Na podlagi 12. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, številka 110/02 in 8/03- popravek) in 16. člena Statuta Občine Radlje ob Dravi (MUV, številka 32/99, 20/00, 18/02 in 8/06) je Občinski svet Občine Radlje ob Dravi na svoji 31. redni seji, dne 26. junija 2006 sprejel
o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojih za občino Radlje ob Dravi
I. Splošne določbe
1. člen
(predmet sprememb in dopolnitev)
S tem odlokom se v obliki novega prostorskega akta sprejmejo spremembe Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje občine Radlje ob Dravi (MUV 8/88, 9/91).
Odlok o spremembah PUP za občino Radlje ob Dravi (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa: ureditveno območje in namensko rabo območja, merila in pogoje za vrste posegov, merila in pogoje za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje, merila in pogoje za določanje gradbenih parcel, merila in pogoje za prometno urejanje ter urejanje komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez, merila in pogoje za varovanje okolja in merila in pogoje za urejanje prostora za obrambo in zaščito pred nesrečami.
Sestavine PUP so še:
– obrazložitev odloka
– kartografski del:
št.
ime karte
merilo
1
Območje urejanja
M 1:20.000
2a-2h
Namenska raba in prometno omrežje znotraj ureditvenih območij
M 1:2.500
3
Prometna infrastruktura na DKN
3a
Prometna infrastruktura na DOF5
4
Komunalna in energetska infrastruktura
M 1:25.000
5
Varovana območja
Sestavine iz prejšnjega odstavka so na vpogled na Občini Radlje ob Dravi. Spremembe prostorskih ureditvenih pogojev (v nadaljevanju PUP) za Občino Radlje ob Dravi je izdelal ZUM Urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 5002.
3. člen
Območje, za katerega veljajo določila odloka, obsega celoten prostor občine Radlje ob Dravi, razen:
– območij Natura 2000,
– ureditvenega območja naselja Radlje ob Dravi,
– območij veljavnih prostorskih izvedbenih aktov, ki ostanejo v veljavi:
– Ureditveni načrt za naselje Vuhred (MUV 12/98),
– Občinski lokacijski načrt za poslovno cono v Občini Radlje ob Dravi (MUV 25/05),
– Ureditveni načrt vaškega centra Remšnik (MUV 02/97),
– Ureditveni načrt za športno rekreacijsko območje ob Radeljskem potoku (MUV 15/97, 20/04),
– Lokacijski načrt za rekonstrukcijo Radeljskih klancev in obvoznico Radelj ob Dravi (MUV 14/94).
Začasno, do izdelave in sprejema predvidenih prostorskih izvedbenih načrtov, pa ti prostorski ureditveni pogoji veljajo tudi na območjih, za katera je predvidena izdelava lokacijskih načrtov, in sicer za območje nadzemnega pridobivalnega prostora
– gramoznica znotraj obrtno-industrijske cone Radlje in del naselja Vuhred.
4. člen
(členitev območja)
Območje urejanja se členi na:
– ureditvena območja naselij Zgornja Vižinga, Spodnja Vižinga, Dobrava, Vas, Spodnja Orlica, Sveti Anton na Pohorju in del naselja Vuhred,
– območje proizvodnih dejavnosti (obrtno-industrijska cona Radlje),
– razpršeno gradnjo,
– območje nadzemnega pridobivalnega prostora - gramoznica znotraj obrtno-industrijske cone Radlje,
– ves ostali odprti prostor, ki ga predstavljajo kmetijske površine, gozdovi in vode.
(namenska raba v ureditvenih območijih naselij in območju proizvodnih dejavnosti)
Namenska raba je prikazana na kartah 2. Znotraj opredeljenih površin namenske rabe so dopustne naslednje dejavnosti:
– stanovanjske površine:
– stanovanja,
– terciarne in kvartarne dejavnosti kot spremljajoče stanovanjski dejavnosti,
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 60 m2, ne povzročajo hrupa in drugega onesnaževanja, ki presega predpisane standarde kakovosti okolja in se zanje zagotovijo ustrezne površine za mirujoči promet. Urejene so lahko v pritličnih ali kletnih prostorih objektov.
– stanovanjske površine s kmetijskimi gospodarstvi:
– kmetije,
– terciarne in kvartarne dejavnosti kot spremljajoče stanovanjski dejavnosti ali kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 200 m2, ne povzročajo hrupa in drugega onesnaževanja, ki presega predpisane standarde kakovosti okolja in se zanje zagotovijo ustrezne površine za mirujoči promet. Urejene so lahko v pritličnih ali kletnih prostorih objektov.
– mešane površine:
– terciarne in kvartarne dejavnosti za potrebe naselja in njegove okolice,
– proizvodne dejavnosti.
– površine za proizvodnjo:
– proizvodne dejavnosti,
– energetika,
– poslovne dejavnosti,
– skladiščenje, transportno logistične dejavnosti,
– trgovina in storitve, ki so v funkciji osnovne proizvodne dejavnosti,
– gostinstvo kot spremljajoča dejavnost osnovni namembnosti območja,
– šport in rekreacija.
– površine za šport in rekreacijo v zelenju:
– šport in rekreacija,
– trgovina in storitve, ki so v funkciji osnovne dejavnosti,
– zelene površine:
– parkovne in zelene površine,
– šport in rekreacija na prostem,
– gostinstvo kot spremljajoča dejavnost osnovni namembnosti območja.
(namenska raba območij razpršene gradnje)
Na območjih razpršene gradnje so dopustne naslednje dejavnosti:
– sekundarno bivanje (počitniški objekti),
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 200 m2, ne povzročajo hrupa in drugega onesnaževanja, ki presega predpisane standarde kakovosti okolja in se zanje zagotovijo
ustrezne površine za mirujoči promet. Urejene so lahko v pritličnih ali kletnih prostorih objektov.
