje javnega podjetja med poslovnim letom; če je k letnemu poročilu priloženo tudi revizorjevo poročilo, mora nadzorni svet v svojem poročilu zavzeti stališče do njega; na koncu poročila mora nadzorni svet navesti, ali ima po končni preveritvi k letnemu poročilu kakšne pripombe in ali letno poročilo potrjuje; če nadzorni svet potrdi letno poročilo, je sprejeto,
- daje mnenje k temeljnim poslovnim politikam in poslovnemu načrtu ter razvojnemu programu javnega podjetja,
- odloča o soglasju k določenim vrstam poslov, če je s sklepom nadzornega sveta določeno, da se smejo posamezne vrste poslov opravljati le z njegovim soglasjem,
- imenuje člane komisij nadzornega sveta,
- sprejema poslovnik o svojem delu,
- obravnava poročila zunanjih revizijskih in inšpekcijskih organov ter na osnovi ugotovitev daje mnenje na predlagane ukrepe s strani direktorja,
- obravnava poročila poslovodstva,
- od direktorja lahko zahteva poročila tudi o vseh vprašanjih, pomembnih za poslovanje javnega podjetja.
Vodenje poslov se ne more prenesti na nadzorni svet. V primeru, da nadzorni svet določi, da se smejo posamezne vrste poslov opravljati le z njegovim soglasjem, lahko v primeru zavrnitve soglasja iz strani nadzornega sveta direktor zahteva, da o soglasju odloči ustanovitelj. Nadzorni svet o svojem delu in ugotovitvah obvešča ustanovitelja. Nadzorni svet je dolžan izvesti naloge iz svoje pristojnosti, ki mu jih naloži ustanovitelj.
17. člen
(sklic seje nadzornega sveta in odločanje na seji)
Nadzorni svet opravlja svoje delo na sejah.
Nadzorni svet mora biti sklican najmanj enkrat v četrtletju. Predsednik sklicuje in vodi seje nadzornega sveta ter je pooblaščen izjavljati voljo in objavljati odločitve nadzornega sveta.
Vsak član nadzornega sveta ali direktor, ki navede namen in razlog za sklic seje lahko zahteva, da predsednik nadzornega sveta takoj skliče sejo nadzornega sveta. Seja mora biti sklicana takoj, izvesti pa jo je treba najkasneje v štirinajstih dneh po sklicu. Če zahteva člana nadzornega sveta ali direktorja ni sprejeta, lahko dva člana sveta sama skličeta nadzorni svet in predlagata dnevni red.
Nadzorni svet je sklepčen, če je na seji navzoča večina članov (najmanj štirje člani). Nadzorni svet odloča z večino oddanih glasov. V primeru neodločenega izida, odloča glas predsedujočega.
Nadzorni svet podrobneje uredi način in pogoje za svoje delo s poslovnikom o delu nadzornega sveta.
Članu nadzornega sveta se za njihovo delo zagotovi plačilo, ki mora biti v ustreznem razmerju z nalogami članov nadzornega sveta in finančnim položajem javnega podjetja. O višini plačila članom nadzornega sveta odloči ustanovitelj. Člani nadzornega sveta ne morejo biti udeleženi pri dobičku javnega podjetja.
18. člen
(odpoklic članov nadzornega sveta)
Ustanovitelj lahko odpokliče člana nadzornega sveta, ki ga je imenoval, kadarkoli pred potekom mandatne dobe brez utemeljenega razloga.
Predstavnika delavcev, ki sta člana nadzornega sveta, se odpokliče v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju; o odpoklicu se seznani ustanovitelja javnega podjetja.
3) Direktor javnega podjetja
19. člen
(direktor javnega podjetja)
Poslovanje in delo javnega podjetja vodi direktor. Direktor vodi posle javnega podjetja in ga zastopa. Direktor je odgovoren za zakonitost svojega dela.
Direktor zastopa javno podjetje pri sklepanju pogodb in drugih poslov posamično in neomejeno.
Pristojnosti direktorja so:
- organiziranje in vodenje delovnega procesa,
- izdelava temeljne poslovne politike in poslovnega načrta ter razvojnih programov javnega podjetja ter jih predlaga v mnenje nadzornemu svetu in sprejem ustanovitelju,
- sestava letnega poročila z vsemi računovodskimi izkazi in drugimi sestavnimi deli, vključno s predlogom uporabe bilančnega dobička,
- sprejem splošnih aktov družbe,
- imenovanje vodilnih delavcev,
- sklepanje pogodb z zaposlenimi delavci ter odločanje o zadevah s področja delovnih razmerij skladno z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnimi akti javnega podjetja,
- izvrševanje sklepov nadzornega sveta in ustanovitelja,
- izdelava poročil nadzornemu svetu in ustanovitelju,
- obveščanje nadzornega sveta in ustanovitelja,
- izvajanje nalog, ki jih določa veljavna zakonodaja v razmerjih do ustanovitelja in nadzornega sveta ter
- odločanje o drugih zadevah v skladu s splošnimi akti javnega podjetja.
