Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 1

 

Na podlagi 4. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96 in 22/00), 21. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US, 74/98, 59/99 – odl. US, 70/00, 100/00 – sklep US, 87/01 in 16/02 – sklep US, 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, popravek 36/83, 42/85, popravek 2/86, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 61/96 – odl. US, 35/97, 73/97 – odl. US, 87/97, 73/98, 31/00 in 24/01), statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95 in 72/99) in odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/96) je Občinski svet občine Slovenska Bistrica na 31. redni seji dne 1. 7. 2002 sprejel

 

 

O D L O K

 

 

o oskrbi z vodo na območju Občine Slovenska Bistrica

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

 

1. člen

 

 

Ta odlok določa splošne pogoje oskrbe s pitno vodo iz vodovodov, gospodarjenje z napravami in objekti, pravice, dolžnosti in odgovornosti upravljavcev in uporabnikov v zvezi z dobavo in odjemom pitne vode, nadzor nad izvajanjem tega odloka v Občini Slovenska Bistrica in prenos javnega vodovoda v last Občine Slovenska Bistrica.

 

 

2. člen

 

 

Oskrba z vodo je obvezna lokalna javna služba, ki jo Občina Slovenska Bistrica zagotavlja z javnim podjetjem, z oddajo koncesije ali s podelitvijo pooblastila krajevnim skupnostim.

 

 

3. člen

 

 

Vodovodno omrežje je vsako vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki preskrbuje uporabnike s pitno vodo. Vodovodna omrežja se delijo glede na lastništvo na javna ter zasebna vodovodna omrežja.

 

 

4. člen

 

 

Vodooskrba v Občini Slovenska Bistrica se lahko zagotavlja pod pogoji, ki so določeni s tem odlokom in odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/96).

 

 

5. člen

 

 

Javni vodovod je vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki zagotavlja oskrbo z vodo:

 

 

– najmanj petih gospodinjstev ali več kot dvajsetih ljudi,

 

 

– javnih objektov,

 

 

– objektov za proizvodnjo in promet z živili,

 

 

– javnih prometnih sredstev.

 

 

6. člen

 

 

Lastnik javnega vodovoda je Občina Slovenska Bistrica.

 

 

Ostala vodovodna omrežja, ki niso v lasti Občine Slovenska Bistrica in ki oskrbujejo z vodo do pet gospodinjstev, lahko po pooblastilu lastnika upravljajo posamezne krajevne skupnosti.

 

 

7. člen

 

 

Upravljavci morajo biti tehnično opremljeni in strokovno usposobljeni za kakovostno izvajanje javne službe. Zagotavljati morajo zdravstveno ustreznost pitne vode in varnost oskrbe z vodo. Upravljavec mora imeti odgovorno osebo za vprašanja zdravstvene ustreznosti in varnosti javne oskrbe z vodo, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovno tehnične usmeritve.

 

 

8. člen

 

 

Uporabniki javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda za katerekoli namene, tudi za požarnovarnostno funkcijo.

 

 

Vsi uporabniki javnega vodovoda imajo pravico do oskrbe s kakovostno vodo pod enakimi pogoji, ki so določeni z zakonodajo in s predpisi Občine Slovenska Bistrica oziroma upravljavcev javnega vodovoda.

 

 

9. člen

 

 

Javna služba oskrbe z vodo obsega:

 

 

– upravljanje z objekti in napravami za oskrbo z vodo,

 

 

– zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode uporabnikom,

 

 

– varnost vodooskrbe v skladu z veljavnimi predpisi,

 

 

– vzdrževanje objektov in naprav,

 

 

– izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnoloških izboljšav z namenom ohranjati in izboljševati kakovost pitne vode,

 

 

– izvajanje meritev in monitoringa kakovosti pitne vode,

 

 

– obveščanje uporabnikov o meritvah in moritoringu kakovosti pitne vode,

 

 

– razvoj, ki obsega planiranje in gradnjo novih objektov in naprav ter priključevanje novih uporabnikov na omrežje,

 

 

– vodenje in razvijanje katastra ter registra komunalnih naprav in

 

 

– izdajanje soglasij za priključitev na javni vodovod s strani upravljavca po javnem pooblastilu Občine Slovenska Bistrica.