– proizvodne in ostale terciarne dejavnosti so dopustne le na posameznem območju razpršene gradnje z že obstoječo istovrstno dejavnostjo.
Sprememba namembnosti obstoječih počitniških objektov v stanovanjsko rabo ni dopustna.
Za posamična območja, oštevilčena in prikazana na kartah, je skladno s planskim aktom – spremembami (MUV 273/04), potrebno upoštevati naslednje posebne pogoje:
– št. 18, 40, 41, 42, 43, 48, 51, 71, 88, 89, 91, 93, 94, 105: na
območju je možna izgradnja samo objektov za kmetijsko gospodarsko dejavnost oz. za dejavnost povezano s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo,
– št. 4: na območju je možna izgradnja samo objektov za turistično in rekreativno dejavnost na kmetiji,
– št. 81, 118: na območju je možna izgradnja samo objektov za gostinstvo, turizem in rekreacijo ter objektov v povezavi s temi dejavnostmi,
– št. 75: na območju je možna izgradnja samo objektov za šport in rekreacijo ter objektov v povezavi s tema dejavnostima,
– št. 117: na območju je možna izgradnja samo objektov za vodooskrbo,
– št. 52: na območju je možna izgradnja samo objektov v povezavi z obrtno cono,
– št. 39: na območju je možna samo ureditev ribnika.
7. člen
(stavbna zemljišča)
Na stavbnih zemljiščih so dopustni naslednji posegi:
– gradnje novih, rekonstrukcije in nadomestne gradnje stavb, katerih namenbnost je v skladu z namensko rabo prostora,
– gradnja novih, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,
– spreminjanje namembnosti objektov, če se s tem ne spreminja ali ogroža pretežna namembnost območja, ne presega Zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju in velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,
– gradnja enostavnih objektov, kot jo opredeljuje naslednji člen,
– nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.
(gradnja enostavnih objektov)
Na stavbnih zemljiščih je dopustna gradnja pomožnih objektov, z naslednjimi izjemami:
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti so dopustni le na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje in stanovanjskih površinah s kmetijskimi gospodarstvi; Gradnja pomožnih kmetijskogozdarskih objektov je dopustna le v primeru kmetijskega gospodarstva, dopustna pa je izgradnja gnojišč, zbiralnikov gnojnice ali gnojevke, kašč, kozolcev, kmečkih lop, rastlinjakov, silosov, skednjev, vrtin ali vodnjakov za namakanje kmetijskih zemljišč, vodnih zajetij, senikov, krmišč, molzišč in hlevskih izpustov.
– pomožni objekti za lastne potrebe niso dopustni na zelenih površinah;
Na stavbnih zemljiščih je dopustna gradnja začasnih objektov. Izjema so:
– površine za rekreacijo in šport, kjer je dopustna gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov;
– zelene površine, kjer gradnja začasnih objektov ni dopustna.
Na stavbnih zemljiščih je dopustna gradnja oz. postavitev vadbenih objektov, z izjemo zelenih površin, kjer so dopustni le vadbeni objekti namenjeni športu in rekreaciji na prostem.
Na stavbnih zemljiščih je dopustna postavitev spominskih obeležij in urbane opreme, z izjemo stavbnih zemljiščih razpršene gradnje, kjer je od urbane opreme dopustna le postavitev nadkritih čakalnic na avtobusnem in železniškem postajališču, javnih telefonskih govorilnic in skulptur.
Na vodnih zemljiščih so dopustni naslednji posegi:
– gradnja objektov javne infrastrukture,
– gradnja objektov grajenega javnega dobra,
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in
– gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. Za vse posege na vodnih zemljiščih je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe za upravljanje z vodami.
Na območju gozdov so dopustni naslednji posegi:
– gradnja gozdnih prometnic
– gradnja enostavnih objektov z upoštevanjem pogojev za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja
– izgradnja sekundarnega omrežja komunalne infrastrukture
– izkoriščanje, ki ima za posledico spremembo gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem ali v oboro za rejo divjadi
Na kmetijskih zemljiščih so dopustni naslednji posegi:
– melioracije
– gradnja poljskih poti
(območja, za katera je predvidena izdelava občinskih lokacijskih načrtov – začasno urejanje z odlokom)
V območju nadzemnega pridobivalnega prostora – gramoznice znotraj obrtno-industrijske cone Radlje, so dopustni naslednji posegi:
– gradnja enostavnih objektov ob soglasju ministrstva pristojnega za rudarstvo,
V delu ureditvenega območja naselja Vuhred so dopustni naslednji posegi:
– rekonstrukcije, nadzidave, dozidave,
– gradnja enostavnih objektov,
13. člen
(splošni pogoji in merila za oblikovanje v ureditvenih območjih naselij)
Novogradnje, nadzidave, prizidave in ostali posegi v prostor naj vzdržujejo vzpostavljeno identiteto in homogenost območja. Zato naj se prilagajajo okoliškim objektom in ureditvam po:
– odmikih – upoštevati je potrebno gradbeno linijo, če je ta jasno začrtana (izražena).
– etažnosti: P, P+M ali P+1. Dovoljena je tudi gradnja kleti, ki je v primeru nagnjenega terena (nad 15%) lahko največ do polovice etaže nad raščenim terenom. V primeru izkoriščene mansarde morajo biti okna na stenah, izjemoma na strehi. Strešna okna naj bodo vzporedna z naklonom strehe. Višina kapi strehe pa mora slediti ulični višini kapi streh obstoječih stavb.
