Na podlagi 61., 61a. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010-popr.), 43/2011-ZKZ - C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPP-A, 109/2012, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO) in 16. člena Statuta občine Pesnica (MUV, št. 6/99 in 4/01) je občinski svet Občine Pesnica na 13. redni seji dne 19. decembra 2017 sprejel
o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Pesnica
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Pesnica in njegovih sprememb in dopolnitev (Medobčinski uradni vestnik, št. 13/00, 18/01, 21/14 in 22/14) - v nadaljevanju PUP, ki jih je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 17008.
2. člen
V točki B. 2. člena se v grafičnih prilogah zamenja karta iz
druge alineje.
V 8., 12., 19., 20., 33., 35., 45., 47., 48., 57. 59. in 60. členu
se v različnem sklonu beseda »lokacijske« črta in nadomesti z besedo » projektne«.
V 15. členu se besedilo tretje alineje črta in nadomesti z besedilom, ki se glasi: »vzdrževanje objektov«, na koncu zadnje sedme alineje se črta beseda »zvez« in doda besedilo, ki se glasi:
»elektronskih komunikacij (vključno z enostavnimi komunikacijskimi objekti, npr.:baznimi postajami ipd.).«.
V 18. členu se v prvem odstavku spremeni tretja alineja tako,
da se glasi: »
- nadomestne gradnje kot novogradnje legalno zgrajenih
objektov v skladu z določili tega odloka.«.
V peti alineji se črta besedna zveza »in hlevov« ter nadomesti z besedilom, ki se glasi: »kot manj zahtevnih in po CC-SI razvr- ščenih v oddelek 12 nestanovanjske stavbe.«.
V sedmi alineji se na koncu črta beseda »zvez« in doda besedilo, ki se glasi: »elektronskih komunikacij (vključno z enostav- nimi komunikacijskimi objekti, npr.:baznimi postajami ipd.).«.
V drugem odstavku se besedilo spremeni tako, da se glasi:
»Dopustne so storitvene in obrtne dejavnosti, kot so določene v zakonu in podzakonskih predpisih, ki urejajo obrtno dejavnost. Zanje je dopustna gradnja manj zahtevnih objektov, ki so po Uredbi o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (CC-SI), katera določa klasifikacijske ravni objektov, razvrščeni v oddelek 12.«.
V prvem odstavku 19. člena se v peti alineji za vejico doda
besedilo, ki se glasi:
»ki so legalno zgrajeni in nimajo določene gradbene parcele, ali za potrebe kmetij ali dejavnosti, v kolikor se ne morejo zahteve uporabe objekta in izvajanja dejavnosti, parkiranja ali manipulacije zadostiti v okviru stavbnega zemljišča.«.
Za zadnjo alinejo se dodajo tri nove alineje 14,15 in 16, ki se
glasijo: »
- ureditev dostopa do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve;
- gradnja gradbeno inženirskih objektov, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini: daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, in lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje,
- ureditev kampa vključno s pešpotmi in potrebnimi infrastrukturnimi priključki na območju Šport parka prikazanega v grafičnih prilogah. V njem se lahko postavijo tudi mobilne hišice kot premični objekti brez gradbenega dovoljenja.«.
V drugem odstavku se na koncu doda nov stavek, ki se glasi:
»Na grajenem območju kmetije in v neposredni bližini stavbnih zemljišč razpršene gradnje se lahko poleg navedenih objektov v predhodnem stavku gradijo še objekti za rejo živali kot nezahtevni.«.
V tretjem odstavku se v zadnjem stavku število »25« nadomesti z številom »50«.
V točki D 23. člena se besedilo spremeni tako, da se glasi:
»Pri gradnji novih objektov v okviru osamelih kmetij in na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje je treba spoštovati značilnosti obstoječe arhitekture in način oblikovanja tako, da se stavbe gradijo s pravokotnim tlorisom in strmo dvokapno streho kot je določena s tem odlokom. Pri gradnji nestanovanjskih stavb pa je lahko streha drugačna in je potrebno parcele ozeleniti.«.
V 24. členu se besedili prvega in drugega odstavka »tlorisno razmerje in višina oz. etažnost objektov« spremenita tako, da se glasita:
»Tlorisno razmerje:
Tlorisno razmerje stranic 1:1 oziroma kvadratni tloris ni dopusten.
Višina oz. etažnost objektov:
Max. višine stavbe nad terenom je 12,00 m merjeno od najnižje točke kote terena ob stavbi do najvišje kote slemena strehe. Dopustne so max. tri cele etaže nad terenom, kleti v celoti ali delno vkopane ali v več etažah pod terenom, medetažni objekti,
visokopritlični ipd.«.