 

 

II. NAPRAVE IN OBJEKTI OSKRBE Z VODO

 

 

10. člen

 

 

Objekti in naprave uporabnikov so:

 

 

a) Sekundarno omrežje in naprave:

 

 

– omrežje in naprave za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje),

 

 

– omrežje in naprave za preprečevanje požara (hidrantna mreža),

 

 

– omrežje za vzdrževanje javnih površin,

 

 

– črpališča in naprave za dviganje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju,

 

 

– naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju;

 

 

b) Primarno omrežje in naprave:

 

 

– omrežje in naprave, ki služijo za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij) kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice,

 

 

– naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju,

 

 

– vodohrani,

 

 

– cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja ali vodohranov,

 

 

– cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji);

 

 

c) Magistralno omrežje in naprave:

 

 

– objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin ali regije,

 

 

– tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja,

 

 

– vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji,

 

 

Objekti in naprave upravljavcev so v lasti Občine Slovenska Bistrica, upravljajo in vzdržujejo pa jih upravljavci na stroške uporabnikov.

 

 

11. člen

 

 

Objekti in naprave uporabnikov:

 

 

– interno vodovodno in hidrantno (požarno) omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno (obračunsko) mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto,

 

 

– vodovodni priključek, t.j. spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključnim ventilom, odvzemnim jaškom ter vsemi vgrajenimi elementi in obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim,

 

 

– vodomerni jašek ali niša,

 

 

– interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dvigovanje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno, požarno in industrijsko vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali pogodbeno dogovorjenim mestom.

 

 

Objekti in naprave uporabnikov so v lasti oziroma osnovno sredstvo uporabnikov, ki jih zgradijo na osnovi dovoljenja za gradnjo objekta na lastne stroške ter jih tudi upravljajo in vzdržujejo na lastne stroške.

 

 

Če objekt in naprava v lasti uporabnikov nima gradbenega dovoljenja, se sme priključiti na javni vodovod samo na podlagi ustrezne odločbe upravnega organa, ki izdaja gradbena dovoljenja.

 

 

12. člen

 

 

Naprave in objekti upravljavca se glede na namen uporabljajo bodisi za individualno bodisi za skupno rabo. Vse naprave in objekti so praviloma namenjeni za individualno rabo, razen tistih, za katere ta odlok izrecno določa, da so namenjene za skupno rabo.

 

 

13. člen

 

 

Naprave in objekti za skupno rabo so:

 

 

– objekti in naprave za oskrbo prebivalstva s požarno vodo v javni rabi (hidrant in hidrantna omrežja),

 

 

– vodovodna omrežja za vzdrževanje javnih površin.

 

 

Vzdrževanje naprav in objektov za skupno rabo se financira iz sredstev pridobljenih s prodajo vode in iz proračuna Občine Slovenska Bistrica, zato so dolžni upravljalci vsako leto, najkasneje do 30. novembra, za naslednje leto predložiti občinski strokovni službi, pristojni za okolje in prostor, finančno ovrednoten plan vseh del, ki so povezani z vzdrževanjem in obnavljanjem teh naprav in objektov.

 

 

14. člen

 

 

Upravljavci vzdržujejo kataster vodovodnega omrežja in register vodnih priključkov ter hidrantov. Kataster in register sta last Občine Slovenska Bistrica.

 

 

Upravljavci so dolžni hraniti evidenco izdanih soglasij za priključitev objektov na javni vodovod.

 

 

15. člen

 

 

Tehnična izvedba in uporaba javnih vodovodov se določi s pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda na območju Občine Slovenska Bistrica.

 

 

III. POGOJI PRIKLJUČITVE NA JAVNI VODOVOD

 

 

16. člen

 

 

Kjer je javni vodovod že zgrajen ali se gradi ali rekonstruira, je priključitev vsakega novega objekta na javni vodovod obvezna.

 

 

17. člen

 

 

Objekt se priključi na javni vodovod samo s pisnim soglasjem upravljavca, ki priključitev tudi izvede. V kolikor uporabnik oziroma investitor sam ne zaprosi za izdajo soglasja za priključitev na javni vodovod, ga mora upravljavec obvestiti, da je priključitev obvezna in mu posredovati pogoje za izdajo soglasja za priključitev na javni vodovod.