– naklonu streh – maksimalen naklon je 45°; ob robu naselij oziroma na koncu ulic so mogoče tudi ravne strehe ter enokapnice;
– smereh slemen – slemena so vzporedna z daljšo stranico in morajo povzemati smeri slemen obstoječih sosednjih stavb (pravokotno ali vzporedno s cesto). Odstopanja so možna na križiščih poti;
– barvi fasad in streh – kritina mora biti temna;
– vhodih v objekte, ki so na daljši stranici objektov.
(posebni pogoji in merila za oblikovanje)
Pri lociranju stanovanjskih objektov je potrebno ohranjati sistem ulica - predvrt – hiša – vrt, ki ščiti zasebnost bivalnega vrta ter niveleto oziroma enakomeren višinski potek ulice. Terase in nasipe nad nivojem terena ni možno urediti na ulično stran objekta.
Pri oblikovanju objektov za centralne dejavonosti so dopustni oblikovalski kontrasti, kadar ima vizualni kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto.
Objekte gospodarskih dejavnosti je potrebno locirati tako, da je omogočen ustrezen dostop, manipulacije in parkiranje ter da so upoštevani vsi požarnovarstveni in sanitarnotehnični predpisi.
V horizontalnem in višinskem gabaritu se morajo objekti prilagajati optimalni izrabi prostora in upoštevati naravne in ustvarjene danosti prostora ter tehnologijo.
Pri oblikovanju fasad ob javnih prometnicah je potrebno uporabljati kvalitetne materiale.
(maksimalna vrednost izrabe zemljišča)
Za namenske rabe je normirana maksimalna vrednost izrabe zemljišča v spodnji tabeli.
Tabela 1: Normirane vrednosti regulacijskih elementov
Namenska raba
FIZ
SIZ (v m3/m2)
Stanovanjske površine – eno- in dvostanovanjske stavbe (prostostoječe hiše, dvojčki, verižne hiše)
0,1 – 0,4
Stanovanjske površine s kmetijskimi gospodarstvi
0,4
Mešane površine
0,8
Površine za proizvodnjo
10
Površine za šport in rekreacijo v zelenju
0,2 - 0,4
Zelene površine
0,1
Pri čemer sta:
(1) faktor izrabe zemljišč (FIZ) je razmerje med bruto etažnimi površinami objektov nad nivojem terena in površino zemljišča gradbene parcele,
(2) stopnja izrabe zemljišč (SIZ) je razmerje med dovoljenim številom m3 prostornine objekta na m2 površine gradbene parcele Pomožne objekte za lastne potreba je možno postavljati znotraj predvidenih gradbenih mej v skladu s predpisanimi FIZ in SIZ.
(pogoji in merila za oblikovanje na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje)
Pri postavitvi je potrebno upoštevati naravne lastnosti in ustvarjene danosti prostora oziroma je treba gradbeno parcelo na novo formirati tako, da bo omogočala pravilno umestitev objekta v prostor in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile objektu (potek komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora, urbanistične zahteve - dovozi in dostopi, intervencijske poti, sanitarno tehnične zahteve).
Lociranje objektov na območju stavbnih zemljišč razpršene gradnje:
– Pohorje in Kozjak - nov objekt naj skupaj z ostalimi tvori zaokroženo celoto. Če se objekt gradi izven funkcionalnega zemljišča kmetije, naj bo sleme strehe vzporedno s smerjo plastnic.
– Dravsko polje - objekt naj bo s krajšo fasado obrnjen proti prometnici, dvorišče naj bo ob objektu ali za njim.
Pri oblikovanju stavb na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje je treba stavbe oblikovati skladno z oblikovanjem tipične avtohtone arhitekture:
– podolžen tloris z razmerjem 1:1,7 - 1:3; tlorisno razmerje se lahko zagotovi tudi z dodajanjem pomožnih objektov osnovnemu tlorisu (npr. garaža v podaljšku stanovanjske hiše);
– stavbe imajo eno ali dve etaži nad nivojem terena (P, P+M ali P+1); dovoljena je tudi gradnja kleti, ki je pod zemljo, v primeru nagnjenega terena (nad 15 %) pa je lahko največ do polovice etaže nad raščenim terenom;
– streha je strma dvokapnica, lahko s čopi, sleme je vzporedno z daljšo stranico in ima naklon 38 - 45°
– strešni material mora biti temen (npr. bobrovec ali zareznik).
Maksimalna površina za počitniške objekte je 45m2.
(pogoji in merila za oblikovanje v obrtno-industrijski coni in na območju razpršene gradnje z obstoječo proizvodno dejavnostjo – objekti nekdanje kurje farme pri Spodnji Vižingi)
Objekte je potrebno locirati tako, da je omogočen ustrezen dostop, manipulacije in parkiranje ter da so upoštevani vsi požarnovarstveni in sanitarnotehnični predpisi.
V horizontalnem in višinskem gabaritu se morajo objekti prilagajati optimalni izrabi prostora in upoštevati naravne in ustvarjene danosti prostora ter tehnologijo. Maksimalna višina nad stropnih objektov je 12m.
(posebna določila s področja oblikovanja objektov)
Uvajajo naj se sodobni načini bivanja in uporaba naprednejših tehnologij in materialov.
Na celotnem območju prostorskih ureditvenih pogojev je prepovedana gradnja nesprejemljivih dodatkov na pročeljih (polkrožni ali večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli) in strehah objektov (frčade, ki niso značilne za avtohtono arhitekturo), uporaba prefabriciranih tujerodnih klasicističnih elementov kot so balustrade ali stebri. Odsvetuje se uporaba ločnih zaključkov oken na fasadah in polkrožnih arkad, razen če gre za rekonstrukcijo obstoječega objekta, ki že ima takšno izvedbo premoščanja razponov.