20. člen
(imenovanje ali odpoklic direktorja)
Direktorja javnega podjetja imenuje ali odpokliče nadzorni svet, pod pogoji, na način in po postopku, določenem s tem odlokom.
Direktorja se imenuje za štiri (4) leta in je lahko ponovno imenovan.
21. člen
(pogoji za imenovanje direktorja in sklenitev pogodbe z direktorjem)
Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom in s tem odlokom.
Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuje tudi naslednje pogoje:
- da ima najmanj 7. raven izobrazbe po EOK oziroma 8. raven izobrazbe po SOK: specializacija po visokošolskem strokovnem programu (prejšnji) ali univerzitetni program (prejšnji) ali magisterij stroke (2. bolonjska stopnja),
- da ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnih in vodstvenih mestih,
- da ima ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti,
- da ima sposobnosti za organiziranje in vodenje dela v kolektivu.
Na podlagi akta o imenovanju direktorja sklene z njim pogodbo o zaposlitvi ali pogodbo o poslovodenju (v nadaljevanju pogodba) nadzorni svet, podpiše pa jo predsednik nadzornega sveta in o tem obvesti ustanovitelja. Pogodba z direktorjem se sklene za čas trajanja mandata.
Pravice, obveznosti in odgovornosti direktorja se v skladu z določili tega odloka podrobneje določijo s pogodbo. V primeru predčasne prekinitve pogodbe se direktorju izplača odpravnina, razen če je bil direktor odpoklican iz razlogov določenih v 22. členu tega odloka.
22. člen
(odpoklic direktorja)
Direktorja se pred iztekom mandata lahko odpokliče:
- če huje krši obveznosti,
- če ni sposoben voditi poslov,
- če mu ustanovitelj izreče nezaupnico, razen če je nezaupnico izrekel iz očitno neutemeljenih razlogov.
23. člen
(prenehanje mandata direktorja)
Direktorju predčasno preneha mandat:
- če izgubi poslovno sposobnost,
- če postane trajno nezmožen za opravljanje dela,
- če je pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine.
Direktorju preneha mandat z dnem, ko nadzorni svet odpokliče direktorja oziroma, ko ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka tega člena.
Direktorju lahko predčasno preneha mandat tudi:
- če sam odstopi kot direktor,
- s sporazumom med direktorjem in nadzornim svetom.
24. člen
(poročanje direktorja)
Ustanovitelj ima pravico do informiranosti o poslovanju javnega podjetja v skladu z zakonom. Direktor je dolžan poročati pisno na zahtevo, izraženo s sklepom.
VIII. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI JAVNEGA PODJETJA V PRAVNEM PROMETU
25. člen
(pooblastila javnega podjetja)
Javno podjetje ima v pravnem prometu s pravnimi in fizičnimi osebami vsa pooblastila.
IX. FINANCIRANJE DEJAVNOSTI JAVNEGA PODJETJA
26. člen
(financiranje dejavnosti javnega podjetja)
Dejavnosti javnega podjetja se financirajo:
- s plačili za storitve,
- s prodajo blaga in storitev na trgu,
- iz sredstev ustanovitelja,
- iz drugih virov.
X. POSLOVNE KNJIGE IN LETNO POROČILO
27. člen
(poslovne knjige in letno poročilo)
Javno podjetje mora voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom o gospodarskih družbah in slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, če zakon ne določa drugače.
Poslovno leto je enako koledarskemu letu.
Na podlagi zaključenih poslovnih knjig je treba za vsako poslovno leto v treh mesecih po koncu tega poslovnega leta sestaviti letno poročilo.
XI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
28. člen
Do uskladitve splošnih aktov javnega podjetja s tem odlokom se uporabljajo določbe do sedaj veljavnih splošnih aktov podjetja, v kolikor niso v nasprotju s tem odlokom.
29. člen
Ta odlok se objavi v Medobčinskem uradnem vestniku in začne veljati osmi dan po objavi.
Številka: 0070-24/2021-3
Datum: 16. december 2021
Župan Mestne občine Maribor
Aleksander Saša Arsenovič, s.r.