 

 

18. člen

 

 

Uporabnik oziroma investitor je dolžan zagotoviti izvedbo priključka v okvirih, ki so določeni s soglasjem. Za vsak odmik v postopku izvedbe priključka ali za vse kasnejše spremembe na priključku, mora uporabnik ponovno pridobiti soglasje upravljavca.

 

 

19. člen

 

 

Upravljavci dajejo soglasja k:

 

 

– prostorskim izvedbenim aktom,

 

 

– lokacijski dokumentaciji,

 

 

– projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in k vlogi za spremembo namembnosti prostora,

 

 

– vlogi za priključitev, če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja,

 

 

– vlogi za začasni priključek.

 

 

20. člen

 

 

Upravljavec sodeluje kot strokovni sodelavec pri tehničnih pregledih objektov.

 

 

21. člen

 

 

Uporabnik oziroma investitor mora k vlogi za izdajo soglasja ali pred priključitvijo objekta predložiti upravljavcu naslednjo dokumentacijo:

 

 

a) za soglasje k prostorsko izvedbenemu aktu:

 

 

– predlog prostorsko izvedbenega akta z izračunom potrebnih količin pitne vode;

 

 

b) za soglasje k lokacijski dokumentaciji:

 

 

– lokacijsko dokumentacijo,

 

 

– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali drugem merilu, ki je dostopen v katastru,

 

 

– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode;

 

 

c) za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in za spremembo namembnosti prostora:

 

 

– pravnomočno lokacijsko dovoljenje,

 

 

– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s podrobnim projektom za priključitev na javni vodovod (detajl izvedbe priključka),

 

 

– soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi),

 

 

– soglasja lastnikov oziroma oseb, ki razpolagajo z zemljišči, po katerih bo potekal priključek ali pravnomočna sodna odločba oziroma drug ustrezen pravni akt, ki nadomesti njihovo soglasje;

 

 

d) soglasje za priključitev, če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:

 

 

– pravnomočno gradbeno dovoljenje,

 

 

– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali drugem merilu, ki je dostopen v katastru,

 

 

– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s podrobnim projektom za priključitev na javni vodovod (detajl izvedbe priključka),

 

 

– soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi),

 

 

– soglasja lastnikov oziroma oseb, ki razpolagajo z zemljišči, po katerih bo potekal priključek ali pravnomočna sodna odločba oziroma drug ustrezen pravni akt, ki nadomesti njihovo soglasje;

 

 

e) soglasje za začasni priključek (za gradbišče ali za začasni objekt), katero se izda za največ dve leti:

 

 

– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali drugem merilu, ki je dostopen v katastru,

 

 

– odločbo upravnega organa o začasnem objektu ali gradbeno dovoljenje za objekt, ki se gradi,

 

 

– soglasja lastnikov oziroma oseb, ki razpolagajo z zemljišči, po katerih bo potekal priključek ali pravnomočna sodna odločba oziroma drug ustrezen pravni akt, ki nadomesti njihovo soglasje,

 

 

– soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi),

 

 

– opis predvidene porabe vode,

 

 

– predviden datum odstranitve začasnega priključka.

 

 

22. člen

 

 

Če uporabnik oziroma investitor pridobiva enotno dovoljenje za gradnjo, mora za pridobitev soglasja upravljavca za priključitev upoštevati pogoje, ki veljajo za pridobitev gradbenega dovoljenja.

 

 

23. člen

 

 

Soglasje oziroma ustrezno upravno odločbo izdajajo upravljavci tudi k tistim gradnjam objektov, ki se priključujejo na lastni vir oskrbe s pitno vodo (vodovodni sistemi, ki jih ne upravlja upravljavec oziroma ne sodijo med javne vodovode), kakor tudi v primerih, ko objekt ne potrebuje vode in v primerih, kadar je potrebna prestavitev cevovoda zaradi gradnje objekta.

 

 

24. člen

 

 

Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporabljajo določbe člena, ki določa, katera dokumentacija se prilaga k vlogi za soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja in za spremembo namembnosti.