(upoštevanje potreb funkcionalno oviranih ljudi pri načrtovanju)
Novi posegi v prostor na javnih objektih ali javnih površinah in prenove le teh morajo biti načrtovani brez arhitektonskih ovir.
(vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave)
Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje. Dozidave in nadzidave se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem osnovnega objekta.
(ureditev okolice objektov)
Za urejanje zunanjih površin se morajo uporabljati naravni materiali. Ohišnice naj sestavljajo pretežno visoko debelne sadne rastline. Razmejitve med parcelami morajo biti kar najmanj vpadljive (iz lesa, žive meje iz gabra, leske). Priporočljiva je uporaba avtohtonega zelenja.
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.
Na območju Dravskega polja je priporočljivo postavljanje ograje okoli objektov in sajenje dreves na delu dvorišča, ki je odprto proti polju.
Medsebojni odmik prosto stoječih objektov ter odmik od meje gradbene parcelne se določi glede na terenske in krajinske razmere ter v skladu s sanitarno tehničnimi, požarno varstvenimi in obrambnimi predpisi ob upoštevanju funkcionalnih, estetskih in likovnih kvalitet morfologije naselja.
Najmanjši medsebojni odmik mora biti tolikšen, da novi objekti škodljivo ne vplivajo na bivalne pogoje prebivalcev sosednjega objekta ali na rabo sosednjih parcel (osončenje, protipožarna zaščita).
Novi objekt (razen enostavnih objektov) mora biti odmaknjen minimalno 4 m od meje gradbene parcele, s soglasjem mejaša je lahko razdalja tudi manjša (v tem primeru mora investitor novega objekta ustrezno urediti odtoke s strešin, namestiti snegobrane ter preprečiti vse ostale vplive na parcelo ali objekt mejaša).
Manjši odmiki od parcelnih mej so možni, če je objekt del obcestne pozidave, ki ima razpoznavno gradbeno linijo. V tem primeru mora biti odmik od ceste enak kot pri sosednjih objektih.
(splošna merila in pogoji za oblikovanje enostavnih objektov)
Pomožni objekti za lastne potrebe
Pomožne objekte za lastne potrebe je možno postavljati v okviru predpisanega FIZ ali SIZ.
Drvarnica, garaža, lopa, nadstrešek, steklenjak, uta (senčnica): Oblikovani morajo biti skladno z oblikovanjem osnovnega objekta. Ob fasadah morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. Lahke montažne garaže niso dovoljene.
Bazen, steklenjak, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto: Ne smejo biti postavljeni na ulično stran objekta.
Medsosedska, varovalna in igriščna ograja ne smejo biti kamnite ali betonske. Dovoljeni so kamniti ali betonski oporni stebri. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. Ulično ograjo stanovanjskih stavb je treba izvesti do skupne višine največ 1,2 m.
Varovalne ograje morajo biti intenzivno zazelenjene.
Oporni zid (škarpa) je dovoljena v primeru, ko ni možno drugačno zavarovanje brežin. Biti mora obdelan s kamnom ali ozelenjen s popenjalkami.
Prostorske ureditve prometne infrastrukture morajo biti načrtovane tako, da omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi prometne infrastrukture ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir. Funkcionalno oviranim osebam mora biti zagotovljen dostop do vseh vrst javnih objektov in stanovanjskih stavb.
1. Pomožni cestni objekti
Protihrupne ograje – v primeru postavitve na območju varovanih pogledov na zavarovane objekte kulturne dediščine, na naravne vrednote in na silhuete naselij morajo protihrupne ograje biti transparentne. Če je ograja transparentna, mora imeti ustrezne oznake za preprečevanje možnega zaletavanja ptic.
Objekt javne razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente vzdolž ene cestne poteze. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin (od vozišča, od kolesarske steze, itd.). Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Kjer je ob vozišču le pločnik širine do 2,0 m je treba drog postaviti ob ograje oz. na zunanji rob cestišča. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom. Priporočamo uporabo standardnih kandelabrov, svetilk in omaric za javno razsvetljavo.
Cestni silos – postavljanje v ureditvenih območjih naselij ni dovoljeno razen v sklopu cestne baze.
Avtobusno postajališče – v ureditvenih območjih naselij in v ureditvenih območjih za turizem in rekreacijo je treba z lociranjem avtobusnega postajališča zagotoviti pokritost poselitvenega območja s 500 m radijem dostopnosti. Minimalni pogoji za lociranje in oblikovanje avtobusnih postajališč so podani v Pravilniku o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah (Ur. l. RS št. 37/03). Pravilnik določa tudi tehnične elemente avtobusnih postajališč v zalivu. Postajališča morajo biti razpoznavna, opremljena z nadstreški, opremljena s klopmi, koši za smeti ter informacijami o prevozu (vozni red, relacija ali št. linije, načrt mreže linij).
2. Pomožni energetski objekti
Transformatorska postaja – pri postavitvi je treba upoštevati morfologijo naselja in gradbene meje obstoječe zazidave
3. Pomožni telekomunikacijski objekt
Bazna postaja – antenski drog, antenski nosilec – ne smejo biti postavljeni na stavbo razen v ureditvenih območjih za šport in rekreacijo ter na območju mešane namenske rabe površin in območju površin za proizvodnjo in skladiščenje v ureditvenih območjih naselij.
4. Pomožni komunalni objekt
Ekološki otoki – Postavljeni so lahko le ob javni cesti, kjer je možno zaustavljanje osebnih in tovornih vozil.
Kašča, kmečka lopa, rastlinjak, koritasti silos, skedenj in senik, kot prizidek na fasadah morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
Gozdne prometnice (gozdne ceste, gozdne vlake) – načrtovanje, gradnje, vzdrževanje in uporaba gozdnih prometnic mora biti v skladu s Pravilnikom o gozdnih
Sezonski gostinski vrt – če je nadstrešnica prizidek na fasadi mora biti izvedena tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. Pohodno površino vrta se lahko obdela z lesom.