Črta se besedilo tretjega odstavka z naslovom »Vhod.«. Dosedanji četrti odstavek postane tretji in se spremeni tako,
Streha simetrična dvokapnica s čopi ali brez. Na posameznih strešinah se lahko oblikujejo različne strešne odprtine (npr. za okna, vrata, balkone ipd.), ki ne presegajo 30% njene površine. Štirikapnice, šotoraste in stožčaste strehe niso dopustne. Sleme naj bo vzporedno z daljšo stranico objekta. Naklon strehe je 30
- 45º. Kritina mora biti temna. Priporočljiva je opeka ali materiali podobnega izgleda. Napušči morajo biti široki minimalno 0.5 m.«.
Dosedanji peti odstavek postane četrti, za njim se dosedanji šesti odstavek črta.
Besedilo drugega odstavka 25. člena se spremeni tako, da se
glasi:
»Max. višina stavb nad terenom je 12,00 m merjeno od najnižje točke kote terena ob stavbi do najvišje kote slemena strehe. Dopustne so max. tri cele etaže nad terenom, kleti v celoti ali delno vkopane ali v več etažah pod terenom, medetažni objekti,
Besedilo 25. a člena se spremeni, tako da se glasi: »Na celem območju občine izven območij kulturne dediščine imajo lahko novogradnje tudi drugače oblikovano streho (ravno, enokapnico ipd.) kot je določena v 23., 24., 25. in drugih členih tega odloka.«. Obstoječe besedilo 25. člena se preoblikovano prestavi v novi
61. b člen.
V četrtem stavku 26. člena se besedilo »Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine« spremeni tako, da se glasi: »pri- stojnega nosilca urejanja prostora za področje kulturne dediščine.«.
V prvem odstavku 27. člena se črtajo prva, četrta in šesta alineja.
V zadnjem stavku drugega odstavka 28. člena se besedilo
»obrtnih kompleksov ali objektov« črta in nadomesti z besedilom, ki se glasi: »nestanovanjskih stavb za izvajanje obrtnih de- javnosti«.
Četrti odstavek 29. člena se spremeni tako, da se glasi:
»V območjih novejših stanovanjskih hiš ter na drugih območjih določenih v točkah A, B in D 23. člena, je potrebno glede odmikov upoštevati določila točke C. iz 23. člena tega odloka. Določeni odmiki so lahko večji, manjši pa le v skladu z drugimi členi tega odloka ali s soglasjem lastnika ali upravljavca sosednje parcele.«.
Drugi in tretji odstavek 30. člena se črtata.
Prvi in drugi odstavek 31. člena se spremenita tako, da se
glasita:
»Za nadzidave obstoječih objektov veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot so s tem odlokom določeni za novogradnje.
Rekonstrukcije, dozidave in vzdrževanje obstoječih objektov, se lahko ne glede na določila tega odloka o novogradnjah, izva- jajo z enako obliko strehe in višino kot jo ima obstoječi objekt.«.
V drugem odstavku 33. člena se beseda »lokacijsko« nadomesti z besedo »projektno«.
Na koncu člena se doda novi odstavek, ki se glasi:
»Pri obstoječih objektih, pri katerih je velikost gradbene parcele manjša od določene s tem odlokom, so v skladu z drugimi določili tega odloka dovoljeni vsi posegi iz 15. in 18. člena tega odloka razen novogradnje enodružinskih stanovanjskih stavb.«.
V tretjem odstavku 34. člena se spremenijo širine varovalnih pasov občinskih cest tako, da se glasijo:
- pri lokalnih cestah 10 metrov,
- pri javnih poteh 5 metrov,
- pri občinskih kolesarskih poteh 2 metra.«.
V tabeli drugega odstavka 43. člena se v prvi vrstici prvega stolpca doda besedilo, ki se glasi: »(z eno ali dvema stanovanj- skima enotama)«, v drugi vrstici prvega stolpca se doda besedilo, ki se glasi: »(večstanovanjske stavbe in nestanovanjske stavbe s stanovanji)«.
Za zadnjo vrstico se doda nova, ki se glasi v prvem stolpcu:
»turistične kmetije«, v drugem stolpcu pa : »1 PM / 10 sedežev in/ali na 1PM/5 sob«.
V 49. členu se doda novi drugi odstavek, ki se glasi:
»Namestitev fotovoltaike - infrastrukturnih elementov oz. tehnoloških naprav z inštalacijami za izrabo sončne energije (sončnih kolektorjev) je dopustna na vseh objektih ne glede na druge člene odloka.«.
Podnaslov 52. člena se spremeni tako, da se glasi: »Elektronske komunikacije«.
Besedilo člena se črta in nadomesti tako, da se glasi: »Elektronsko komunikacijsko omrežje, razen objektov in naprav brezžičnih sistemov, se izvede s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Izven naselij je dovoljena tudi gradnja nadzemnih vodov.