 

 

25. člen

 

 

Pri izdaji soglasja za priključitev objekta na vodovodno omrežje mora upravljavec določiti:

 

 

– minimalni odmik objektov od vodovodnega omrežja,

 

 

– pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivom ostalih objektov, predvsem novogradenj,

 

 

– traso, globino in profil priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,

 

 

– profil vodomera,

 

 

– lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška,

 

 

– posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali na območjih, predvidenih za zajem pitne vode,

 

 

– pogoje križanja komunalnih vodov z vodovodnim omrežjem,

 

 

– mesto priključitve na naprave in objekte, za katere je odgovoren upravljavec in zahteve oziroma pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa vodovoda.

 

 

26. člen

 

 

Uporabnik oziroma investitor si mora pridobiti soglasje upravljavca za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na objekte in naprave za pitno vodo.

 

 

Uporabnik oziroma investitor, izvajalec, pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini vodovodnega omrežja ali naprav, si morajo za ta dela pridobiti soglasje upravljavca ter pokriti vse s tem nastale stroške, vključno z upravljavčevim nadzorom in pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostane vodovodno omrežje ali naprave nepoškodovane.

 

 

Stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči izvajalec del po svoji krivdi, nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za odpravo napak in posledično vse stroške, ki pri tem nastanejo.

 

 

27. člen

 

 

Pri izvajanju del na vodovodnem omrežju oziroma del, katerih posledica bo priključitev na vodovodno omrežje, so dolžni lastniki zemljišč oziroma osebe, ki razpolagajo z zemljiščem, dopustiti pooblaščenim osebam upravljavca dostop do naprav in objektov vodovodnega omrežja.

 

 

Pooblaščene osebe upravljavca morajo pri izvajanju delih paziti, da je poseg v prostor čim manjši. Upravljavec je dolžan povrniti vso škodo, ki jo je lastnik oziroma oseba, ki razpolaga z zemljiščem zaradi posega utrpela.

 

 

28. člen

 

 

Upravljavec je dolžan izdati soglasje za vodovodni priključek in priključiti uporabnika na vodovodno omrežje, če je uporabnik oziroma investitor izpolnil vse pogoje soglasja, ko je k svoji vlogi predložil predpisano dokumentacijo, ko poravna priključno takso in če to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodovodnih virov in prepustnost omrežja. V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključkov, je upravljavec dolžan obvestiti uporabnika oziroma investitorja o razmerah ter pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.

 

 

29. člen

 

 

Vodovodni priključek izdela upravljavec na stroške uporabnika. Po končani gradnji se priključek brezplačno prenese v upravljanje upravljavcu, ki vpiše lastnika objekta v kataster javnega vodovoda in v register priključkov in hidrantov.

 

 

Priključek je del objekta in je last uporabnika. Priključek vključno z obračunskim vodomerom vzdržuje upravljavec na stroške uporabnika. Stroški vzdrževanja vodomera so zajeti v števnini, ki se zaračuna ob ceni vode.

 

 

30. člen

 

 

Uporabnik ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno vodovodno instalacijo ali na svoj vodovodni priključek brez soglasja upravljavca.

 

 

31. člen

 

 

Podrobnejši pogoji izvedbe vodovodnega priključka bodo določeni v pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda na območju Občine Slovenska Bistrica.

 

 

32. člen

 

 

Izvajalec del na javnem vodovodu je upravljavec ali strokovna usposobljena oseba, ki jo pooblasti upravljavec. Ne glede na izvajalca mora upravljavec zagotoviti strokovni nadzor nad deli v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.

 

 

IV. PREVZEM OBJEKTOV IN NAPRAV ZA OSKRBO Z VODO V UPRAVLJANJE

 

 

33. člen

 

 

Prenos tistega sistema, ki še ni prenesen v upravljanje izvajalcu javne gospodarske službe, se opravi zapisniško v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka. Za prenos vodovodnega sistema se smiselno uporabljajo določbe 34. člena.

 

 

34. člen

 

 

Za prenos novozgrajenega infrastrukturnega sistema, ki ima status javnega vodovoda, v upravljanje upravljavcu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

 

 

a) vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, vpisan v kataster in v evidenco priključkov in hidrantov, vpisan v evidenco osnovnih sredstev in navedene njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja),

 

 

b) vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi Republike Slovenije,

 

 

c) izračunani morajo biti stroški vzdrževanja vodovoda, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom,

 

 

d) sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, ki se prevzema in zanj izdelan predračun,

 

 

e) izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih naprav,

 

 

f) postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji: dokumentacije, evidence, knjigovodskih podatkov, blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatkih o terjatvah in dolgovih, in ostalih poslovnih zadev.