Kamp - za urejanje je treba uporabljati naravne materiale.
Za potrebe prireditve morajo biti predvidene parkirne površine zadostne kapacitete (glede na pričakovan obisk). Parkirne površine naj bodo čim bližje kraju prireditve in čimbolj koncentrirane.
Ne smejo biti postavljeni na ulično stran objekta.
Za urejanje je treba uporabljati naravne materiale.
Pri oblikovanju otroških igrišč je potrebno zagotoviti igrala predvsem za najmlajše starostne stopnje (3-6, 6-12 let). Zagotovljena mora biti preglednost ureditve zaradi varstva otrok.
Sprehajalne poti - se morajo prilagajati obstoječi konfiguraciji terena. Utrdijo se in opremijo s klopmi, koši za odpadke. Ob njih se zasadijo drevesa.
Locirani morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno ovirane osebe ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
Postavitev urbane opreme mora zagotavljati take prostorske ureditve površin za pešce, ki omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje.
Postavitev urbane opreme ne sme ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
Nadkrita čakalnica, javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, večnamenski kiosk in montažna sanitarna enota - priporočamo uporabo standardnih elementov
Objekt za oglaševanje: ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiše. Nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2.5m visoko nad pohodno površino.
Ureditve vodotokov in hudournikov se izvajajo kot sanacija erodiranih brežin predvsem z uporabo naravnih materialov, tako da je čim manj vidnega betona.
Z urejanjem kmetijskih zemljišč se ne sme sprožiti erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda. Potrebno je ohranjati pasove vegetacije in posamezna drevesa in gozdni rob.
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je potrebno zatraviti ali zasaditi, v primeru strmejših brežin so dovoljeni tudi betonski oporni zidovi, ki morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali ozelenjeni.
25. člen
Velikost gradbenih parcel se določi v projektni dokumentaciji.
Obliko gradbene parcele na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje je treba formirati tako, da bo omogočala pravilno umestitev objekta v prostor glede na naravne danosti in ustvarjene razmere in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile temu objektu.
Oblika parcele v ureditvenih območjih naselij mora biti praviloma pravokotne oblike in s stranicami pravokotno na potek ceste in s krajšo stranico ob cesti. V primeru, da je razpoložljivo stavbno zemljišče večje od maksimalne velikosti posameznega stavbnega zemljišča za tovrstno stavbno tipologijo, mora lastnik tega zemljišča naročiti ustrezno parcelacijo celotnega stavbnega zemljišča z upoštevanjem navedenih pogojev in meril ter cestno navezavo na javno cesto. Zasnova cestne navezave v parcelaciji mora vsebovati tudi prevero niveletnega poteka ceste.
Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:
- namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,
- urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, odprte površine),
- sanitarno tehnične zahteve.
Gradbena parcela mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
V spodnji tabeli so določene minimalne in maksimalne velikosti parcel v ureditvenih območjih naselij po posamezni tipologiji individualne stanovanjske gradnje ter za samostojno stoječe stavbe grajene za dejavnosti na površinah za stanovanja. Parcela je lahko večja v primeru, ko je preostanek zemljišča premajhen za oblikovanje nove gradbene parcele.
Vrsta gradnje
Velikost parcele
stanovanjska samostojno stoječa enostanovanjska stavba
500-1200m2
enostanovanjske vrstne in atrijske stavbe
250-500m2
samostojno stoječe stavbe grajene za dejavnosti na površinah za stanovanja
največ 1500m2
26. člen
(varovalni pasovi ob prometnicah)
Javna prometna infrastruktura je kategorizirana, skladno s kategorizacijo so določeni varovalni pasovi v katerih je raba prostora omejena.
Gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje drugih posegov v prostor varovalnih pasov javnih cest in javnih kolesarskih poti je dovoljena le s soglasjem upravljavca. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran javne ceste širok:
- pri glavni cesti 25 m,
- pri regionalnih cestah 15 m,
- pri državni kolesarski poti 5 m,
- pri lokalni cesti 4 m,
- pri krajevni cesti 3m,
- pri javni poti 3 m
- pri javni poti za kolesarje 2 m,
Varovalni progovni pas je zemljiški pas na obeh straneh proge, širok 200 metrov, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge. V varovalnem progovnem pasu je treba pri posegih v prostor upoštevati veljavni pravilnik o pogojih za graditev gradbenih in drugih objektov v varovalnem progovnem pasu.
(gradnja ali rekonstrukcija cest in dostopov do objektov in zemljišč)
V primeru novogradenj ali rekonstrukcij cest je le te treba asfaltirati in izgraditi s prometno tehničnimi elementi določenimi glede na funkcijo ceste, prometno obremenitev, vrsto in strukturo prometa. Kadar zaradi prostorskih možnosti ni moč zagotoviti zadostne širine cest so te lahko na krajših odsekih tudi ožje. Na daljših in ozkih odsekih cest, kjer ni zagotovljeno varno in nemoteno srečanje dveh merodajnih vozil ali enega merodajnega vozila z običajnim vozilom, je treba na primernih preglednih razdaljah urediti izogibališča (razširitev vozišča). Izogibališča je treba urediti za vozila, ki vozijo navzdol, izjemoma za tiste, ki vozijo navzgor. V primeru slepega zaključka ceste in kjer na primerni oddaljenosti ni možnosti za obračanje vozil je treba na koncu cest urediti obračališča.