Pri vseh posegih v prostor se upošteva trase obstoječega primarnega in sekundarnega omrežja elektronskih komunikacij (telekomunikacijski vodi in kabelska kanalizacija). Obstoječe omrežje elektronskih komunikacij se glede na pozidavo po po- trebi ustrezno zaščiti ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. Pri umeščanju elektronske komunikacijske opreme v prostor ima nadgradnja obstoječega prednost pred novogradnjami.«.
Podnaslov 53. člena se spremeni tako, da se glasi: »Mobilna telefonija, bazne postaje«.
Besedilo člena se črta in nadomesti tako, da se glasi: »Pri načrtovanju elektronskega omrežja mobilnih komunikacij je po- leg ostalih določil tega odloka ter veljavnih predpisov s področij graditve objektov, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja potrebno upoštevati še naslednje usmeritve in pogoje:
- objekte in naprave mobilne telefonije se v čim večji meri umešča v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali na- črtovane infrastrukturne koridorje, objekte in naprave,
- objekte in naprave mobilne telefonije je izjemoma dopustno postaviti tudi na manj kvalitetna kmetijska in v gozdna zemljišča na podlagi soglasja pristojnih služb s področja kmetijstva in gozdarstva,
- pri umeščanju objektov in naprav mobilne telefonije v varstvena območja in območja varovalnih pasov gospodarske javne infrastrukture je potrebno pridobiti soglasje pristojnega nosilca urejanja prostora;
- bazne postaje se umeščajo izven vidno izpostavljenih lokacij, kadar načrtovanje omrežja to dopušča;
- kadar je bazna postaja zgrajena kot samostojni objekt je obvezna zasaditev na zunanji strani ograje;
- baznih postaj mobilne telefonije ni dopustno umeščati na stavbe varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov;
- minimalni odmik bazne postaje od objektov vzgoje in izobraževanja, zdravstvenih ustanov, objektov kulturne dediščine ter stanovanjskih objektov je 35 m. Manjši odmik je dovoljen le s soglasjem lastnikov in upravljavcev prej navedenih objektov.«.
Četrti odstavek 59. člena se črta. Peti odstavek postane četrti
odstavek.
24. člen
Za 61.a členom se dodajo novi 61.b, 61.c in 61.d člen, ki se
glasijo:
Izjeme za obstoječe objekte
Ne glede na ostala določila tega odloka je na osnovi predmetnega člena dopustna legalizacija obstoječih objektov ali njihovih delov (dozidav, nadzidav ipd.) zgrajenih pred uveljavitvijo tega odloka z obstoječo: tlorisno zasnovo, etažnostjo, obliko strehe, velikostjo gradbene parcele ter odmiki od parcelnih meja, če ti ne presegajo višine max. 13m merjeno od najnižje točke terena ob objektu do slemena oz. najvišje točke na strehi, če so fasade v svetlih ne kričečih barvnih tonih, če je zagotovljeno odvodnjavanje ter zdrs snega na lastno zemljišče, so vplivi na okolje v dopustnih mejah za predmetno območje (če gre za dejavnost) in z njo soglašajo pristojni nosilci urejanja prostora.
Lokacija stavbnih zemljišč izven ureditvenih območij naselij
Stavbna zemljišča izven ureditvenih območij naselij, grafično prikazana v prostorskih sestavinah veljavnih planskih aktov za območje občine Pesnica, je v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja dopustno lokacijsko natančneje določiti, če je na neustreznem mestu in prikazana oblika ne zagotavlja varne gradnje in normalne uporabe ter vzdrževanja načrtovanega objekta ali izvajanja dejavnosti glede na dejansko stanje, naravne razmere ipd. (npr. zemljiški kataster, naklon terena, geomehanske, hidrografske značilnosti ipd.). Pri tem mora vsaj polovica površine prikazanega stavbnega zemljišča ostati lokacijsko nespremenjena, stavbno zemljišče se ne sme deliti, njegova površina se ne sme povečevati, lahko pa obsega več zemljiških parcel, tudi v lasti različnih lastnikov, ki soglašajo s predlagano lokacijsko ustreznejšo določitvijo.
Za vsa tolmačenja tega prostorskega akta je pristojni organ, ki je ta akt sprejel.«.
V prvem odstavku 64. člena se doda nova osma točka, ki se glasi: »Strokovna podlaga za širitev Šport parka »Kersnik« v ob- čini Pesnica (MUV, št. 14/17).«.
V drugem odstavku se na koncu prvega stavka pred piko dodata vejica in besedilo, ki se glasi: »razen če je ugodneje za inve- stitorja po predmetnem odloku.«.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem
uradnem vestniku.
Številka: 032-13/2017-4
Datum: 20. december 201
Župan občine Pesnica
Venčeslav Senekovič, dipl. inž. s.r.