 

 

V. MERITVE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE

 

 

35. člen

 

 

Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri. Z velikimi porabniki vode lahko upravljavec sklene posebno pogodbo o meritvi porabljene vode.

 

 

Kadar meritev ni možna, se lahko z uporabniki sklenejo posebne pogodbe s pavšalnim odjemom. Za pavšalni odjem pri porabi pitne vode v gospodinjstvu se za enoto vzame 4–9 m3 na osebo na mesec, vendar to velja le za obstoječe vodovodne sisteme.

 

 

36. člen

 

 

Porabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire na območju, ki ga oskrbuje z vodo javni vodovod, morajo stalno meriti količino načrpane vode.

 

 

37. člen

 

 

Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec vodovoda obračunski vodomer. Stroški nabave in namestitve obračunskega vodomera bremenijo uporabnika.

 

 

Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec samostojno oziroma v skladu s projektom. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera. Vsak obračunski vodomer mora pregledati in žigosati pristojni organ. Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in za zamenjavo.

 

 

38. člen

 

 

Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca. Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik prijaviti upravljavcu.

 

 

Uporabnik ima poleg rednih pregledov, pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če je sporna njegova točnost. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

 

 

Vse okvare, ki so nastale na vodomeru ali na priključku po krivdi uporabnika (npr. zaradi zmrzali, udara tople vode in mehanskih poškodb) bremenijo uporabnika.

 

 

39. člen

 

 

Vodomeri v interni napeljavi, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom, služijo uporabniku ali upravljavcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih in jih upravljavec javnega vodovoda ne vzdržuje in ne odčituje za obračun stroškov, razen če upravljavec javnega vodovoda in upravljavec internega vodovoda skleneta o tem posebno pogodbo.

 

 

40. člen

 

 

Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih po odčitku obračunskega vodomera na priključku. Cena kubičnega metra vode se določa skladno s predpisi o oblikovanju cen storitev.

 

 

Tarifni sistem za obračun oskrbe z vodo sprejme občinski svet, skladno z veljavnimi predpisi v roku šest mesecev od uveljavitve tega odloka.

 

 

41. člen

 

 

Če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe, ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi povprečna poraba na osnovi standardov porabe.

 

 

42. člen

 

 

Uporabniki – fizične in pravne osebe plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih računov mesečno (akontacija). Akontacija se določi na podlagi povprečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju.

 

 

43. člen

 

 

Upravljavec praviloma opravi odčitke obračunskih vodomerov dvakrat letno in opravi obračun porabljene vode za vsakega uporabnika.

 

 

Upravljavec je dolžan objaviti spremembo cene vode na krajevno običajen način.

 

 

Če se spremeni cena vode, upravljavec obračuna porabljeno vodo, vendar ne odčita vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve cene vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju.

 

 

44. člen

 

 

V primerih, ko je na internem vodovodu več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom, izda upravljavec račun pooblaščenemu upravljavcu internega vodovoda.

 

 

Pooblaščeni upravljavec internega vodovoda porazdeli račun na porabnike v dogovorjenem razmerju med porabniki. Če več uporabnikov ne določi pooblaščenega upravljavca internega vodovoda, so vsi uporabniki solidarni dolžniki za plačilo računa.

 

 

Upravljavec javnega in internega vodovoda se lahko s posebno pogodbo dogovorita o izdajanju računov posameznim porabnikom na osnovi med porabniki dogovorjenih razmerij, katerih osnova so lahko odčitki v internem vodovodu vgrajenih vodomerov.

 

 

45. člen

 

 

Uporabnik mora plačati račun v roku, navedenem na položnici oziroma na računu. V primeru, da uporabnik ne poravna vodarine v določenem roku po prejemu računa, ga je upravljavec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok za plačilo in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Če uporabnik zamudi s plačilom, mu upravljavec zaračuna zakonsko veljavne zamudne obresti.