Prometno-tehnični elementi javnih cest in poti ter dovoznih cest morajo zagotavljati preglednost v krivinah in križiščih (polje preglednosti) ter morajo ustrezati strukturi prometa in prometnim obremenitvam. Raba prostora v območju polja preglednosti je omejena in na njem ne sme biti vertikalnih ovir (objekti, ograje, zasaditve ipd.) višjih od 30 cm. Ceste se naj križajo čimbolj pravokotno.
Gozdne prometnice morajo biti načrtovane, izgrajene in vzdrževane skladno z veljavnim pravilnikom o gozdnih prometnicah.
Vse ceste je treba ustrezno odvodnjavati in redno vzdrževati, vse kategorizirane ceste pa tudi asfaltirati. Priporočljivo je izvajanje geološko geotehničnih raziskav pri novogradnjah in rekonstrukcijah cest, pri načrtovanju sanacijskih ukrepov za stabilizacijo plazov, ki ogrožajo manj prometne ceste in za potrebe dimenzioniranja pri obnovah voziščnih konstrukcij.
Za vsako stavbo mora biti zagotovljen dovoz in dostop z javne ceste. Dovozne ceste in dostopi do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na javne ceste nižje kategorije in preko teh na javne ceste višje kategorije. Na območju razpršene gradnje je možno za dovoz uporabiti tudi gozdne ceste in nekategorizirane privatne ceste na katerih mora biti zagotovljena služnost.
Gradnja na praznih parcelah ne sme onemogočati možno izgradnjo dovozov do gradbenih parcel predvidenih za gradnjo in ne sme onemogočiti dovozov do kmetijskih zemljišč in lesno-pridelovalnega gozda. Prostor med hišami ob cestah mora omogočati uvoze na parcele. Pri vrstni izgradnji je treba zagotoviti dostop do vrtov.
Veljavni predpisi s področja varnosti cestnega prometa se uporabljajo za vse javne prometne površine in tudi za prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne: dovozne ceste, dostopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine, avtobusne postaje in postajališča, gozdne ceste, ceste v zasebni lasti.
Do vseh stavb mora biti zagotovljen dovoz za intervencijska vozila, ob stavbah pa zagotovljena možnost za postavitvene in delovne površine za gasilsko službo. Intervencijske poti so lahko tudi po peš površinah. Do stavb, v katerih so locirane nestanovanjske dejavnosti, mora biti zagotovljen dovoz za dostavna vozila, po potrebi tudi za kmetijska vozila ter dostavne in manipulativne površine. Vse intervencijske poti, dostavne poti in manipulativne površine morajo biti primerno utrjene in dimenzionirane ter urejene brez ovir.
Na območjih mešane namenske rabe kjer je koncentracija javnih funkcij je treba urediti javne parkirne površine (npr. parkiranje ob javni cesti, javna parkirišča).
V primeru novogradenj, dozidav, nadzidav ali sprememb namembnosti obstoječih objektov je treba urediti dodatna parkirišča kapacitete, ki se določi glede na vrsto in obseg dejavnosti. Neutrjene parkirne površine niso dovoljene.
Parkirne površine za tovorna vozila je moč urediti le na površinah za proizvodnjo in skladiščenje.
Kolesarji se lahko vodijo v sklopu motornega ali peš prometa, ob glavni cesti jih je treba ločiti od motornega prometa. Urediti je treba kolesarske steze ali skupne prometne površine za pešce in kolesarje kot obvoziščne površine glavne ceste oziroma speljatikolesarje po vzporednih manj obremenjenih občinskih cestah. Na cestah z nizkimi prometnimi obremenitvami se lahko tudi pešci vodijo v sklopu motornega prometa. Če cesta ne omogoča varnega srečevanja vozil, kolesarjev in pešcev jo je treba razširiti ali pa utrditi izogibališča na primernih preglednih razdaljah.
Odstavna mesta za kolesa je treba urediti ob vseh objektih centralnih dejavnosti in na vstopih na športne in rekreacijske površine. Njihovo število se določi glede na vrsto in obseg dejavnosti.
Vse površine namenjene pešcem morajo ostati nezazidane in urejene brez arhitektonskih ovir.
Vse rekreacijske kolesarske povezave in pohodniške poti morajo biti označene s prometno signalizacijo. Njihov potek ne sme biti prekinjen, površine pa brez fizičnih ovir.
Vsa stanovanjska območja je treba določiti kot območja omejene hitrosti. Na cestah, ob katerih potekajo šolske poti, bo treba izvesti ukrepe umirjanja prometa.
(javni potniški promet)
Avtobusna postajališča so lahko urejena na vozišču, razen ob glavni cesti, kjer morajo biti urejena v zalivu izven vozišča. Zagotoviti je treba varno ustavljanje avtobusov ter varno vstopanje in izstopanje potnikov. Vsa postajališča je treba opremiti s talno in vertikalno signalizacijo.
32. člen
(splošni pogoji)
Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni. Obstoječe in predvidene objekte je priključiti na komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje in omrežje zvez – telekomunikacijsko in CATV). Pogoje za priključitev podajo upravljavci komunalnih in energetskih naprav ter omrežja zvez. Energetski in telekomunikacijski predvideni vodi v naseljih morajo biti izvedeni zemeljsko, v območjih izven naselja so lahko prosto zračni.
Za reševanje problema vodooskrbe je na območjih, kjer je že zgrajeno javno vodovodno omrežje (v naseljih in pri objektih razpršene gradnje), priključiti objekte pod pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Do takrat se stanje obstoječih porabnikov ne menja, novi objekti pa se lahko gradijo le, v kolikor upravljavec obstoječih vodovodnih sistemov lahko zagotovi potrebne količine neoporečne vode.
Pri celotni obravnavi urejanja območja, je potrebno ob novogradnjah vodovodnih cevovodov, ter za področja nove pozidave predvideti tudi rekonstrukcije obstoječega vodovodnega omrežja v naseljih oz. izven njih (odprti prostor) tam, kjer je to potrebno. Natančnejši pogoji za izvedbo rekonstrukcij in novogradenj vodovodnih cevovodov bodo podani v soglasjih k posameznemu
posegu v prostor. Obnoviti in dopolniti je treba obstoječe omrežje tako, da bo nudilo požarno zaščito in omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov.
Gradnja objektov v katerih se predvideva večja poraba vode je možna po predhodni proučitvi zadostnih količin ustrezne vode. Vse obstoječe vodne vire vključno z lastnimi viri, iz katerih se oskrbujejo naselja in zaselki je potrebno ustrezno sanirati ter zagotoviti stalen zdravstveni nadzor. V območjih urejanja namenjeni poselitvi je potrebno urediti ustrezne požarne bazene, oziroma zagotoviti odvzem iz obstoječih vodnjakov, oz. vodnih površin.
(odvodnjavanje in kanalizacijsko omrežje)
V naseljih, kjer je zgrajena kanalizacija, se morajo vsi predvideni stanovanjski, poslovni, proizvodni in drugi objekti priključiti na kanalizacijsko omrežje. Dograditi je treba manjkajočo kanalizacijo oz. dopolniti omrežje tako, da bo nudilo izenačevanje komunalnega standarda za vse prebivalce v naselju, in omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov. Celotno omrežje javne kanalizacije v naseljih naj se konča z iztokom, oz. čiščenjem v biološki čistilni napravi. Novih sosesk večjih od 50 PE (populacijski ekvivalent), se ne sme graditi brez kanalizacije, stare soseske oz. pozidavo pa je potrebno čim prej sanirati s kanalizacijo, ki se zaključuje z ustrezno čistilno napravo. Na območjih, kjer še ni zgrajenega sistema javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov (nepropustne greznice, male čistilne naprave). Pri tem je potrebno upoštevati sanitarno tehnične predpise. V nobenem primeru ni dovoljeno odvajati fekalne ter odpadne vode iz proizvodnje neprečiščene v vodotoke.
Objekti z agresivnimi odpadnimi vodami morajo imeti svoj sistem čiščenja. Neonesnažene meteorne vode je treba odvajati v ponikovalnice in odprte jarke. Meteorne vode iz manipulativnih in parkirnih površin je treba po ustreznem predčiščenju (lovilec olj ali usedalnik) ponikati oziroma, kjer to ni možno, voditi v vodotoke.
Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca.
Na obravnavanem območju bo treba zgraditi
- nove transformatorske postaje 20/04 kV
- 20 kV priključne daljnovode oziroma kablovode novih transformatorskih postaj
- pripadajoče nizkonapetostno omrežje
Novi objekti se priključijo na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije. Planiranje novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) in pripadajočega omrežja (20 kV in 0,4 kV) bo odvisno od povečanja obremenitev, ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih priključenih na obstoječe elektroenergetske vode. TP je potrebno locirati v težišče potrošnje. Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte, v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uredba o elektroenergetskem sevanju v naravnem in življenjskem okolju in Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju).
Iz predvidenih TP je treba do posameznih odjemalcev položiti ustrezno nizkonapetostno omrežje. Nizko in srednje napetostno omrežje je treba v naseljih zgraditi v podzemni oz. kabelski izvedbi. Prav tako morajo biti priključki odjemalcev na omrežje zemeljski. Izgradnja nove javne razsvetljave naj se izvede z enotno opremo za celotno sosesko. Omrežje javne razsvetljave v naselju mora biti zemeljsko. Polaganje kablov je praviloma ob cesti.
Za vse objekte, ki posegajo v elektroenergetski koridor obstoječega DV 2×110 kV Vuzenica – Vuhred in elektroenergetski koridor DV 2×110 kV Vuhred – Pekre širine 30m (± 15m od osi DV) predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja kot to določa veljavna Uredba.
Za vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje.
Napjanje objektov z električno energijo je dopustno tudi iz lastnih virov (agregat, vetrnice ipd.), s tem, da se upoštevajo vsi veljavni predpisi.
Za vse prenosne elektroenergetske objekte je treba predvideti rekonstrukcije.
Novogradnje, rekonstrukcije in priključki telekomunikacijskega omrežja v naselju morajo biti zemeljski. Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste. TK omrežje v naseljih naj bo v zemeljski izvedbi Investitorji morajo zaprositi za izvedbo priključkov pri upravljavcu. Na območju obdelave je potrebno v pločnikih oz. ob robu ulic cestišč do posameznih objektov predvideti nadaljnjo izgradnjo KRS kabelskega omrežja s cevno kabelsko kanalizacijo, v katero se predvidi uvlačenje kablov.
Za območja predvidenih zazidav je treba predvideti priključke na plinovodno omrežje za potrebe ogrevanja z zemeljskim plinom. Plinovodno omrežje, priključke in plinske inštalacije je treba projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi. Pri načrtovanju ostalih posegov v prostor občine je potrebno upoštevati varnostni pas, ki omogoča varno obratovanje plinovoda in sega 5 m na vsako stran od osi plinovoda. V tem pasu ima upravljavec vedno pravico dostopa do plinovoda.
Pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti sega 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda. V tem pasu je prepovedano:
- saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko;
- obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad temenom cevi;
- postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
Ogrevanje objektov v naseljih in pri razpršeni gradnji se lahko vrši individualno z ekološko sprejemljivimi gorivi (ekstra lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin, biomasa, bioplin ipd.), s katerimi se ne bo dodatno onesnaževalo okolje. Na območjih
pozidave, kjer je predvidena visoka gostota pozidave in v primeru sočasne gradnje, je možno ogrevanje iz skupne kotlovnice. V slučaju ogrevanja s tekočim naftnim plinom, naj bodo rezervoarji locirani na vizualno neizpostavljenih mestih. Način skladiščenja tekočih naftnih derivatov mora biti v skladu s Pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi. Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.