 

 

46. člen

 

 

Uporabnik, ki se s prejetim računom ne strinja, lahko sporoči upravljavcu pisni ugovor na obračun najkasneje v osmih dneh po prejemu položnice oziroma računa. Upravljavec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor porabnika v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobavo vode. Ugovor ne zadrži plačila. Če porabnik ne plača zneska računa na položnici oziroma računu niti v petnajstih dneh po izdanem opominu, lahko upravljavec prekine dobavo vode brez ponovnega opomina.

 

 

VI. PREKINITEV DOBAVE VODE

 

 

47. člen

 

 

Upravljavec ima pravico brez povračila škode prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah vodovodnega omrežja, vendar mora o času trajanja prekinitve dobave vode, pravočasno obvestiti uporabnike bodisi preko sredstev javnega obveščanja, na krajevno običajen način bodisi neposredno.

 

 

48. člen

 

 

Upravljavec ima pravico za krajši čas prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila uporabnikov v primerih:

 

 

– če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kakovost vode v vodovodnem omrežju,

 

 

– če je priključek na vodovod izveden brez soglasja ali ni v skladu s soglasjem upravljavca,

 

 

– če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja,

 

 

– če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali če razširi svojo napeljavo,

 

 

– če uporabnik onemogoča delavcu upravljavca odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka in notranjih napeljav, ki jih ta izvaja v skladu z določili tega odloka,

 

 

– če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi,

 

 

– če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo,

 

 

– če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden,

 

 

– z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaževanja vode,

 

 

– če uporabnik pismeno odpove priključek ali zahteva prekinitev dobave vode.

 

 

49. člen

 

 

Upravljavec ukine priključek tako da:

 

 

– fizično odstrani priključni ventil in cev,

 

 

– izbriše priključek iz katastra,

 

 

– vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev.

 

 

Stroške ukinitve priključka nosi uporabnik.

 

 

50. člen

 

 

Dobava vode je prekinjena za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve.

 

 

Stroške prekinitve in stroške morebitne ponovne priključitve nosi uporabnik v kolikor ne izpolnjuje določil 48. člena odloka.

 

 

VII. ODVZEM VODE IZ HIDRANTOV

 

 

51. člen

 

 

Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni, v brezhibnem stanju in redno vzdrževani. Javne hidrante vzdržuje upravljavec. Za uporabo vode iz hidrantov mora imeti uporabnik tehnično brezhiben hidrantni nastavek, ki ga registrira upravljavec. Spremembe na hidrantih upravljavec redno sporoča pristojni gasilski enoti.

 

 

52. člen

 

 

Iz hidrantov se sme odvzemati voda brez soglasja upravljavca le za gašenje požarov in za odpravljanje posledic elementarne nesreče. Zaradi registracije odvzete vode, je potrebno najkasneje naslednji delovni dan obvestiti upravljavca o odvzemu vode iz hidranta. Upravljavec po obvestilu nemudoma pregleda hidrant in o morebitnih poškodbah obvesti uporabnika hidranta.

 

 

53. člen

 

 

Odvzem vode iz hidrantov za primere:

 

 

– čiščenja ulic, cest in trgov,

 

 

– zalivanja parkov in javnih nasadov,

 

 

– izpiranja kanalov,

 

 

– utrjevanja cestišč in drugih gradbenih del,

 

 

– javnih prireditev,

 

 

– gasilskih vaj,

 

 

– polnjenja cistern za razvoz vode (suša ipd.),

 

 

je dovoljen samo s soglasjem upravljavca. Za takšen odvzem vode se sklene pogodba o odvzemu vode, v kateri se določijo pogoji odvzema in plačilo vodarine.

 

 

54. člen

 

 

Za uporabo hidrantov v lasti uporabnika (interni hidranti), ki se napaja direktno iz javnega vodovoda in je brez vodomera, veljajo prav tako določbe tega poglavja. Te hidrante plombira upravljavec, vzdržuje pa jih lastnik na lastne stroške. O odstranitvi plombe mora uporabnik obvestiti upravljavca najkasneje naslednji delovni dan.

 

 

Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V primeru, da uporabnik poškoduje hidrant, nosi vse stroške popravila.

 

 

VIII. IZREDNE RAZMERE IN VARČEVANJE Z VODO

 

 

55. člen

 

 

Upravljavec je dolžan porabo vode stalno nadzirati. V primeru čezmerne uporabe oziroma pomanjkanja vode, lahko izda navodilo za racionalno uporabo vode, ki so ga uporabniki dolžni upoštevati.

 

 

V primeru višje sile kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno, ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode. V teh primerih mora postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere in poročati pristojnim občinskim službam.

 

 

56. člen

 

 

Upravljavec mora v primeru izrednih razmer in varčevanja z vodo skrbeti predvsem za prednostno preskrbo z vodo osnovnih življenjskih potreb občanov in za požarno varnost.

 

 

57. člen

 

 

Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo isti vodni vir kot javni vodovod, so pri nastopu višje sile dolžni po potrebi zmanjšati uporabo vodnega vira ali dati svoje črpališče na razpolago za prednostno preskrbo osnovnih življenjskih potreb občanov in za požarno varnost.

 

 

IX. OBVEZNOST IN NALOGE UPRAVLJAVCA TER UPORABNIKOV

 

 

58. člen

 

 

Upravljavec ima pri oskrbi z vodo naslednje obveznosti:

 

 

a) zagotavljati mora normalno obratovanje vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljati predlog za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema in varovanja, zaščite in izkoriščanje vodnih virov,

 

 

b) redno vzdrževati vse objekte in naprave javnega vodovoda,

 

 

c) vzdrževati in obnavljati vodovodne priključke,

 

 

d) redno vzdrževati obračunske vodomere in skrbeti za redne preizkuse skladno z zakonodajo Republike Slovenije in predpisi Občine Slovenska Bistrica oziroma upravljavca ali na zahtevo uporabnika,

 

 

e) redno kontrolirati kakovost vode skladno s predpisi, ki urejajo to področje,

 

 

f) obveščati uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode v sredstvih javnega obveščanja, na krajevno običajen način ali neposredno,

 

 

g) voditi kataster in register vodovoda ter ostale evidence,

 

 

h) odčitovati vodomere in redno obračunavati stroške po veljavnem tarifnem sistemu,

 

 

i) izdajati soglasja in omogočiti priključitev na javni vodovod, kot to določa ta odlok,

 

 

j) organizirati preskrbo v primeru višje sile in poročati o nastopu višje sile pristojnim občinskim organom,

 

 

k) sistematično pregledovati omrežje, ugotavljati izgube ter skrbet za avtomatizacijo,

 

 

l) preizkušati in vzdrževati hidrante,

 

 

m) kontrolirati ustreznost interne napeljave v objektih uporabnikov pred priključitvijo na javni vodovod,

 

 

n) opraviti pregled interne napeljave in opraviti kontrolo kakovosti vode, če je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna,

 

 

o) meriti količino načrpane vode na lastnih črpališčih,

 

 

p) skrbi, da so javni vodovodi zgrajeni iz atestiranih materialov in v skladu z geotehničnimi pogoji,

 

 

q) pri vzdrževanju, saniranju ali rekonstrukciji vodovodnega omrežja, preverja in po potrebi obnavlja vodovode, ki ne ustrezajo več veljavnim normativom za hidrantno omrežje,

 

 

r) pripravlja načrte za izvedbo del iz zbranih amortizacijskih in investicijskih sredstev.

 

 

59. člen

 

 

Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih porabnikov, priključenih na javni vodovod ali, ki bi vplival na kakovost vode v javnem vodovodu.

 

 

Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati lastnega vodnega vira le, če sta priključek in interna napeljava na javni vodovod in lastni vodni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave.

 

 

60. člen

 

 

Uporabniki imajo naslednje obveznosti:

 

 

a) na javni vodovod se priključijo le s soglasjem upravljavca,

 

 

b) redno vzdržujejo interno napeljavo, vodomerni jašek ali nišo in interne hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem in čistijo dostope do njih pred snegom, ledom in ostalimi neprilikami,

 

 

c) ščitijo pred zmrzovanjem obračunski vodomer,

 

 

d) dovoljujejo vstop v svoj objekt, kadar gre za odčitovanje in vzdrževanje vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzem vzorcev vode,

 

 

e) kontrolirajo stvarno porabo vode in jo primerjajo z dovoljeno ob priključitvi,

 

 

f) javljajo upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, priključku in vodomerih in o odjemu vode iz požarnih hidrantov za sekundarni sistem na katerega so priključeni,

 

 

g) pismeno obveščajo upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode,

 

 

h) redno plačujejo vodo in priključno moč na podlagi izdanih računov,

 

 

i) urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera in sporočijo upravljavcu naslovnika in plačnika računov,

 

 

j) se drže varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave vode,

 

 

k) pridobijo soglasje upravljavca za večja dela pri predelavi in popravilih interne inštalacije,

 

 

l) povrnejo škodo povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj.