39. člen
(varstvo voda)
Na vodovarstvenih območjih je potrebno upoštevati določila Pravilnika o gradnjah na vodovarstvenih območjih, ki se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, in o dokumentaciji, ki je potrebna za pridobitev vodnega soglasja (Ur.l. RS 62/04).
- št.: 54, 65-1, 107: potrebno je preveriti poplavno ogroženost predvidenih objektov in v nadaljnjih postopkih pridobiti Informacijo o pogojih gradnje (z vidika upravljanja z vodami),
- št. 39: v nadaljnjih postopkih je potrebno pridobiti Informacijo o pogojih gradnje (z vidika upravljanja z vodami), vodno soglasje in vodno dovoljenje.
V izogib onesnaženju zraka se kot splošno navodilo priporoča ogrevanje z ekološko neoporečnim gorivom (ekstra lahko kurilno olje, tekoči naftni plin, elektrika).
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
- št.: 51, 52, 88: za celotna območja se opredeli II. stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem.
Pri poseganju v prostor in pripravi projektne dokumentacije na erozijskih območjih je potrebno posebno pozornost nameniti oblikovanju posegov, ki lahko povzročijo nastanek erozijskih procesov.
Novogradnje in nove dejavnosti je potrebno locirati tako, da ravni hrupa kot posledica uporabe ali obratovanja dejavnosti ob upoštevanju stopnje varovanja pred hrupom ne presegajo mejnih ravni za vir hrupa, določenih z Uredbo o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju. Obstoječe vire prekomernega hrupa je potrebno sanirati tako, da ravni hrupa, ki so posledica njihovega obratovanja, ne presegajo mejnih ravni za vir hrupa.
Za stavbna zemljišča razpršene gradnje velja III. stopnja varstva pred hrupom.
(varstvo gozdnega roba in gozda)
Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov, je treba načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je potrebno zagotoviti naslednje minimalne odmike:
- stavbe morajo biti odmaknjene 25 m od gozdnega roba;
- ostali objekti, posegi in ureditve, ki so v nivoju zemljišča pa morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1,0 m.
V projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši odmik, če je iz strokovnega mnenja pristojnega upravljavca razvidno, da manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcije gozdov in gozdnega prostora.
Če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega roba.
(varstvo krajinske slike)
V območja značilnih pogledov na posebno vredne krajinske elemente ali elemente grajene strukture niso dopustni posegi, ki bi motili njihovo vrednost v prostoru.
Na območju urejanja s PUP se nahaja (podrobnejši seznam v naravovarstvenih smernicah):
- večje število naravnih vrednot,
- ekološko pomembna območja Kobansko, Zgornja Drava in Pohorje,
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za Spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev za občino Radlje ob Dravi« (ZRSVN, DE Maribor, oktober 2005), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Radlje ob Dravi.
(varovanje kulturne dediščine)
Kulturnovarstvene akte je potrebno pridobiti za posege na vseh območjih ali objektih kulturne dediščine.
Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta komunalnih odpadkov tako, da niso vizualno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz smeti. Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena znotraj ograje.
Zbirni centri posameznih nenevarnih in nevarnih frakcij komunalnih odpadkov, ki ne sodijo v posode iz rednega sistema odvoza odpadkov, se lahko uredijo na stavbnih zemljiščih, z izjemo površin za rekreacijo in šport in pokopališč.
Posebnih odpadkov ni dovoljeno zbirati in odlagati skupaj s komunalnimi odpadki. Obvezno je upoštevati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Radlje ob Dravi.
49. člen
(splošni pogoji za zaščito)
Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
(zaščita pred požarom)
Požarno varnost je potrebno zagotoviti v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom Potrebno je zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premoženja. Če niso podani s posebni predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države. V hidrantnem omrežju je potrebno zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91). Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN.
Pogoji za odmike med stavbami se izdajajo na podlagi smernic SZPV 204/99, ki jih je izdalo Slovensko združenje za požarno varstvo (Požar – strokovna revija za varstvo pred požari, 2/99) ali tujih predpisov. Potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva, projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo. Poleg zahtevanih požarnovarstvenih odmikov med stavbami je treba zagotoviti tudi potrebne površine za gasilce ob zgradbah (SIST DIN 14090, julij 1999): dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila. Potrebno je predpisati odmike med obstoječimi in novimi komunalnimi vodi.
V skladu 15. člena Pravilnika o študiji požarne varnosti (Ur. l.RS št. 13/98), je potrebno izdelati študijo požarne varnosti. Za posamezna okolja je potrebno izdelati oceno požarne ogroženosti v skladu s pravilnikom o metodologiji za ugotavljanje ocene požarne ogroženosti (Ur.l.RS, št. 70/96)
Potrebno je upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana:
- s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov
- z vplivi obstoječih in novih industrijski objektov in tehnoloških procesov in
- z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji
(zaklanjanje in varovanje prebivalstva in dobrin)
Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin
pred vojnim delovanjem se urejajo skladno z veljavnimi predpisi za to področje.
52. člen
(prenehanje veljavnosti občinskih prostorskih izvedbenih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo za območje definirano v 3. členu tega odloka, veljati prostorski ureditveni pogoji za podeželje občine Radlje ob Dravi (MUV 8/88, 9/91).
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku (MUV).
Številka: 3505-1/06-07
Datum: 26. junij 2006
Občina Radlje ob Dravi
Alan Bukovnik, dipl.upr. org., s. r., župan