 

 

61. člen

 

 

Izvajalci del pri vzdrževanju, rekonstrukciji ali gradnji cest, ulic, trgov in drugih objektov morajo pred začetkom del pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda. Po zaključku del morajo vzpostaviti vodovodno omrežje in naprave v prvotno stanje.

 

 

Upravljavci drugih komunalnih instalacij (PTT, elektro, javna razsvetljava, toplovod, plinovod, kabelska TV, kanalizacija, itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave in objekti nepoškodovane.

 

 

X. NADZOR

 

 

62. člen

 

 

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, pooblaščeni delavci upravljavca pa strokovni nadzor.

 

 

XI. KAZENSKE DOLOČBE

 

 

63. člen

 

 

Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje upravljavec javnega vodovoda:

 

 

a) če prekine dobavo vode brez predhodnega obvestila uporabnikom in je s tem povzročena materialna škoda,

 

 

b) če z nestrokovnim delom onesnaži vodo v vodovodnem omrežju,

 

 

c) če ne dopusti priključitve ob predhodni izpolnitvi pogojev,

 

 

č) če ne izpolnjuje obveznosti prednostne oskrbe z vodo za osnovne potrebe občanov v času pomanjkanja ob nastopu višje sile,

 

 

d) če ne izpolnjuje svojih obveznosti po 58. členu tega odloka.

 

 

Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se z denarno kaznijo 60.000 SIT kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca.

 

 

64. člen

 

 

Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik – fizična oseba, če:

 

 

a) se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda,

 

 

b) se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca,

 

 

c) ne izpolnjuje svojih obveznosti iz 60. člena,

 

 

č) prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnaži vodo v napeljavi,

 

 

e) neupravičeno odvzema vodo iz hidranta.

 

 

Za prekrške iz prejšnjega odstavka tega člena se kaznuje uporabnik – fizična oseba v zvezi z opravljanjem dejavnosti z denarno kaznijo 150.000 SIT.

 

 

Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje uporabnik – pravna oseba z denarno kaznijo 200.000 SIT, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 60.000 SIT.

 

 

Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje pravna oseba, ki:

 

 

a) ne poskrbi, da pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest ali ulic in trgov ostanejo vodovodni objekti in naprave v prvotnem stanju,

 

 

b) pri opravljanju del na svojih objektih in napravah ne zagotovijo, da ostanejo objekti in naprave javnega vodovoda nepoškodovane,

 

 

c) ne merijo načrpane vode.

 

 

Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

 

 

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

 

65. člen

 

 

Obstoječi infrastrukturni sistem (infrastrukturni objekti, naprave oziroma omrežja) je postal last Občine Slovenska Bistrica na podlagi 76. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93). Z dnem prenosa v javno lastnino, t.j. z dnem uveljavitve omenjenega zakona so ugasnile tudi vse terjatve do Občine Slovenska Bistrica.

 

 

66. člen

 

 

Upravljavec in uporabniki vodovodnega omrežja, ki je v lasti občine, se morajo zahtevam tega odloka prilagoditi najkasneje v roku enega leta po začetku veljave tega odloka.

 

 

67. člen

 

 

Občinski svet občine Slovenska Bistrica sprejme v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda.

 

 

68. člen

 

 

Za odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. Z dnem njegove uveljavitve preneha veljati odlok o dobavah in odjemu pitne vode na območju Občine Slovenske Bistrice (Uradni list SRS, št. 22/89).

 

 

 

 

 

Št. 10/032-01/31-6/2002

 

 

Slovenska Bistrica, dne 1. julija 2002.

 

 

Župan

Občine Slovenska Bistrica

dr. Ivan Žagar l. r.

 

 

 

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor