Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list Republike Slovenije, št. 16/2008, 123/2008, 8/2011 – ORZVKD39, 90/2012 in 111/2013) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Ormož na 19. redni seji, dne 13. 2. 2017 sprejel
ODLOK
o razglasitvi kulturnih spomenikov
lokalnega pomena
na območju občine Ormož
1. člen
Z namenom, da se ohranjajo kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanistične, etnološke in umetnostno – zgodovinske vrednote ter zagotovi njihov nadaljnji obstoj, Občina Ormož z odlokom razglaša kulturne spomenike lokalnega pomena na območju občine Ormož.
2. člen
Podlaga za razglasitev so Strokovne podlage za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena za občino Ormož, ki jih je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor. Vsak opis spomenika vključuje:
- evidenčno številko (EŠD),
- ime enote,
- lokacijo,
- utemeljitev razglasitve,
- opis varstvenega režima spomenika,
- grafični prikaz.
3. člen
Kulturno dediščino predstavljajo območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materialna dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Dediščina, katere značilnosti so po strokovnih merilih posebnega pomena za ožje in širše lokalno okolje, lahko dobi status spomenika lokalnega pomena.
Spomeniki so posamezni premični in nepremični predmeti, njihove zbirke, stavbe, naselja ali njihovi deli ter območja. Po svojih lastnostih so predvsem:
- arheološka najdišča so originalni kraji deponiranja arheoloških ostalin, to je stvari in vsakršnih sledov človekovega delovanja iz preteklih obdobij, ki so identificirani z ustreznimi strokovnimi postopki;
- stavbe so eno- ali večprostorni grajeni objekti s streho. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega, tehnološkega in verskega razvoja. Ločimo gospodarsko/proizvodne, javne, poslovne in stanovanjske stavbe, ki spadajo v okvir profanih stavb, ter sakralne stavbe, ki so v osnovi namenjene bogoslužju;
- parki in vrtovi so deli odprtega prostora, oblikovani v razmerju med grajenimi ali oblikovanimi objekti, rastlinjem, vodo in reliefom. V to zvrst sodijo tudi drevoredi, alpinetumi, gaji, rozariji, skalnjaki, zeliščni vrtovi in druge vrtnoarhitekturne ureditve (ureditve javnih prostorov);
- stavbe s parki in vrtovi so enovite celote oblikovanega odprtega prostora in grajenih objektov. Ločimo profane stavbe s parki ali z vrtovi (dvorec s parkom ali z vrtom, grad s parkom ali z vrtom, zdravilišče) in sakralne stavbe s parki ali z vrtovi;
- spominski objekti ali kraji so grajeni ali oblikovani objekti in prostori izražanja spoštovanja ter spominjanja na neko osebo, dejavnost, dejstvo, dogodek. Ločimo domove pomembnih osebnosti, znamenja, objekte in kraje mrtvih, kraje zgodovinskih dogodkov, preproste vojaške objekte, kraje spominjanja na človeško poselitev ali dejavnost;
- drugi objekti in naprave so grajeni objekti ali večji predmeti iz več sestavljenih delov in služijo tistim človeškim potrebam, ki niso bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbi. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, političnega in tehnološkega razvoja. Ločimo delovne naprave, industrijske/gospodarske objekte, kulturne in vadbene objekte, objekte transportne infrastruktur, objekte urbane opreme, signalne ter merilne naprave in objekte ter zidove in jarke;
- naselja in njihovi deli so prostori trajne človeške poselitve, združujejo bivališča z javnimi objekti, prostori in funkcijami. Obsegajo podeželska (zaselek, vas), trška in mestna naselja, njihove dele (trg, četrt, kolonija, ulica) ter druga območja poselitve skupaj s pripadajočimi zemljišči;
- kulturna krajina je del odprtega prostora z naravnimi in grajenimi ali oblikovanimi sestavinami, katerega strukturo, razvoj in rabo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnosti. Glede na strukturne značilnosti ločimo kmetijske krajine, poseljene krajine in zgodovinske krajine.
- ostalo je zvrst, v katero sodi nepremična kulturna dediščina, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih zvrsti
Meje območij kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območij so v strokovnih podlagah za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena za občino Ormož vrisane na digitalnem katastrskem načrtu v merilih 1:1000 in 1:2880, prav tako so prikazane v preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000.
4. člen
Za kulturne spomenike lokalnega pomena se razglasijo naslednje enote dediščine:
(1) Arheološka najdišča
EŠD:
29514
Ime enote:
Cvetkovci – Arheološko območje Dobrava
Lokacija:
Parcelna številka: 161, 162/1, 162/3, 162/4, 163/1, 163/2, 164, 166, 412/1, 412/2, 413/1, 413/3, 413/5, 413/6, 415, 416/3, 416/4, 417/1, 417/2, 418, 1162/1 – severni del, 1162/3, 1162/4 – južni del, 1178/3, 1178/4 – osrednji del, 1178/5 k.o. Cvetkovci
Utemeljitev razglasitve:
Severno od zaselka Spodnji Cvetkovci so bile na obeh straneh železniške proge leta 2010 odkrite plasti z rimskodobno lončenino. Območje je pomemben vir podatkov za znanstveno proučevanje rimskodobne poselitve Ptujskega polja.
Opis varstvenega režima:
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
- zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev;
- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa; v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave;
- nepooblaščenim osebam je prepovedano uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe;
- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih, in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.
29744
Cvetkovci - Rimska cesta Poetovio-Savaria
Parcelna številka: 440 k.o. Osluševci; *37, 752, 753/1, 754, 755/2, 755/3, 755/4, 755/5, 755/6, 755/7, 755/8, 755/9, 755/10, 755/30, 755/37, 755/39, 755/40, 755/41, 755/42, 755/43, 755/44, 755/45, 755/46, 755/47, 755/48, 757/3, 1158/1, 1158/2, 1174/1, 1432, 1433, 1434, 1437, 1438, 1442, 1446, 1669, 1672, 1673, 1691, 1692 k.o. Cvetkovci
Del trase rimskodobne ceste, ki je povezovala Poetovio s Savario (Via publica Poetovio-Carnuntum), poteka od vasi Osluševci do konca Spodnjih Cvetkovcev pod današnjo regionalno cesto Ptuj-Ormož, kjer je vidna kot nasip. V nadaljevanju, od Spodnjih Cvetkovcev proti vzhodu, poteka v ravni liniji čez polja in gozd. Spomenik je kot del rimskega cestnega omrežja evropsko zanimiv.
- zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev, z gozdom se gospodari na tradicionalni način;
- regionalno cesto se vzdržuje na način, ki ne bo posegal v strukture arheoloških ostalin; v nepozidana zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo;
23581
Cvetkovci – Rimskodobna naselbina
Parcelna številka: 656, 657, 658, 659/1, 659/2, 659/3, 660/1, 660/2, 660/3, 661/1, 661/2, 662/1, 662/2, 663, 706/1, 706/5, 706/8, 706/10, 707, 708/2, 708/3, 709/1, 709/2, 710, 711/1, 711/2, 712/1, 712/2, 713, 715/1, 715/2, 1154/3 – severni del, 1166 k.o. Cvetkovci
Arheološko najdišče v zahodnem delu naselja Cvetkovci leži tik ob trasi istodobne ceste Poetovio–Savaria. Ostaline rimskodobne naselbine so bile odkrite in delno raziskane leta 1995 in 1997 tekom arheološkega nadzora ob zemeljskih delih. Arheološko najdišče je pomemben vir podatkov za znanstveno proučevanje rimskodobne poselitve Ptujskega polja.
- na pozidanih zemljiščih je po predhodnih arheoloških raziskavah možna sanacija obstoječih objektov in nadomestna gradnja; v nepozidana zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa; v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave;
23583
Dobrava – Prazgodovinska naselbina
Parcelna številka: 33/4, 1338/18 k.o. Ormož; 141/1, 142, 153, 154, 155, 156, 508, 509, 510, 511, 512, 513, 514/2, 514/3, 515, 516, 517, 518, 519, 520, 521, 522, 523, 524, 525, 526, 527, 528/3, 528/4, 529, 530, 531, 532, 533, 534, 535, 536, 537/1, 538/2, 539/2, 541, 549/1, 688/2 – južni del, 699/1, 699/2, 699/3, 699/4, 699/5 k.o. Hardek
Arheološko območje se razprostira na južnem delu naselja Dobrava, večinoma severno nad ormoško obvoznico. Ostaline prazgodovinske poselitve (odlomki lončenine in deli kamnitih sekir) so bile odkrite tekom terenskih pregledov Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož v letih 1991 in 1996. Arheološko najdišče je pomemben vir podatkov za znanstveno proučevanje prazgodovinske poselitve Slovenskih goric.
- zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev; z gozdom se gospodari na tradicionalni način;
- v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa; v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave;
15303
Dobrava – Rimski gomili Hajndl
Parcelna številka: 335 k.o. Hardek
Na vzhodnem grebenu nad Lešnico je v gozdu dvoje gomil, od katerih je ena na vrhu poškodovana. Po velikosti sodita med velike gomile, saj obsegata 20 oziroma 37 m premera in sta visoki 2,8 oziroma 3 m. Gomili predstavljata arheološki spomenik v prvotni legi in kot tak pomemben prostorski marker v historični kulturni krajini, posebej pa sta še pomembni za proučevanje t.i. parov velikih antičnih gomil.
- zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju gomil je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanje panjev in skal;
- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.
6033
Hajndl – Arheološko najdišče
Parcelna številka: 835/5, 840/3, 840/4, 841/1, 841/2, 842, 843, 844/1, 844/2, 844/3, 845/1, 845/2, 845/4, 846, 847, 848, 849, 850, 851, 852/1, 852/2, 853, 854, 855/1, 855/2, 856/1, 856/2, 857, 858, 859, 860, 861, 862, 863, 864, 865, 866, 867, 868, 869, 1276/1, 1328/1 – zahodni del, 1328/2, 1328/3, 1338/36, 1338/37, 1338/38, 1338/39, 1338/40, 1338/41, 1338/42, 1338/43, 1338/44, 1338/45, 1338/46, 1338/53 k.o. Ormož;
*198, *206, 698/2, 698/3, 698/5, 698/6, 698/7, 698/8, 698/9, 698/10, 698/12, 698/13, 698/14, 698/15, 698/16, 699/1, 699/2, 699/3, 699/4, 699/5, 699/6, 699/7, 699/8, 699/9, 700/1, 700/2, 700/3, 700/4, 700/5, 700/6, 700/7, 700/8, 700/9, 700/10 700/11, 700/12, 700/13, 700/14, 700/15, 701/1, 701/3, 702/1 702/2, 703/1, 703/3, 703/4, 703/5, 703/6, 703/7, 703/8, 703/9, 703/10, 704, 705, 706/1, 706/2, 706/3, 706/4, 707/1, 707/2, 708, 709, 710/1, 710/2, 711/1, 711/2, 712, 713, 714/1, 714/2, 715, 716/1, 716/2, 716/3, 716/4, 716/5, 717/2, 718/2, 719/1, 719/2, 720, 721/1, 721/5, 727/1, 727/2, 727/3, 805/1, 805/3, 806/1, 806/2, 820, 823, 824, 825, 826, 827, 830/1, 830/2, 830/3, 830/4, 830/5, 830/6, 832/1, 832/2, 832/3, 833/1, 833/2, 833/3, 833/4, 833/5, 833/6, 833/7, 833/8, 833/9, 833/10, 833/11, 833/12, 833/13, 833/14, 833/15, 833/16, 833/17, 833/18, 833/19, 834/1, 834/2, 834/4, 834/5, 835/1, 836, 837, 838, 839/1, 840/1, 840/2, 840/3, 840/4, 840/5, 841/1, 841/2, 841/3, 841/4, 842/1, 842/2, 842/3, 842/4, 842/5, 842/6, 842/7, 842/8, 843, 844, 845, 847, 848/1, 848/2, 849/1, 849/3, 849/4, 850/1, 850/3, 850/4, 851, 852/2, 852/3, 852/4, 852/5, 852/6, 853, 854, 855, 856, 857, 858/2, 860, 861, 863, 864, 865, 866, 1037/10 – južni del, 1065/4 – vzhodni del, 1065/5, 1065/6, 1065/7, 1065/8, 1065/9, 1065/10 k.o. Velika Nedelja
320/1, 320/2, 320/3, 320/4, 320/5, 321/1 321/2, 321/3, 321/4, 321/5, 321/6, 321/7, 322/1, 323/1, 323/4, 323/5, 324, 325/1, 325/2, 326/2, 326/3, 326/4, 326/5, 326/6, 326/7, 326/8, 326/9, 328, 348, 349, 350, 351, 352, 353, 354, 355, 356, 357, 358, 359, 360, 361, 362, 363, 364, 365, 366, 367/1, 367/2, 368, 369, 370, 372, 373, 375, 376, 377/1, 377/2, 378, 379, 380, 381, 383/1, 384/1, 384/2, 385/1, 699/50 699/51, 699/52, 699/53, 699/54, 699/55, 699/56, 699/57, 699/58, 699/59, 699/60, 699/88, 699/89, 699/90, 699/91, 699/92, 699/93, 699/94, 699/95, 699/96, 699/97, 700/9, 700/10, 700/11, 700/12, 700/13, 700/14, 700/15, 700/16, 700/17, 700/18, 700/19 k.o. Hardek
Na blagem južnem pobočju griča Hajndl, severno in južno od regionalne ceste Ptuj–Ormož, se nahajajo ostaline večje naselbine iz pozne bronaste dobe in starejše železne dobe, odkriti pa so bili tudi rimskodobni objekti ob trasi glavne rimske ceste Poetovio–Savaria. Najdišče je izrednega pomena predvsem kot vir znanstvenih podatkov za razumevanje razvoja poselitve na prehodu iz pozne bronaste v starejšo železno dobo na širšem jugovzhodnem alpskem prostoru.
- zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev; z gozdom se gospodari na tradicionalni način;
- v nepozidana zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa; v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave;
- po predhodnih arheoloških raziskavah znotraj že pozidanega območja je možna sanacija obstoječih objektov in nadomestna gradnja;
6049
Hardek – Arheološko najdišče Na bregu
Parcelna številka: 562, 608/1, 608/2, 612/1, 612/2, 612/3, 612/4, 612/5, 613, 614/2, 614/3, 614/5, 617, 619/2, 685/1, 685/2, 699/13, 699/17, 699/18, 699/19, 699/100 – zahodni del, 699/103 k.o. Hardek
Na blagem južnem pobočju obronkov Slovenskih goric z ledinskim imenom Na bregu se nahajajo ostaline utrjene naselbine iz časa bakrene dobe, ki je bila delno arheološko raziskana pred gradnjo obvoznice mesta Ormož. Pri tem so bili raziskani tudi ostanki grobne gomile iz starejše železne dobe, ki je bila delno izkopana že na koncu 19. stoletja, najdeno pa je bilo tudi drobno gradivo iz mlajše železne dobe in pozne antike. Arheološko najdišče je pomembno predvsem kot vir znanstvenih podatkov za razumevanje poselitve severovzhodne Slovenije v času bakrene dobe.
- zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev
6058
Hum pri Ormožu – Rimska cesta Poetovio-Savaria
Parcelna številka: *171, 508, 509, 510, 517, 518/1, 518/2, 518/11, 606/2, 607/1, 608, 612/1, 623, 624/2, 626/1, 631/1, 632/2, 796/1, 798 k.o. Hum
Ob južnem vznožju Huma je vodila rimske ceste Poetovio–Savaria, ki je ob kolovozih deloma vidna še danes. Trasa predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi in je kot del rimskega cestnega omrežja evropsko zanimiva.
- zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, kolovoze se vzdržuje na način, ki ne bo posegal v strukture arheoloških ostalin; kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev; z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju trase rimske ceste je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak;
23584
Lešnica – Prazgodovinska naselbina
Parcelna številka: *52, 383, 402, 403, 404/5, 404/14 – južni del, 405, 406, 407/1, 408/1, 408/2, 427/1, 428, 429, 431, 432, 434, 435 k.o. Lešnica pri Ormožu
Območje prazgodovinske naselbine je na njivah južno od vasi Lešnica, kjer je bila tekom terenskega pregleda Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož leta 1991 odkrita naselbinska plast z bakrenodobno lončenino. Najdišče predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi, za natančnejšo opredelitev pa so potrebne nadaljnje arheološke raziskave.
6037
Loperšice – Rimska cesta Poetovio-Savaria
Parcelna številka: *6/2, 87/2, 91, 92, 93/2, 94, 95/1, 96, 110, 113/1, 119, 121/1, 168/2, 169,170, 172, 173, 174, 175, 177, 178, 180/1, 180/2, 223/1, 223/2, 227/1, 231, 232, 233, 235, 237/3, 237/6, 237/7, 237/9, 244, 457/2, 457/3, 457/6, 458/1, 460 k.o. Loperšice
Po južnih obronkih gričev in v gozdu med zaselkoma Hum pri Ormožu in Loperšice je potekala rimska cesta Poetovio-Savaria, ki je mestoma še danes dobro ohranjena. Trasa predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi in je kot del rimskega cestnega omrežja evropsko zanimiva.
- zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev; z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju trase rimske ceste je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak;
15435
Loperšice – Rimsko gomilno grobišče
Parcelna številka: 170 k.o. Loperšice
Tik ob trasi rimske ceste je troje antičnih gomil s premeri 6,5-10 m ter višino 0,3–0,6 m. Ena od gomil je bila leta 1963 delno raziskana, pri čemer je bil odkrit žgan grob, obložen s kamnitimi ploščami. Ostali gomili sta nepoškodovani. Gomile so značilnost pokrajine in predstavljajo arheološki spomenik v prvotni legi, ki ima zaradi ohranjenosti še posebno vrednost.
29228
Mihovci pri Veliki Nedelji – Arheološko najdišče Spodnje polje
Parcelna številka: 799/2, 803/1, 803/2, 809/1, 809/3, 809/4, 810, 816/2, 1063/1 – osrednji del, 1606, 1607, 1608, 1609, 1610, 1611, 1612, 1613, 1614, 1615, 1616, 1694/1 - jugovzhodni del, 1694/2 – severozahodni del, 1694/3 k.o. Velika Nedelja
Na obeh straneh železniške proge jugovzhodno od vasi Mihovci pri Veliki Nedelji je arheološko najdišče s sledovi prazgodovinske in rimskodobne poselitve. S testnim sondiranjem leta 2010 so bile namreč odkrite plasti z odlomki lončenine in s prazgodovinsko strukturo-stojko. Najdišče predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi, za natančnejšo opredelitev pa so potrebne nadaljnje arheološke raziskave.
6039
Mihovci pri Veliki Nedelji – Neolitska naselbina
Parcelna številka: 788/1, 790/1, 792/1, 792/3, 798/1, 1063/1 – osrednji del, 1601/1, 1602, 1603, 1604, 1605, 1694/1 – osrednji del k.o. Velika Nedelja
Na njivah na obeh straneh železniške proge Ptuj-Ormož, jugovzhodno od postajališča Velika Nedelja, so bili leta 1962 ob kopanju vodovodnega jarka ugotovljeni intenzivni sledovi neolitske naselbine s keramiko in kamnitim orodjem. Naselbina predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi, za natančnejšo opredelitev pa so potrebne nadaljnje arheološke raziskave.
10665
Mihovci pri Veliki Nedelji – Rimska cesta Poetovio-Savaria
Parcelna številka: 26/1, 26/3, 27/2, 28/2, 29/2, 30/2, 35/1, 35/3, 41/1, 41/2, 42/1, 42/2, 42/4, 43/4, 43/31, 711/1, 716/2, 716/3, 717/1, 730/2, 731/1, 736/1, 736/5, 1037/10, 1063/1, 1299/2, 1405, 1418, 1419/1, 1420, 1421, 1422/1, 1423, 1424, 1431, 1433, 1434, 1584, 1703/1 k.o. Velika Nedelja
Skozi kraj je tekla rimska cesta Poetovio-Savaria, ki je v useku nad visoko teraso tik ob sedanji cesti še delno vidna. Njen profil je bil ugotovljen leta 1963 s sondiranjem. Trasa predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi in je kot del rimskega cestnega omrežja evropsko zanimiva.
6051
Miklavž pri Ormožu – Gomilno grobišče Curkovica
Parcelna številka: 474/1 – jugovzhodni del, 731/1 – jugovzhodni del k.o. Miklavž
Ob gozdnem robu je ob poti skupina štirih gomil v vrsti. Gomile so večinoma nepoškodovane, obsegajo 5,5–9,7 m premera in so 0,60–0,9 m visoke. Gomile so neraziskane, zato je časovna opredelitev negotova. Gomile so značilnost pokrajine in predstavljajo arheološki spomenik v prvotni legi, ki ima zaradi ohranjenosti še posebno vrednost.
6482
Miklavž pri Ormožu – Gomilno grobišče Gerič
Parcelna številka: 483/1 k.o. Miklavž
V bližini gozdnega roba sta dve razkopani gomili s premeri 10,5 in 11,5 m ter višino 1,4 m in 1,2 m. Gomili sta bili razkopani pred zadnjo vojno in po njej, pri čemer naj bi domačini našli (danes izgubljene) črepinje raznih posod. Grobišče je arheološki spomenik v prvotni legi in je kot del kompleksa širše zanimivo kljub temu, da so gomile že delno prekopane.
500
Ormož – Arheološko najdišče Ormož
Parcelna številka: 1/1, 1/2, 1/5, 2, 3, 4, 5, 6/1, 6/2, 8/1, 8/2, 9, 10/1, 10/3, 10/4, 11/2, 12, 13, 14, 15/2, 16, 17, 18, 19, 20/1, 20/2, 21, 22, 23/1, 23/2, 23/3, 24/1, 24/2, 24/3, 24/4, 24/5, 24/6, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31/4, 31/5, 32, 33/1, 33/2, 34/4, 34/5, 34/6, 34/7, 77, 79, 80/1, 80/2, 81, 82, 83, 84/1, 84/2, 85, 86, 87, 88/2, 88/3, 88/4 – jugozahodni del, 88/5 – jugozahodni del, 89/4, 89/5, 89/6, 89/7, 90/7, 90/9, 90/13, 90/14, 90/15, 90/16, 90/17, 90/18, 90/19, 90/20, 90/21, 90/22, 90/23, 91/1, 91/2, 91/4, 91/5, 91/6, 92/1, 92/2, 92/3, 92/4, 93/1, 93/2, 93/3, 94/1, 94/2, 95, 96, 97/2, 97/3, 101/2, 102/4, 102/5, 102/6, 406/1, 406/5, 416/1, 416/2, 417, 422/1, 422/2, 422/3, 423/1, 423/2, 424, 425, 426, 427, 428, 429/3, 429/4, 429/5, 429/6, 430/1, 430/3, 430/4, 431/2, 431/3, 431/4, 432, 433, 434/1, 434/2, 435/4, 435/6, 435/7, 435/8, 435/9, 436/4, 436/5, 436/6, 437/1, 437/2, 438, 439, 440, 441, 442, 443, 444, 445, 446, 447, 448/1, 448/3, 448/4, 448/5, 448/6, 452, 453, 454, 455, 456, 457, 458, 459, 460/1, 460/2, 460/3, 461, 462, 463, 464, 465, 466, 467/1, 467/2, 468/2, 468/3, 468/4, 469, 470, 471, 472, 473, 474, 475, 476/1, 476/2, 477, 478, 479, 480/1, 480/2, 480/3, 480/4, 480/5, 480/6, 480/7, 480/8, 480/9, 481, 482, 483, 484, 485, 486, 487, 488, 491/1, 491/2, 493, 494/1, 494/2, 496/1, 496/2, 496/3, 496/4, 496/5, 498, 499, 500, 501, 503, 504/1, 504/2, 505, 506, 507/1, 507/2, 507/4, 508, 509, 510/1, 510/2, 510/16, 511/1, 511/2, 511/3, 511/4, 511/6, 512/1, 512/2, 513/1, 513/2, 513/4, 515/3, 516, 517/1, 517/2, 517/3, 517/4, 518/2, 518/3, 518/4, 518/5, 519/4, 519/5, 520, 521/3, 521/4, 521/5, 522, 524, 525/1, 525/2, 527/4, 527/5, 528/1, 528/2, 529, 530, 531/4, 531/5, 531/6, 531/7, 533/3, 533/4, 534/1, 534/2, 535, 536, 537, 538, 539, 540, 541, 542, 543, 544, 545, 546/30, 546/31, 547, 548, 549/5, 550, 551/2, 553, 554, 555, 556/1, 556/2, 557/1, 557/2, 557/3, 557/4, 558/1 558/2, 559, 560, 561/1, 561/2, 562, 563/1, 563/2, 563/3, 563/4, 563/5, 564/1, 564/2, 565/1, 565/2, 566/1, 566/2, 567/1, 568, 571, 572, 573, 578 – zahodni del, 589, 590, 591/2, 593, 594, 595, 596, 597, 598, 606, 607, 608, 609, 610, 611, 612, 613, 615, 616, 617, 618, 619, 620, 621, 622, 623, 624, 625, 626, 627, 628, 629, 630/1, 630/2, 631, 632/1, 632/2, 632/3, 632/4, 633/1, 633/2, 634/1, 634/2, 635, 636/1, 636/2, 636/3, 636/4, 636/5, 637/1, 637/2, 637/3, 637/4, 637/5, 638/1, 638/2, 639/1, 639/2, 639/3, 639/4, 639/5, 640, 641, 642, 643/1, 643/2, 644, 645, 646/1, 646/2, 646/3, 647, 648/1, 648/2, 649, 651/1, 651/2, 651/3, 651/4, 652, 653, 654/1, 654/2, 655, 656/1, 656/2, 657, 658, 659/1, 659/2, 660, 661, 662/1, 662/2, 663, 664, 665, 666, 667/2, 667/3, 667/4, 667/6, 667/7, 667/8, 667/9, 667/10, 667/13, 668, 669, 670, 671, 672, 673, 674, 675, 676, 677, 678, 679, 680, 681, 682, 683/1, 683/2, 684, 685, 686, 687, 688, 689, 690, 691, 692, 693, 694, 695, 696, 697, 698, 699, 700, 701, 702, 703, 705, 706, 707, 708, 709, 710, 711, 712, 713, 714, 715, 716, 717/1, 717/2, 718, 719, 720, 721, 722, 723, 724, 725, 726, 727, 728, 729, 730, 731, 732, 733, 734, 735, 736, 738/1, 739/1, 740/3, 740/4, 740/5, 741/2, 741/3, 741/4, 741/5, 742/2, 743/1, 743/2, 744, 745, 746, 747, 748, 749, 750, 751/1, 751/2 752/1, 752/2, 753, 754/7, 754/8, 755, 757, 758, 759, 760, 761, 762, 763, 764/1, 764/2, 765, 766, 767/1, 767/2, 768, 769, 770, 771, 772, 773, 774, 775, 776, 777, 778, 780, 781, 783/1, 783/2, 784, 785, 786, 787, 788, 789/1, 789/3, 789/4, 790/1, 790/2, 790/3, 791/1, 791/2, 792/1, 792/2, 793/1, 793/2, 794, 795, 796/2, 796/3, 796/4, 796/5, 796/6, 797, 798/4, 798/7, 798/8, 798/9, 798/10, 798/11, 798/12, 798/13, 798/14, 798/15, 798/16, 798/17, 798/18, 798/19, 798/20, 798/21, 799/1, 799/2, 799/3, 800/3, 800/4, 801, 802/2, 802/4, 802/5, 802/6, 802/7, 802/8, 802/9, 802/10, 802/11, 802/12, 802/13, 802/14, 802/15, 803/1, 803/2, 804, 805/1, 805/2, 805/3, 806, 807/1, 807/2, 808, 810/2, 810/3, 810/4, 810/5, 810/6, 810/7, 810/8, 810/9, 810/10, 810/11, 810/12, 810/13, 810/14, 810/15, 810/16, 810/17, 811/3, 811/4, 811/5, 811/6, 811/7, 811/8, 811/9, 812, 813, 814/1, 814/2, 814/3, 814/4, 815, 816, 817, 818/1, 818/2, 818/3, 818/4, 818/5, 818/6, 818/7, 818/8, 818/9, 818/10, 818/11, 818/12, 818/13, 818/14, 818/15, 818/16, 818/17, 818/18, 818/19, 818/20, 818/21, 818/22, 818/23, 818/24, 818/25, 818/26, 818/27, 819, 820/1, 820/2, 820/3, 821, 822, 823, 824, 825, 826, 827, 828, 917/1, 926, 927, 928/1, 928/2, 929, 930, 931/1, 931/2, 931/3, 931/4, 931/5, 933/2, 933/4, 935, 936/1, 936/2, 936/3, 936/4, 938, 939, 940, 941, 942, 943, 944, 945/1, 945/2, 946/1, 946/2, 946/3, 947/1, 947/2, 948, 949, 950, 951, 952, 953, 954, 957/1, 958/1, 958/2, 959, 960, 961, 962, 963, 964, 965, 966, 967, 968, 969, 970, 971, 972, 973, 974/1, 974/2, 975/1, 975/2, 976, 977, 978, 979, 980, 981/1, 981/2, 982/1, 982/3, 982/4, 982/5, 982/6, 983, 984, 985/2, 985/3, 985/5, 985/6, 986, 987, 988, 989/1, 990/1, 991/3, 991/4, 992/1, 992/3, 992/4, 993, 994/1, 994/2, 994/4, 994/5, 995, 996, 997/1, 997/2, 997/3, 997/5, 997/6, 998/1, 998/2, 998/3, 998/4, 999, 1000/1, 1000/2, 1001/1, 1001/2, 1282, 1303/1, 1308/2, 1310/3 – južni del, 1311, 1312/1 – zahodni del, 1313/1, 1313/4, 1313/6 – zahodni del, 1321/1 1321/2, 1321/3, 1322, 1323, 1324, 1325/2, 1325/3, 1326, 1327, 1338/25, 1338/26, 1338/27, 1338/28, 1338/29, 1338/30, 1338/50, 1338/51, 1338/52 k.o. Ormož; 446, 447, 448, 451/1, 451/2, 452, 453, 454/1, 454/2, 454/3, 455/1, 455/2, 457/1, 459/1, 461, 462/1, 463, 464, 699/30, 699/31, 699/32, 699/33, 699/34, 699/35, 699/36, 699/37, 699/38, 699/65, 699/66, 699/67, 699/68, 699/69, 699/70, 699/71, 699/72, 699/73 k.o. Hardek
Večji del mestnega jedra zajema obsežna prazgodovinska naselbina iz obdobja kulture žarnih grobišč. Naselbina je bila obdana z jarkom in nasipom, ki je delno še zelo ohranjen. Precejšnji del naselbine je bil v letih 1955–1982 ob močni gradbeni dejavnosti v samem centru mesta že raziskan. Ugotovljene so bile stavbe s tlorisi grednih jam, številnimi ognjišči in tlakovana cesta. Med različnimi keramičnimi oblikami je bila številna tudi antropomorfna in živalska plastika. Jarek in nasip prazgodovinskega naselja sta bila v srednjem veku obnovljena in utrjena z obzidjem. Naselbinske ostaline iz različnih prazgodovinskih in rimskega obdobja pa so bile ob površinskih pregledih in izkopavanjih ugotovljene tudi zunaj obrambnega okopa, na blagem pobočju obronkov Slovenskih goric. Utrjena naselbina je izrednega pomena za razumevanje poselitve v pozni bronasti in železni dobi v širšem jugovzhodnem alpskem in zahodno panonskem svetu. Posebno pozornost je potrebno posvetiti ohranitvi obrambnega nasipa z jarkom ter njune predstavitve javnosti, saj med sočasnimi nižinskimi naselbinami v širšem prostoru nima para.
- zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, popolnoma morajo biti ohranjene še vidne obrambne ostaline (jarek in okop), ki pa se lahko koristijo v parkovne in rekreacijske namene;
- v nepozidana zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo;
29700
Ormož - Rimska cesta Poetovio-Savaria
Parcelna številka: 9, 10/1, 17, 19, 23/2, 23/3, 24/2, 29, 30, 33/2, 34/7, 170/4, 173, 174, 175, 176, 263/2, 266/2, 267/2, 267/3, 269/1, 271/18, 271/19, 274, 275, 277, 278, 280, 406/4, 406/5, 407/11, 414/2, 414/3, 414/4, 414/5, 414/6, 415/4, 415/5, 415/6, 415/7, 417, 422/1, 422/2, 422/3, 423/1, 426, 433, 435/4, 441, 442, 444, 446, 448/1, 448/4, 448/5, 554, 555, 563/4, 563/5, 565/2, 649, 651/1, 654/1, 654/2, 655, 656/1, 731, 732, 734, 740/4, 740/5, 750, 751/1, 751/2, 752, 752/1, 753, 774, 782, 789/1, 829, 830, 831, 832/1, 833/1, 833/2, 835/2, 835/5, 835/9, 835/10, 835/11, 835/12, 835/13, 835/14, 835/15, 835/16, 835/17, 835/18, 835/19, 835/22, 836/6, 882/2, 882/3, 1302/2, 1308/2, 1310/1, 1310/3, 1311, 1312/1, 1313/1, 1313/2, 1313/3, 1313/4, 1313/5, 1323, 1324, 1326, 1329/2, 1331/1, 1338/15, 1338/16, 1338/17 k.o. Ormož
Trasa rimskodobne ceste Poetovio-Savaria poteka od Lente, severno čez mesto Ormož (ulična mreža Ormoža se v veliki meri naslanja na traso rimskodobne ceste), do naselja Pavlovci. Potek ceste v celoti sledi konfiguraciji površja. Trasa predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi in je kot del rimskega cestnega omrežja evropsko zanimiva.
- kjer se trase prekrivajo ali križajo z današnjo cesto ali ulico, se le-te vzdržuje na način, ki ne bo posegal v strukture arheoloških ostalin;
- v nepozidana zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo;
6053
Pavlovci – Arheološko najdišče Kralj
Parcelna številka: 150, 151/1, 151/2, 151/6, 151/7, 151/8, 151/9, 152/1, 152/2, 153/6, 153/7, 153/8, 153/9, 159, 168 k.o. Pavlovci
Na blagem prisojnem pobočju nad Pavlovskim potokom so ohranjene delno raziskane ostaline stavbnega kompleksa iz rimske dobe, z osrednjim stanovanjskim objektov in gospodarskimi objekti v bližini. Na bregu manjšega potoka, ki obdaja najdišče z južne strani, so bili med arheološko raziskavo poleg rimskodobnih, odkriti tudi sledovi prazgodovinske poselitve. Arheološko najdišče je pomembno predvsem za vir znanstvenih podatkov za razumevanje poselitve in gospodarske izrabe prostora severovzhodne Slovenije v rimski dobi.
6054
Pavlovski Vrh – Neolitska naselbina
Parcelna številka: 79/1, 82/1, 82/2, 83, 85, 87, 88/1, 88/3 k.o. Pavlovski vrh
V letih 1959 in 1970 ja bila na njivi in v gozdu zahodno od Brebrovniške grape s sondiranji odkrita in potrjena neolitska naselbina. Najdene so bile ostaline lesenih bivalnih objektov s hišnim lepom in ognjišči ter drobne najdbe (hišna lončenina in kamnita orodja). Naselbina predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi, ki je zaradi ohranjenosti in redkih poznanih istodobnih naselbin na širšem območju še posebej pomemben. Za natančnejšo opredelitev obsega in vsebine naselbine bi bile potrebne nadaljnje arheološke raziskave.
- zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev, prepovedana je vpeljava novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena; z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju najdišča je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju najdišča je prepovedano izkopavanje panjev in skal; prepovedan je golosek;
6041
Pušenci – Arheološko najdišče Cerkvišče
Parcelna številka: *47, 62/3, 62/4, 62/5, 62/6, 62/7, 63/3, 63/4, 63/5, 63/6, 64/2, 64/3, 64/4, 64/5, 73, 394/1, 394/2, 386 k.o. Pušenci
Na njivah z ledinskim imenom Cerkvišče vzhodno od Pavlovskega potoka in južno od ceste Ormož–Središče ob Dravi, so bili ob arheoloških raziskavah odkriti naselbinski ostanki iz bronaste dobe in zgodnjega ter visokega srednjega veka. V jarku ob železniški progi je bila leta 1940 najdena tudi zakladna najdba bronastih predmetov (dve plavutasti sekiri, tulasto dleto in šilo) iz bronaste dobe. Arheološko najdišče je pomemben vir znanstvenih podatkov za preučevanje pozne bronaste dobe in srednjega veka na območju severovzhodne Slovenije.
- zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev, prepovedana je vpeljava novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena;
10667
Pušenci - Rimska cesta Poetovio-Savaria
Parcelna številka: *2/1, 13/3, 13/4, 13/6, 14/1, 15/1, 15/3, 16/1, 16/2, 16/6, 18/7, 24, 26, 28, 29/4, 279/4, 289/10, 290/1 k.o. Pavlovci; 3, 7/1, 7/2, 7/4, 9/1, 10/1, 11/1, 11/2, 34/1, 34/2, 35/2, 36, 38/3, 38/4, 52/1, 52/2, 53/2, 53/3, 54, 365/1, 367/1, 377/5, 385, 392/3 k.o. Pušenci
Trasa rimskodobne ceste Poetovio-Savaria poteka skozi severno obrobje kraja. Nasip za cesto je mestoma še dobro ohranjen, ponekod pa le še kot prodnata sled. Trasa predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi in je kot del rimskega cestnega omrežja evropsko zanimiva.
- zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev; z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju trase je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak,
10666
Pušenci – Gomilno grobišče
Parcelna številka: 4/2 k.o. Pušenci
V severnem delu naselja sta v gozdu, 60 m južno od rimske ceste, dve prekopani, najverjetneje, rimski gomili, premera 10 oz. 13,5 m in višine 1,1 m. Grobišče je arheološki spomenik v prvotni legi in je kot del kompleksa širše zanimivo kljub temu, da so gomile že delno prekopane.
6056
Sodinci – Gradišče Kujzjak
Parcelna številka: 406, 409, 412, 415, 417/1, 418/1, 419/1 k.o. Sodinci
Na hribu zahodno od vasi je v gozdu v ravnico zravnan predel z jarkom in nasipom, oblikovan v gradišče ovalne oblike. Gradišče je bilo sondirano leta 1963, pri čemer so bili najdeni odlomki lončenine iz obdobja kulture žarnih grobišč. Po ljudskem izročilu je tod nekoč stal grad. Gradišče predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi, ki je zaradi redkih poznanih istodobnih naselbin na širšem območju še posebej pomemben.
- zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju gradišča je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gradišča je prepovedano izkopavanje panjev in skal;
9013
Strjanci – Bronastodobna naselbina
Parcelna številka: 25 k.o. Strjanci
Na gozdnem grebenu Strmec je z jarkom oddeljen prostor, kjer so bili pri sondiranju leta 1963 odkriti sledovi naselbine iz bronaste dobe. Sledovi kopanj na severnem koncu jarka so najverjetneje v zvezi z iskanjem premoga pod gričem. Naselbina predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi, ki je še posebej pomemben zaradi kontinuirane poselitve območja ter proučevanja istodobnih naselbin na širšem območju.
- zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju naselbine je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju naselbine je prepovedano izkopavanje panjev in skal;
10668
Strjanci – Eneolitska naselbina
Parcelna številka: 710, 712, 713, 714, 715, 717, 718 k.o. Strjanci
Naselbina leži na njivah vzhodno od vasi in severno od gozdnega grebena Strmec. Tod je bilo okrog leta 1935 izoranih šest kamnitih sekir, ki so danes večinoma izgubljene. Leta 1983 je bila s sondiranjem odkrita eneolitska naselbina. Naselbina predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi, ki je še posebej pomemben zaradi kontinuirane poselitve območja.
6060
Trgovišče - Rimska cesta Poetovio-Savaria
Parcelna številka: 910, 912, 1030, 1047 k.o. Trgovišče; parc. št. 1501, 1502, 1500, 1517, 1684 k.o. Velika Nedelja
Trasa rimskodobne ceste Poetovio-Savaria poteka vzhodno od vasi. Tik nad ježo terase je bil leta 1963 ugotovljen ostanek nasipa ceste (45 cm debela in 6 m široka gramozna plast cestišča), ki jo je Drava sicer na obeh straneh že odplavila. Trasa predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi in je kot del rimskega cestnega omrežja evropsko zanimiva.
6057
Vičanci – Gomilno grobišče Štrkovec
Parcelna številka: 68 k.o. Vičanci
Na gozdnem grebenu na severozahodnem delu naselja sta dve nepoškodovani gomili s premeroma 8 oz. 11 m in višine 0,6 oz. 0,40 m.
Gomili sta neraziskani, zato je časovna opredelitev negotova. Gomile so značilnost pokrajine in predstavljajo arheološki spomenik v prvotni legi.
29970
Vičanci – Rimskodobno gomilno grobišče Škrlec
Parcelna številka: 607, 617, 1479/2 - severni del k.o. Vičanci
Na gozdnem grebenu na severozahodnem delu naselja sta dve od gozdne ceste delno deformirani gomili s premeroma 6 oz. 8 m in višine 0,5 oz. 0,35 m. Pri sondiranju leta 1963 je bil v obeh odkrit žgan grob s črepinjami. Gomile so značilnost pokrajine in predstavljajo arheološki spomenik v prvotni legi.
6062
Žerovinci – Rimska gomila
Parcelna številka: 38/1 k.o. Žerovinci
V gozdu, zahodno od železniške proge in južno od naselja, je delno poškodovana rimska gomila velikosti 18 x 25 m in višine 3 m. Pri razkopavanju leta 1914 naj bi v njej našli klesane kamne s črkami in reliefi, kovinske predmete in pepel. Gomila je arheološki spomenik v prvotni legi in je pomembna kljub temu, da je delno že prekopana.
- zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju gomile je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomile je prepovedano izkopavanje panjev in skal;
29756
Žerovinci – Arheološko območje Pod Hujbarom
Parcelna številka: 65/2, 65/6, 65/7, 65/8, 65/9, 67/4, 67/5, 67/8, 67/9, *108, *123, 183, 185, 186/4, 186/7, 186/8, 192/1, 192/4, 192/5, 193, 195/4, 195/5, 196/1, 196/2, 197/1, 197/2, 197/4, 197/5, 198/1, 198/2, 199/1, 199/3, 199/4, 200, 202/2, 202/5, 205/2, 205/3, 205/4, 675/15, 677/4 – jugovzhodni del, 677/5, 681 – južni del, 82/1, 82/5, 82/6, 82/8, 82/9, 82/10, 83/1, 83/3, 83/4, 83/5, 684, 85/1, 87 k.o. Žerovinci
Na dnu doline Pavlovskega potoka, med potokom in železniško progo, vzhodno od vzpetine Hujbar, so bile med arheološko raziskavo odkrite ostaline rimskodobne in srednjeveške naselbine. Arheološko najdišče predstavlja pomemben vir znanstvenih podatkov za preučevanje rimskodobne in srednjeveške poselitve širšega prostora.
(2) Stavbe
6315
Hermanci – Dvorec Temnar
Parcelna številka: *8, 20/10, 20/11, 20/14, 20/16, 20/17, 20/2, 20/3, 20/5, 20/7 - severni del, 22, 23, 24, 352 - severni del k.o. Hermanci
Vinogradniški dvorec leži na najvišji legi okoliških goric. Gre za staro fevdalno postojanko, ki sega lokacijsko še v 13. stoletje, ko je služila kot strelski dvorec ptujskemu militu Hermanu. Ta ga je leta 1249 podaril velikonedeljski komendi. Leta 1542 se omenja kot Themler. Bil je večkrat prezidan in obnavljan, v sedanji obliki pa je iz srede 18. stoletja, a so mu na zahodni strani v letih 1957-59 prizidali večji gospodarski trakt in povečali klet. Danes je Temnar visokopritlično 7 x 3 osno poslopje z visoko čopasto streho, ki je na polovici prekinjena z lesenim obodom in gospodarskim prizidkom. Dvorec ima na severni fasadi stolpičast prizidek s čebulasto streho, namenjen hišni kapeli. Fasado krasi skromna baročna členitev, sestavljena iz podstrešnega venca in preprostih neprofiliranih okenskih obrob, celotna fasada pa je bila prvotno dekorirana s kombinacijo gladkega in grobega ometa. V notranjščini je po večini ohranjeno baročno stavbno pohištvo, strope prostorov pa poživljajo razgibani baročni štukaturni okviri različnih oblik. Klet dvorca je obokana z opečnimi banjastimi oboki. Dvorec iz sredine 18. stoletja odlikuje izjemna lega v pokrajini, saj z nadmorske višine 235 m suvereno obvladuje svojo vinorodno okolico. Poleg dejstva, da spomenik z dominantno krajinsko lego pomembno oblikuje kulturno krajino, ga odlikujeta še enotna gradnja in kvalitetni arhitekturni detajli.
- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;
- prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del spomenika;
- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov;
- prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite dvorca in arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov;
- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
- v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.
3215
Hum pri Ormožu – Cerkev sv. Janeza Krstnika
Parcelna številka: *93, 687 k.o. Hum
Današnja cerkev je bila na izjemni krajinski legi Huma postavljena leta 1611. Postaviti jo je dal ormoški graščak Ladislav Pethe v tradicionalnem poznogotskem slogu. Cerkev sestavljajo zvonik pred zahodno fasado, pravokotna ladja ter ožji in nižji, 3/8 sklenjen prezbiterij s tremi stopnjevanimi oporniki. Zakristija na severni strani je kasnejši prizidek. Ladja ima banjast obok s sosvodnicami in oprogami, ki slonijo na dvojnih pilastrih, prezbiterij pa je križno obokan. Glavni oltar in dva stranska so neogotski iz konca 19. stoletja. V poznogotski tradiciji leta 1611 zgrajena cerkev se odlikuje predvsem po izjemni krajinski legi.
- prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite cerkve in arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov;
Vplivno območje:
Parcelne številke: *173/1, *173/2, *180, *194, *94, 353/1, 353/2, 354/1, 354/2, 357, 358, 359/1, 359/2, 365, 366/2, 367/1, 367/2, 675/1, 675/3, 676/2, 676/4, 676/5, 677/2, 677/3, 677/4, 688/10, 688/11, 688/13, 688/16, 688/17, 688/18, 688/19, 688/20, 688/21, 688/22, 688/23, 688/24, 688/25, 688/3, 801, *142 k.o. Hum
Opis varstvenega režima vplivnega območja:
- podrejanje vsake rabe in posegov okoli spomenika varovanju kvalitetnim pogledom na spomenik;
- prepoved zapiranja pogledov na spomenik z obzidavami, postavljanjem ograj, gradnjami vseh vrst objektov in opornih zidov, postavljanjem energetskih in komunikacijskih vodov, reklamnih in drugih panojev.
29966
Hum pri Ormožu – Čurinova klet
Naslov:
Hum pri Ormožu 54
Parcelna številka: *160, 562 k.o. Hum
Ob cesti, v izteku slemenskega naselja stoji vrhkletna, v pobočje grajena stavba z letnico 1936 na pročelju. Pokriva jo strma opečna dvokapnica z nekoliko podaljšanim napuščem. V pritličnem delu ima značilno tlorisno zasnovo z vežo, kuhinjo in večjo sobo. Kletni del sestoji iz predprostora in kleti, kjer so shranjeni leseni sodi. Klet je obokana in ni tlakovana. Klet ima v celoti ohranjeno tako notranje kot zunanje stavbno pohištvo z okovjem. Okna v pritličnem delu so dvokrilna z delitvijo kril na tri polja. Ščitijo jih dvokrilne polne naoknice in železne kovane okenske mreže. Kletna okna so lesena, ležeča in pravokotne oblike. Ščitijo jih železne kovane mreže. Ohranjena je tudi vsa notranja oprema. V kuhinji se je ohranil zidani štedilnik. V edini sobi, ki se stika s kuhinjo stoji lončena peč. Klet iz 30-ih let 20. stoletja, predstavlja del stavbne tipologije, značilne za vinogradniška območja ormoškega zaledja, ki je vse do danes ohranila svojo primarno funkcijo. Ob sezonskem delu v vinogradu je v rabi kot prostor občasnega bivanja in druženja. Kletni prostor se uporablja kot shramba za vino.
- varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
- varovanje gabaritov objekta, členitve fasade oz. oblikovanost njegovih pročelij ter tlorisne zasnove in notranje opreme,
- ohraniti smer slemena s prvotno obliko strehe in opečno kritino,
- ohraniti prvotno stavbno pohištvo,
- prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite stavbe, razen vzdrževalnih posegov,
- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala,
- prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam.
29971
Hum pri Ormožu – Štajmanova klečaja
Parcelna številka *145, 569 k.o. Hum
Ob cesti, na začetku slemenske vasi, stoji vinska klet s preloma 18. in 19. stoletja. Je značilne kladne konstrukcije, enoceličnega tlorisa. Vhod v klet je na čelni strani. Od prvotnega stavbnega pohištva sta se ohranili samo dvokrilni polni vratnici z okovjem. Pokriva jo sekundarna salonitna dvokapnica, ki nadomešča prvotno slamnato. Klet predstavlja tip gospodarskih poslopij slovenjegoriškega območja, ki so ga uporabljali za shranjevanje vina in manjšega orodja za obdelavo vinogradov.
- posebno varovanje zunanjosti objekta, njegovih gabaritov, gradbene substance, tlorisne zasnove, notranje opreme,
- ohraniti smer slemena, vzpostaviti prvotno obliko strehe in slamnato kritino; ohraniti stavbno pohištvo s pripadajočim okovjem,
6284
Hum pri Ormožu – Vinogradniški dvorec
Parcelna številka: *65/3, 595/2 k.o Hum
Vinogradniški dvorec s klasicističnimi elementi datira v sredino 19. stoletja. Visokopritlična stavba kvadratnega tlorisa ima tri okenske osi z balkonom proti dolini. Balkon z tremi arkadami, ki slonijo na elegantnih stebričkih, zaključuje trikotni zaključek. Fasado členijo profiliran podstrešni venec in okenske obrobe. Stavba ima veliko vinsko klet. Gosposka zidanica je kvalitetna arhitektura iz sredine 19. stoletja s klasicističnimi elementi. Predstavlja glavni prostorski poudarek grebenskega naselja, ki se preko manj ambicioznih stavb povezuje s cerkvijo na Humu.
- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti.
24961
Ivanjkovci – Petovarjevo
Ivanjkovci 5
Parcelna številka: 264/1, 264/3 - južni del, 264/4, 257/7 - južni del k.o. Ivanjkovci
V osrčju naselja nedaleč stran od železniške proge Pragersko–Hodoš, stoji velik domačijski kompleks z nadstropno hišo zgrajeno leta 1865. Stanovanjska hiša je pokrita z opečno dvokapnico in je bila prvotno zasnovana kot pritlična stavba. V začetku 20. stoletja je bila predelana v nadstropno hišo, z balkonom v osrednji osi ter čelnim in stranskima balustradnima stopniščema. V veži je glavno stopnišče, ki povezuje pritličje z nadstropjem. Nekdanja enodružinska stanovanjska hiša, je bila po drugi svetovni vojni spremenjena v tlorisu kot večstanovanjska hiša. Ohranjen je večji del stavbnega pohištva. Okna v pritličju so dvojna dvokrilna z delitvijo kril na polja, ki jih ščitijo kovane dekorativne okenske mreže. V nadstropnem delu so se ohranila dvojna dvokrilna okna z nadsvetlobo, ki jih ščitijo stara lesena lamelna senčila (»rolete«). Glavna veža je tlakovana z betonskimi dekorativnimi ploščicami. Devetosna fasada ima preprosto fasadno delitev, poudarjeno s profiliranim strešnim vencem, mejnim in talnim zidcem ter gladkimi okenskimi okvirji in policami. Gospodarska poslopja so v osnovi ohranila tako višinske kot tlorisne gabarite. Nadstropno poslopje, ki stoji na zahodni meji domačijskega dvorišča, je tlorisno zasnovano kot funkcionalno-bivalna enota. Pritlični del je bil v rabi kot klet. V nadstropju pa so bile posamezne bivalne enote za hlapce. Vsa gospodarska poslopja pokrivajo opečne dvokapnice. V pritličnem sklopu gospodarskih poslopij je bila večina primarnega stavbnega pohištva zamenjana z novim. V nadstropnem poslopju je večji del stavbnega pohištva ohranjen. Okna so dvojna dvokrilna z nadsvetlobo. Na strehi je ohranjen tudi prvoten strelovod. Na taisti stavbi je mogoče slediti historični fasadi, v nadstropju profiliranim šivanim robovom, mejnemu zidcu, okenskim okvirjem in policam. Celoten domačijski kompleks z nadstropno hišo, ki s spremljajočimi nekdanjimi gospodarskimi poslopji deli obstoječe dvorišče, predstavlja ohranjen del nekdanje veleposesti, ki je v preteklosti odigrala pomembno vlogo tako na lokalni kot regionalni ravni.
- varovanje vseh gabaritov objektov, členitve fasade,
- varovanje zunanjega stopnišča z balustradno ograjo stanovanjske hiše,
- varovanje prvotnega stavbnega pohištva z okovjem, dekorativnih betonskih ploščic, notranjega stopnišča s stopniščno ograjo, dekorativno oblikovanega strelovoda nadstropnega gospodarskega poslopja,
- ohraniti smer slemena s prvotno obliko strehe in kritino,
- prepoved vseh nadaljnjih posegov v tlorisno zasnovo in gabarite stavbe, razen vzdrževalnih posegov,
2891
Kog – Cerkev sv. Bolfenka
Parcelna številka: *45 k.o. Kog
Župnijska cerkev sv. Bolfenka, ki stoji v naselbinskem jedru razloženega vinogradniškega naselja Kog, je bila zgrajena v letih med 1683 in 1688 na mestu starejše kapele iz leta 1607. Cerkev sestavljajo zvonik nad zahodno fasado, pravokotna ladja, velik, tristrano zaključen prezbiterij in zakristija. Cerkev je plitvo banjasto obokana. Obok nosijo členjeni pilastri, v ladjo pomaknjena empora pa sloni na dveh toskanskih stebrih. Leta 1750 so cerkvi prizidali kapeli sv. Janeza Krstnika in sv. Lovrenca ter jo v naslednjih letih bogato opremili, nazadnje leta 1788 s krstilnikom, ker je postala župna. Ko so leta 1911 podaljšali prezbiterij, so kapeli podrli. V tej podobi je cerkev ostala do let 1908-1909, ko so obnovili tako notranjščino kot tudi zunanjščino ter prezbiteriju na severni strani prizidali zakristijo. Ker je bila aprila in maja 1945 zaradi vzhodne fronte precej porušena, so jo do leta 1959 deloma na novo zgradili. Cerkev, ki leži na hribu sredi razloženega naselja, je bila v drugi svetovni vojni močno poškodovana in nato obnovljena, tako da je bil del njene prvotne substance iz zadnje tretjine 17. stoletja uničen. Kljub temu je ohranjen njen zgodnjebaročni tloris, ob tem pa je cerkev pomemben element kulturne krajine.
- v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam;
- prepoved vseh posegov v arheološke plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam.
Parcelna števila: 295/10, 289/7, *48/1, 277/1, 277/2, 277/3, 279/1, 279/2, 282/2, 282/3, 282/4, 282/5, 282/7, 282/8, 283/1, 283/2, 283/3, 283/4, 284, 285/1, 286, 287/2, 287/3, 288/1, 289/1, 289/2, 289/4, 289/5, 290/1, 290/2, 291/1, 291/2, 291/3, 291/4, 292, 293, 295/4, 295/5, 295/7, 295/8, 295/9, 296/1, 296/2, 297/1, 297/2, 297/3, 299, 300/2, 300/3, 300/4, 300/5, 300/6, 300/7, 300/8, 917/1, 917/2, 918/1, 918/2 k.o Kog
6047
Lahonci – Šujanova preša
Lahonci 27
Parcelna številka: 721/2, 721/4, k.o. Lahonci
V sklopu domačije, vzdolž vaške ceste stoji ohranjena lesena stavba, kladne konstrukcije in pritličnih gabaritov. Pokriva jo sekundarna salonitna dvokapnica, ki nadomešča nekdanjo slamnato čopasto. Na lesnem ostenju so vidne sledi ilovnatih ometov in beležev. Vhoda v prostor s prešo in v klet se nahajata na dvoriščni podolžni fasadi. Šujanova preša iz 19. stoletja, ki je v tlorisu zasnovana kot prostor za prešo in prostor za kletarjenje, predstavlja enega od tipov gospodarskih poslopij, ki je bil nepogrešljivih za predelavo grozdja in shranjevanje vina.
6045
Lahonci – Stajnkova domačija
Lahonci 89
Parcelna številka: *146, 297, k.o. Lahonci
Vzdolž ceste tipičnega slemenskega naselja stoji značilen stegnjeni dom, ki ga pokriva slamnata dvokapnica s širokimi napušči, ki se nad južnim zatrepom zaključi z delnim, nad severnim pa s polnim čopom. Nekoliko vstran stoji manjši leseni pritlični svinjak podolžnega tlorisa, ki s čelno fasado stoji v smeri proti cesti. Pokriva ga dvokapnica z začasno zaščitno folijo. Stegnjeni dom, značilne kladne konstrukcije, ki je zaščitena z ilovnatimi ometi, sestoji iz stanovanjskega dela, ki mu pod isto streho sledijo posamezna gospodarska poslopja. Južni zatrep je podeskan s pokončno pritrjenimi deskami. Lesena dvojna okna na čelni strani so manjša in deljena na štiri polja. Na glavni obcestni fasadi pa si sledijo nekoliko večja okna na šest polj. Domačija predstavlja tip stegnjenega doma iz začetka 19. stoletja, na kar kaže letnica 1806 ohranjena na glavnem tramu v večji sobi, levo od veže.
- za objekta na domačiji velja varovanje njihovih gabaritov, zasnove in členitve fasad oz. oblikovanost pročelij;
- ohraniti smer slemena s prvotno obliko strehe in kritino; ohraniti stavbno pohištvo (okna);
- ohraniti tlorisno razporeditev stanovanjske hiše in gospodarskih poslopij;
24966
Lešnica – Lahova zidanica
Lešnica 18a
Parcelna številka: *51/2 k.o. Lešnica pri Ormožu
V osrednjem delu razloženega obcestnega naselja stoji v pobočje grajena manjša zidanica, s pročeljem obrnjena na glavno prometno povezavo Ormož–Sveti Tomaž. Pokriva jo opečna dvokapnica, ki ima v severnem delu podaljšan napušč. Pod njim stoji preša, ki jo ščiti leseno ostenje. Kletni prostor je v celoti obokan. Pritličje ima dvocelično zasnovo. Stavbno pohištvo je v večji meri ohranjeno. Dvokrilna okna so manjša, pokončne pravokotne oblike. Krila so deljena na polja. Ščitijo jih okenske kovane mreže in lamelne naoknice. V pročelju, v zatrepnem delu je manjša niša, polkrožne oblike s plastiko svetnika. Stavba iz 19. stoletja predstavlja del domačijskega kompleksa, od katerega jo loči obstoječa prometnica. Kletni del so uporabljali za shranjevanje vina, pritlični pa za občasno bivanje in kot občasna delavnica. Zidanica predstavlja del še ohranjene podeželske arhitekture vinorodnega območja.
- za objekt velja varovanje njegovih gabaritov, zasnove in členitve fasad oz. oblikovanost pročelij;
- ohraniti smer slemena s prvotno obliko strehe in kritino; ohraniti stavbno pohištvo (vrata, okna);
- ohraniti tlorisno razporeditev;
3182
Miklavž pri Ormožu – Cerkev sv. Miklavža
Parcelna številka: *1/1, 1 k.o. Miklavž
Cerkev sestavljajo ladja, ki ima na svojem severozahodnem vogalu vzidan zvonik ter nižji 3/8 zaključen prezbiterij. Na južni strani je prizidana enonadstropna zakristija. Visoko ladjo pokriva banjast obok s sosvodnicami na dvojnih pilastrih. Cerkev se prvič omenja leta 1486 v zvezi s krajem, ki je dobil ime po farnem zaščitniku sv. Miklavžu. Leta 1528 je bila sedež ormoškega vikariata in šele leta 1617 vikariatne župnije. Od prvotne manjše in nižje cerkve je ohranjen del južne stene ladje in večina zvonika, ki je verjetno še iz 16. stoletja. Cerkev so povečali leta 1655, v sedanji obliki pa je bila zgrajena med leti 1683 in 1692, prezidava cerkve pa je pripisana zidarskemu mojstru iz Lipnice, Jakobu Schmerleibu. Takrat so povišali tudi zvonik, ki je dobil svojo sedanjo obliko in velikost. Leta 1874 so predelali cerkvena okna, v letu 1876 pa nadomestili stopniščni stolpič pri zakristiji s sedanjimi oratorijevimi stopnicami. Cerkvena zunanjščina deluje zaradi svoje višine velikopotezno, kar velja tudi za njeno notranjščino, ki se odlikuje po svoji bogati baročni opremi iz prve polovice 18. stoletja, prižnica Gradčana Jožefa Kainza pa je iz leta 1854. Omeniti še velja v zunanjščino cerkve vzidani nagrobni plošči župnikov Matije Mihaela Žagarja (1683-1696), graditelja sedanje cerkve, in Štefana Modrinjaka (1774-1827) prvega slovenskega pesnika in pisatelja iz ormoške okolice. Velikopotezno zasnovana cerkev po svojih značilnostih spada med najpomembnejše arhitekture zgodnjega baroka na Štajerskem, odlikuje pa jo tudi bogata baročna oprema.
- prepoved vseh posegov v arheološke plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam;
Parcelna številka: *1/2, *12, *2, *65, *77, *8, 11/1, 11/3, 11/4, 11/5, 11/6, 2, 24/1, 24/15, 24/7, 25/1, 25/2, 26/1, 26/2, 26/3, 29/2, 3, 42/2, 45/1, 45/2, 45/3, 45/4, 6/10, 6/11, 6/3, 6/13, 6/7, 6/8, 6/9, 714/1, 714/2, 714/3, 714/4, 714/6, južni del 732/2, 732/4, 732/5, 732/7, 732/8 k.o. Miklavž
- prepoved zapiranja pogledov na spomenik z obzidavami, postavljanjem ograj, gradnjami vseh vrst objektov in opornih zidov, postavljanjem energetskih in komunikacijskih vodov, reklamnih in drugih panojev;
- v vplivnem območju je potrebno obnovo obstoječih gradenj in novogradnje oblikovati tako, da bo cerkev sredi vaškega jedra ostala prostorska dominanta
3214
Ormož – Cerkev sv. Jakoba
Parcelna številka: 499, 500, 501 k.o. Ormož
Cerkev sestavljajo zvonik z vhodno lopo v pritličju, pravokotna ladja in 3/8 sklenjen prezbiterij. Na severni strani sta prizidani kapela in zakristija. Ladja ima dvojna pravokotna okna, prezbiterij, ki ga tipološko lahko označimo kot dolgi kor, členijo šest dvakrat stopnjevanih opornikov ter poševno prirezani talni zidec. Stene prezbiterija predira šest dvodelnih šilastih oken, katere vrhove krasijo krogovičja v obliki tri-štiri- in več listov, vzhodno okno pa se ponaša s posebej bogato različico ribjega mehurja. Najstarejši del stavbe predstavlja današnja pravokotna ladja, ki pa jo je mogoče časovno opredeliti le zelo okvirno v prvo polovico ali sredino 14. stoletja. Okoli leta 1400 ali v prvih letih 15. stoletja so ladji prizidali današnji prezbiterij. Takrat so gradbena dela zajela še zakristijo na severni strani. Severna kapela je bila cerkvi verjetno prizidana v sedemdesetih ali osemdesetih letih 14. stoletja, še pred koncem 14. stoletja pa je bila zaključena s poligonalnim sklepom in obokana. Tudi zvonik je srednjeveškega porekla, o čemer priča njegov zahodni portal, vendar za nadrobnejšo datacijo zaenkrat ni zanesljivih opor. Tudi kasnejše predelave cerkve so redko natančneje dokumentirane. Leta 1632 so na stroške Michaela Pollipnecka poslikali severno steno ladje s prizori iz Pasijona in Geneze ter južno s štirimi cerkvenimi očeti (od katerih je ohranjen le še papež Gregor Veliki). Nekje okoli leta 1630 je bila poslikana tudi slavoločna stena z Zadnjo sodbo, ki kaže, da je bila ladja v tem času še ravnostropana. Obokali naj bi jo verjetno šele po mestnem požaru leta 1647, v prezbiteriju pa odstranili glavne elemente gotskega obočnega sistema: rebra in služnike s konzolami. Zaradi novega oboka so morali nekoliko zvišati stene ladje, izdelali so nova okna in za etažo povišali zvonik, obsežna zgodnjebaročna prenova pa kaže na vpliv v tistem času vodilnega graškega arhitekta Johanna Joachima Carlona (1653-1713), ki je med letoma 1685 in 1710 zgradil in prenovil številne cerkvene in grajske arhitekture na Štajerskem. Kasnejše predelave niso bistveno spremenile cerkvene podobe. Ob novoveških poslikavah pa velja omeniti še srednjeveške, od katerih je najstarejša nekoč predstavljala slikarski okras severnega stranskega oltarja, pri čemer slaba ohranjenost omogoča le širšo časovno umestitev nekje po sredi 14. stoletja. Na severni steni severne kapele sta ohranjeni dve plasti srednjeveških poslikav, spodnja je ohranjena le fragmentarno in okvirno datirana v čas nastanka kapele, obsežneje ohranjena zgornja plast, ki je posvečena neki svetniški legendi, pa je nastala v času pred letom 1400, velja pa omeniti, da je bila slednja plast poslikave pod kasnejšimi najdena tudi v ladji. Med opremo cerkve velja posebej omeniti skulpturo sedeče Madone z detetom na prestolu iz časa kmalu po letu 1400. Do leta 1978 je stala v kapeli v bližnjih Frankovcih, domnevamo pa lahko, da je bil tudi za tiste čase dragoceni kip izdelan za Marijin oltar v severni stranski kapeli ormoške cerkve. Plastika spada v skupino skulptur ptujskogorske kiparske delavnice, ki se je ok. leta 1400 izoblikovala na gradbišču Marijine romarske cerkve na Ptujski Gori. Sedeča Madona se z ostalimi plastikami iz ptujskogorske skupine po slogu navezuje na aktualno dogajanje v vzhodni Srednji Evropi in predstavljaja kvaliteten primerk evropskega gotskega kiparstva tega časa v t. i. »lepem slogu«. Od ostale opreme velja omeniti še baročno prižnico iz okoli leta 1760, ki tako kot prižnica v župnijski cerkvi sv. Trojice v Veliki Nedelji (Velika Nedelja-Cerkev sv. Trojice (EŠD 799)) kaže močan vpliv rogaške delavnice Mersi. Cerkev se odlikuje tudi po kvalitetni srednjeveški stavbni plastiki. Po kamnoseški izvedbi izstopa profiliran zakristijski portal z luneto, v kateri je v sredini reliefno upodobljen Kristus Trpin, levo kleči vitez v molitveni drži, v katerem na podlagi grba na Kristusovi levi prepoznamo gospoda iz rodbine Ptujskih, prav tako iz časa okoli leta 1400. Omeniti pa velja še sklepnika na vzhodnih dveh stičiščih reber križnega oboka v severni kapeli in sklepnik v obliki rozete v zakristiji. Ormoška cerkev sodi med najambicioznejše enoladijske zasnove župnijskih cerkva 14. stoletja na Štajerskem, odlikuje pa jo tudi prezbiterij, ki ga tipološko lahko označimo kot dolgi kor. Slednjega predira šest dvodelnih šilastih oken, katere vrhove krasijo krogovičja v obliki tri-, štiri- in več listov, vzhodno okno pa se ponaša s posebej bogato različico ribjega mehurja, ki sodi med najzgodnješe tega tipa na Slovenskem. Cerkev se odlikuje tudi zaradi nadregionalno pomembnega srednjeveškega kipa Madone z detetom na prestolu, stavbne plastike in stenskih poslikav, od katerih velja posebej poudariti poslikavo ladje iz leta 1632 s prizori iz Geneze in Pasijona. Kljub šibki umetniški moči slikarja je pasijonski cikel s štirindvajsetimi prizori namreč eden izmed najobsežnejših pri nas, ob tem pa pomemben in dragocen dokument protireformacijskega časa prve tretjine 17. stoletja.
6289
Ormož – Hiša Kerenčičev trg 1
Parcelna številka: 510/1, 510/2 k.o. Ormož
Enonadstropna vogalna stavba stoji na začetku stavbnega niza osrednjega mestnega trga, ki so ga obstopile najimenitnejše mestne hiše. Na zahodni strani ima štiri, na trški pa sedem osi. Pritličje členi plitka rustika, osrednji portal v četrti osi, ki ima napis in letnico JOHANN UND ANNA/ 18 KAUTZHAMMER 33 ter dva nekoliko manjša portala. Levi je v drugi osi, desni v šesti osi pa ima v polju pod preklado hišni znak: sidro, ki ga križa Merkurjeva palica. Johann in Anna Kautzhammer sta hišo kupila leta 1832 in jo dala v naslednjem letu temeljito prezidati, kar dokazuje omenjen napis, pa tudi monogram JAK z letnico 1833 na kovani balkonski ograji na dvoriščni strani. Katzhammerji so namreč bili trgovci in hiša je bila v njihovi lasti še na začetku 20. stoletja. Nadstropje je členjeno s poudarjenim delilnim in profiliranim podstrešnim vencem, preprostimi parapetnimi polji pod in ravnimi karnisami nad okni, ki imajo sicer preproste, v ometu izvedene gladke obrobe. Dvokrilna okna so šestpolna. V notranjščini je ohranjeno kamnito stopnišče, ki iz dvoriščne strani vodi v nadstropje hiše in nekaj stavbnega pohištva. Monumentalno zasnovana meščanska hiša se odlikuje tudi zaradi kvalitetnih arhitekturnih detajlov.
- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih ter likovnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
- prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite hiše in arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov,
14828
Ormož – Hiša Kerenčičev trg 4
Parcelna številka: 516 k.o. Ormož
Klasicistična enonadstropna vogalna stavba je na tržni strani petosna. Rizalitno poudarjeno osrednjo os zaključuje trikotno čelo s profiliranim vencem na kockastem nizu. Na pročelju so se pred zadnjo obnovo fasade še videle sledi nekdanje pilastrske členitve. Kamniti portal v osrednji osi je nekoliko potlačeno polkrožno zaključen. Ostali del stavbe ima gladko profiliran podstrešni venec, poleg preprostega delilnega venca pa čelno fasado hiše členijo še preproste okenske obrobe. Kvalitetna klasicistična arhitektura iz prve polovice 19. stoletja ima sicer zaradi neprimernega posega deloma spremenjeno fasado, vendar je ohranila dovolj kvalitet, da spada med pomembnejše objekte svojega časa v Ormožu. V hiši je bila nekdaj mestna hiša, v letih 1947 – 1969 pa je bila sedež Okrajne posojilnice.
- prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite hiše in arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov;
6291
Ormož - Hiša Kerenčičev trg 7, 8, Ilirska 1
Parcelna številka: 995 k.o. Ormož
Južno stranico Kerenčičevega trga na vzhodni strani začenja monumentalna stavba z bogato členjenim desetosnim trškim pročeljem. Fasada je členjena z okenskimi obrobami, policami in lizenami, ki so izvedene v ometu, zaključena pa z bogato profiliranim podstrešnim vencem. Tretja in osma os, ki sta rizalitno poudarjeni in členjeni z vodoravnimi pasovi, imata v pritličju po en ločno zaključen kamnit portal. Na desnem v osmi osi glavne fasade je izpisana letnica 1803. Dvoriščni trakt v nadstropju členijo slopaste arkade, ki so v pritličju zazidane. Dvokrilna okna so šestpolna. V notranjščini so ohranjeni križni in banjasti oboki. Zgradba je v osnovi starejša od letnice na portalu. V 18. stoletju so jo imenovali Tanzhoferjev frajovž po lastniku iz 17. stoletja. Po smrti ormoškega meščana Matije Lenarta Pachmana, ki je posedoval hišo do sredine 18. stoletja, je mesto uveljavilo svojo pravico do dediščine. Do leta 1910 so bili v stavbi sodišče in zapori, nato pa so jo namenili za trgovske in poslovne prostore, čemur služi še danes. Kvalitetna klasicistično predelana baročna arhitektura s svojo mogočno pojavnostjo dominira v prostoru in je ena najpomembnejših meščanskih hiš v Ormožu.
6292
Ormož - Hiša Kerenčičev trg 9
Parcelna številka: 993 k.o. Ormož
Enonadstropna, vogalna stavba ima preprosto členjeno poznobaročno fasado iz druge polovice 18. stoletja. Trško petosno pročelje ima med drugo in tretjo osjo polkrožno zaključeno nišo, v kateri stoji dokaj kvalitetna lesena plastika sv. Janeza Nepomuka. Preprosto fasado nekoliko poživijo okna z razgibanimi okvirji v nadstropju. Hiša ima niz kasnejših dvoriščnih dozidav. Že prvi izpričan lastnik hiše Veit Wressingg, ki je bil za ormoškega meščana sprejet 1702, je bil pek, znano je, da je bila tudi v sredini 18. stoletja v hiši pekarna, katere lastnik je bil Franc Sammer, od leta 1927 pa gostilna. Preprosta hiša, ki je v osnovi že vsaj iz zgodnjega 18. stoletja, spada med starejše stavbe v mestu. Kljub deloma predelani notranjščini je zaradi svoje fasade, ki predstavlja pomemben del podobe trga, pomembna priča umetnostne in zgodovinske preteklosti Ormoža.
14830
Ormož - Hiša Kolodvorska 4
Parcelna številka: 525/1 k.o. Ormož
Enonadstropna hiša z devetosno ulično fasado je nekdanja graščinska kovačija, saj je hišo grof Königsacker kupil od dedičev kovača Jacoba Wolffa. Tako je gospostvo Ormož postalo lastnik meščanske hiše in k njej pripadajoče kovaške obrti, ki se je v njej ohranila do začetka 19. stoletja. Na gospodarski značaj stavbe opozarja kamnita gradnja pritličja, predvsem pa kletna okna z kovanimi mrežami in kamnitimi okviri. Nadstropje ob poudarjenem delilnem zidcu členijo dvodelna, šestpolna okna, ki jih obdajajo profilirani okviri in bogateje dekorirane karnise v ometu. V pritličju so ohranjeni banjasti oboki z oprogami. Monumentalna hiša, ki v osnovi datira vsaj v drugo polovico 18. stoletja, zaključuje celoto grajskega ambienta, ob tem pa predstavlja pomembno pričo arhitekturnega koncepta objekta namenjenega kovaški obrti.
6294
Ormož - Hiša Poštna 1
Parcelna številka: 513/1, 513/2, 513/4 k.o. Ormož
Enonadstropna, sedemosna poznobaročna stavba v nizu ima fasado členjeno z delilnim in podstrešnim vencem in bogato profiliranimi okenskimi obrobami v ometu. Potlačen polkrožno zaključen portal s profiliranimi vratnicami je v četrti osi. Okna so šestdelna s prečnikom. Med drugo in tretjo osjo je v nadstropju niša s kipom Brezmadežne. Pritličje je deloma križno obokano. V nadstropje vodijo lesene zavite stopnice, na katere pridemo skozi kamnit portal na levi strani ravno stropane uvozne veže, katere strop nosita dve široki, polkrožno zaključeni oprogi. Pritličje stopnišča osvetljuje pravokotno okno s kovano baročno mrežo. Kvalitetna, čeprav v pritličju nekoliko spremenjena arhitektura sodi med najstarejše ohranjene stavbe v Ormožu, saj se njen prvi lastnik omenja že leta 1710. Pomembna je zaradi ohranjene stare stavbne strukture iz začetka 18. stoletja, stavbne mase in kipa na fasadi.
6295
Ormož – Hiša Ptujska 11
Parcelna številka: 958/1, 958/2 k.o. Ormož
Enonadstropna, vogalna stavba je na strani Ptujske ceste pet-, na strani Žigrove ulice pa triosna. Pročelje hiše je v pritličju rustikalno, v nadstropju pa okna obdajajo preprosti profilirani okviri. Portal, ki vodi v hišo iz Žigrove ulice, oblikujeta dva kanelirana pilastra z nekoliko poenostavljenima korintskima kapiteloma (levi je uničen) in preklada s preprostim pravokotnim poljem, ki izstopa iz delilnega venca. Omembe vredna so tudi dvokrilna vrata z bogato oblikovanima kovanima mrežama in originalnim okovjem. Pritličje obeh uličnih fasad členi še dvoje dvoosnih lesenih, bogato rezbarsko izdelanih izložb, na katerih se ponovi motiv iz omenjenega portala. Fasado ob okenskih obrobah členijo še enostaven delilni ter bogato profiliran podstrešni venec. Stavbo v smeri proti jugu podaljšuje dvoriščni trakt. V notranjščini hiše je v originalni tlak iz teraca v vhodni veži pod dekorativno rozeto zapisana še letnica izgradnje hiše 1903, iz enakega teraca je tudi stopnišče, ki ga krasi bogata kovana ograja. Na podestu nadstropja so ohranjene originalne betonske ploščice. Hiša stoji na mestu nekdanjega frančiškanskega samostana oz. na temeljih mestnega obzidja, zaradi česar v svoji stavbni strukturi po vsej verjetnosti skriva ostanke predhodnih stavb. Arhitektura je kvalitetna, posebno vrednost pa predstavljajo za Ormož redka lesena izložbena okna.
6296
Ormož - Hiša Skolibrova 10
Parcelna številka: 498 - zahodni del k.o. Ormož
Ozka, enonadstropna stavba ima tloris v obliki črke U, pri čemer se s svojim južnim traktom naslanja na hišo Skolibrova 12 (Ormož - Hiša Skolibrova 12 (EŠD 6298)) in skupaj z njo tvori večje notranje dvorišče. V nadstropju cestne strani severnega trakta ima v nadstropju štiri okenske osi in eno veliko ateljejsko okno, ki je na dvoriščni strani neprimerno spremenjeno v dve manjši okenski odprtini. Na začetku prejšnjega stoletja je namreč dal hišo zgraditi fotograf Polak, ki je za potrebe ateljeja potreboval obilico naravne svetlobe. Obcestna fasada je členjena s secesijskimi elementi, posebej pa velja izpostaviti zahodni trakt hiše, ki ga na dvoriščni strani členi sedem secesijsko oblikovanih lesenih oken, ki osvetljujejo vežo v nadstropju. Vanjo pridemo po stopnicah iz dvoriščne strani, ki jih na vrhu zaključuje betonska balustradna ograja. Poleg omenjenih elementov se veža odlikuje predvsem po skorajda v celoti ohranjeni poslikavi, ki pokriva tako stene kot tudi strop, kjer je naslikana iluzija odprtega neba s pticami. V stavbi je tudi sicer ohranjenega nekaj stavbnega pohištva. Južni trakt na dvoriščni strani odpira le troje dvokrilnih vrat v pritličju, od katerih je dvoje še originalnih, na zunanji strani pa je fasada členjena s šestimi dvokrilnimi okni z ločeno nadsvetlobo v nadstropju, od katerih je vzhodno okno manjše ležeče in s prečko deljeno v dve polji. Pritličje na levi strani osvetljujejo manjša ležeča okna s prečko na levi in dvokrilna šestpolna okna na desni strani hiše, v osrednji osi pa so enokrilna vrata. Razvidno je, da je slednji trakt služil za potrebe gospodarskih in servisnih prostorov. Hiša je pomembna predvsem zaradi v slovenskem merilu edinstvenega objekta iz časa zgodnjega 20. stoletja, zgrajenega za potrebe fotografskega ateljeja, odlikujejo pa jo tudi kvalitetni detajli kot so secesijsko oblikovana dvoriščna okna zahodnega trakta ter za ormoške razmere odlična poslikava veže v nadstropju omenjenega trakta.
6298
Ormož - Hiša Skolibrova 12
Parcelna številka: 498 - vzhodni del k.o. Ormož
Enonadstropna stavba ima na vzhodni fasadi pet osi in prisekan vogal, na stranskih fasadah pa po dve okenski osi, pri čemer velja v nadstropju južne fasade omeniti manjši balkon. Osrednja os čelne fasade, kjer je tudi vhod v stavbo in vogal sta rizalitno poudarjena. Historicistično pročelje je bogato členjeno. Okna v nadstropju so uokvirjena in poudarjena s trikotnimi in polkrožnimi čeli, na osrednjem rizalitu in na poševno prirezanem vogalu pa tudi z balustradnima parapetnima poljema. Velja še omeniti, da je v stavbi po večini ohranjeno primarno stavbno pohištvo z okovjem. Stavba je kvaliteten primer historicističnega oblikovanja iz konca 19. stoletja.
14846
Ormož - Vila Ulica dr. Hrovata 2
Parcelna številka: 826 - vzhodni del k.o. Ormož
Enonadstropna secesijska vila z rizalitno izstopajočima in povišanima osrednjima dvema osema. Hiša je datirana z letnico 1903 pod manjšim okroglim oknom tik pod dvokapnim zaključkom rizalitno poudarjene osrednje osi na dvoriščni strani, kjer je glavni vhod v stavbo. Čelna vzhodna in stranska severna fasada hiše sta bogato členjeni z dekorativnimi secesijskimi elementi, zahodno in južno fasado pa dekorirajo le preproste okenske obrobe. Kljub temu da je okensko stavbno pohištvo že bilo menjano, pa so v notranjščini skorajda v vseh prostorih ohranjene vratnice s podboji, posebej pa velja omeniti še kovano stopniščno ograjo in originalne betonske ploščice na tleh hodnikov v pritličju in prvem nadstropju. Sedaj je v njej zdravstveni dom. Hišo odlikuje slogovna enovitost, ob tem pa številni ohranjeni kvalitetni secesijski elementi tako na zunanjščini (fasadna dekoracija) kot tudi v notranjščini (betonske ploščice, kovana ograja, vratnice s podboji).
6299
Ormož - Župnišče
Parcelna številka: 471 k.o. Ormož
Enonadstropna prostostoječa mogočna stavba ima na glavni, baročno členjeni fasadi pet osi. Osrednja os čelne fasade je nad vhodnimi vrati poudarjena z dvojno voluto in manjšo konzolo pod centralnim oknom, oboje v ometu. Fasado v nadstropju členijo še polkrožne karnise nad okni, pod vsakim oknom po dve manjši konzolici. Celotno fasado členijo še horizontalni pasovi. Zahodna stranska fasada ima šest, vzhodna pa dve okenski osi. Dvodelna okna so šestpolna, od stavbnega pohištva pa so ohranjene še historicistične vratnice. Pritličje je delno obokano. Leta 1741 zgrajeno in sredi 19. stoletju deloma prezidano župnišče je v svoji osnovi iz poznega srednjega veka. Pri zadnji obnovi leta 2007 so bili na zahodni in južni čelni fasadi najdeni in prezentirani gotski elementi (gotsko okno na fasadi). Na dvorišču so gospodarska poslopja. Stavba je kljub kasnejšim prezidavam ohranila večino svojih baročnih kvalitet, ob tem pa so nezanemarljivi tudi ohranjeni gotski stavbni elementi. Iz slednjega slogovnega obdobja namreč v Ormožu – razen gradu – ni ohranjenih profanih stavb, zaradi česar župnišče štejemo med najkvalitetnejše arhitekture v Ormožu.
29965
Pavlovski Vrh – Klet ob hiši Pavlovski Vrh 68
Parcelna številka: *121, k. o. Pavlovski vrh
Tik ob cesti na vrhu razpotegnjenega slemenskega naselja, stoji pritlična vinska klet, kladne konstrukcije in podolžnega tlorisa. Pokriva jo opečna dvokapnica. Oba zatrepa sta zapolnjena s pokončno pritrjenimi deskami. Na lesenih stenah so vidne sledi ilovnatega ometa. Z južne fasade vodi vhod v notranjost kleti. Klet iz 19. stoletja predstavlja tip gospodarskih poslopij slovenjegoriškega območja, ki so ga uporabljali za shranjevanje vina in manjšega orodja za obdelavo vinogradov.
- ohraniti smer slemena, obliko strehe in vzpostaviti prvotno slamnato kritino; ohraniti stavbno pohištvo s pripadajočim okovjem,
3098
Podgorci - Cerkev sv. Lenarta
Parcelna številka: *1 k.o. Podgorci
Cerkev sv. Lenarta je majhna, a kvalitetna poznogotska stavba iz let 1519-20, ki jo sestavljajo pravokotna ladja, enako širok in visok 5/8 sklenjen prezbiterij in ob njegovo južno stran postavljen, v zgornjem delu oktogonalni zvonik. Notranjščino pokrivata baročna oboka iz konca 18. stoletja: kupolast prezbiterij, ladjo pa trojno kapast z oprogami, ki se podaljšujejo v stenske slope. Na južni strani ladje je pravokoten kamnit portal z ušesastim zaključkom. V cerkvi je med opremo iz 19. stoletja omembe vredna le prižnica iz druge četrtine 18. stoletja. V vzhodnem delu severne zunanjščine cerkve je vzidan relief, morda pilastrski kapitel. Fragment, ki po svojem okrasju povsem ustreza romanskemu času, je bil na to mesto bržkone prinesen od drugod. Preprosta, vendar kvalitetna arhitektura, ki jo odlikuje izjemna lega v prostoru.
Parcelne številke: *115, *132, 28/7, 28/6, 1/1, 1/3, 1/4, 1/5, 1/6, 12/1, 13, 14/1, 14/2, 16/1, 16/2, 16/4, 17/1, 2/1, 2/4, 2/5, 2/6, 28/2, 28/3, 28/4, 28/5, 29/1, 3/3, 3/4, 30/1, 30/2, 30/3, 30/5, južni del 30/6, 30/7, 830/1 k.o Podgorci
- v vplivnem območju je potrebno obnovo obstoječih gradenj in novogradnje oblikovati tako, da bo cerkev ostala prostorska dominanta.
6322
Pušenci – Hiša Pušenci 4
Parcelna številka: 58/8 osrednji del k.o Pušenci
Nekdanja stavba mlina je v 80-ih letih prejšnjega stoletja predelana v večstanovanjski objekt. Enonadstropna stanovanjska hiša šest krat štiri osna s štirimi arkadami, med katerimi sta dve zazidani. Enostavno členjena z gladkim mejnim in profiliranim podstrešnim zidcem ter gladkimi okenskimi obrobami in nakazanimi okenskimi policami. Mogočna stavbna masa nekdanjega mlina, predstavlja kvalitetno arhitekturo iz prve polovice 19. stoletja, katere funkcija je iz obrtne spremenjena v stanovanjsko.
29972
Runeč – Tonova klet
Parcelna številka: *66/2 k.o. Runeč
Nekoliko odmaknjena od ceste, na izteku razpotegnjenega slemenskega naselja, stoji pritlična vinska klet, kladne konstrukcije in podolžnega tlorisa. Pokriva jo sekundarna salonitna dvokapnica, ki je na južni strani zaključena s polnim čopom. Sredi opaženega severnega zatrepa so manjša vratca, ki zapirajo podstrešje. Na celotnem ostenju so vidne sledi ilovnatega ometa. Z južne fasade je vhod v notranjost kleti. Klet iz 19. stoletja predstavlja tip gospodarskih poslopij slovenjegoriškega območja, ki so ga uporabljali za shranjevanje vina in manjšega orodja za obdelavo vinogradov.
3401
Svetinje – Cerkev Vseh svetnikov
Parcelna številka: 111/2 k.o Mihalovci
Današnja cerkev je leta 1730 zamenjala tukaj stoječo kapelo (1603), postavljeno v čast sv. Trojici in vsem svetnikom. O času gradnje priča letnica 1730 na potlačenem polkrožno zaključenem portalu v pravokotnem okvirju s profilirano gredo na južni strani ladje. Cerkev je razen zvonikove vrhnje etaže enotne gradnje in jo sestavljajo zvonik pred zahodno fasado, pravokotna ladja ter ožji in nižji 3/8 sklenjeni prezbiterij s pritlično zakristijo prizidano na njegovi severni strani. Vsi arhitekturni deli cerkve imajo talni in konkavni podstrešni zidec. Ladja je banjasto obokana, obok in stene členijo oproge in dvojni pilastri. Prezbiterij je dvignjen za eno stopnico in banjasto obokan z oprogami. Ostenje je členjeno z dvojnimi pilastri. Notranjščino pokrivajo banjasti oboki, ki so jih do nedavna krasile freske J. Brolla iz leta 1882. Od opreme so stranska oltarja in prižnica povprečni baročni izdelki iz 2. tretjine 18. stoletja, medtem ko je glavni oltar iz začetka 20. stoletja. Preprosta podeželska cerkev je pomembna predvsem zaradi svoje izjemne lege v pokrajini.
Parcelna številka: *3, *6/1, *6/2, 103/3, 110/1, 110/4, 110/5, 111/3, 112/1, 113/1, 113/2, 113/3, 122/6, 122/8, 224/1, 224/2, 225/1, 225/3, 226/3, 226/5, 226/6, 227, 228/1, severni del 228/2, 624/3, severni del 627/12, 627/2, 627/9 k.o. Mihalovci; *97/2, 520/10, 520/12, 520/13, 520/16, 520/19, 520/20, 520/4, 520/6, 520/9, 525/4, južni del 525/5, 525/6, 525/7, 525/8, 525/9, 526/1, 526/2, 526/3, južni del 639, 641/3, 641/4, 641/5, 642 k.o. Veličane
- v vplivnem območju je potrebno obnovo obstoječih gradenj in novogradnje oblikovati tako, da bo cerkev sredi vaškega jedra ostala prostorska dominanta.
25003
Svetinje – Malekova zidanica
Svetinje 22
Parcelna številka: 587 k.o. Veličane
Visokopritlična pravokotno zasnovana podkletena zidanica s sedemosno glavno fasado, krita z opečno dvokapnico s celostranskimi čopi ima značilno razporeditev: bivalni del s hišno kapelo, prostor z veliko prešo in obokano vinsko klet. Na zunanjščini gosposko zidanico odlikuje opečni podstrešni venec, v notranjščini pa smemo ob obokanih kleteh z originalnimi baročnimi kovanimi mrežami, ki oddeljujejo nekatere prostore, kot njeno največjo umetnostnozgodovinsko vrednost izpostaviti predvsem hišno kapelo. Kapelo - dolga je 3,85 m, široka 2,95 m in visoka 3,75 m - prav tako krasijo vrata z baročno kovano mrežo. Stranski steni členijo na vsaki strani po trije pilastri s profiliranimi kapiteli, ki nosijo stropne oproge z reliefno rastlinsko ornamentiko. Oproge so prekinjene, saj je namesto prvotnega banjastega oboka kasnejši plitvi križno rebrasti obok. Na čelni steni kapele nosita dva pilastra polkrožni profiliran zidec, ki skupaj z iluzionistično naslikanima pilastroma služi kot arhitekturni okvir za fresko Marijinega Vnebovzetja. V spodnjem delu poškodovano Marijino podobo uokvirja naslikan rastlinski okvir, ki ga nosita dva putta. Gre za kvalitetno baročno delo, ki bržkone datira še v pozno 17. stoletje, na stranskih stenah pa so mlajše žanrske scene iz 19. stoletja. Gosposka zidanica je spadala pod gospoščino Branek, katere lastniki so bili med letoma 1664 in 1732 Maurerji, med letoma 1732 in 1903 grofje Codroipo iz Vidma v Italiji, nakar je prišla s prodajo v posest vinskih trgovcev Fischerauov iz Leobna, ki so ostali njeni lastniki do leta 1945. Vse kaže, da je so kleti in kapela ostanki, v 19. Stoletju, temeljito prezidane prednice na tem mestu. Gosposka zidanica je kljub neustreznim posegom in menjavi stavbnega pohištva v novejšem času v osnovi kvalitetna arhitektura, ki jo odlikuje obokana vinska klet z ohranjenimi baročnimi kovanimi mrežami, predvsem pa kapela z kvalitetno fresko Marijinega Vnebovzetja iz 17. stoletja. Zidanica, ki danes kaže podobo iz 19. stoletja predstavlja tudi pomemben prostorski poudarek tega dela Slovenskih goric pred vzponom do Jeruzalema.
- prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite zidanice in arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov;
799
Velika Nedelja - Cerkev sv. Trojice
Parcelna številka: 1125, 1126 k.o. Velika Nedelja
Natančni čas nastanka romanske pražupnijske cerkve sv. Trojice z vzhodnim zvonikom in polkrožno apsido ni povsem pojasnjen. Domneva, da smemo najstarejšo stavbno zgodovino velikonedeljske cerkve razdeliti v dve fazi, in sicer starejšo romansko s podfazama iz tretje tretjine 12. stoletja, ko naj bi obsegala sedanjo banjasto obokano zvonico in apsido in začetka 13. stoletja, ko naj bi jo Friderik III. Ptujski s prizidavo ladje spremenil v cerkev ter mlajšo zgodnjegotsko iz okoli 1280 z izgradnjo prvega nadstropja zvonika in povečavo ladje, se zdi najbližje resnici. V pozni gotiki in renesansi so dvakrat predelali sedaj zazidani apsidalni stranski okni in prizidali zakristijo ob severni steni zvonika, deloma tudi ladje. Med letoma 1674-98 so ladjo drugič podaljšali, povišali in obokali, v podaljšek vzidali pevsko emporo z bogato štukirano čelno steno (delo J. Schomassija), povišali zvonik, prizidali severno kapelo in postavili vhodni veži pred zahodnim in južnim ladjinim vhodom. Takrat je cerkev dobila s pilastri in polkrožno zaključenimi nišami členjeno zahodno fasado, kar označuje konzola z letnico 1698 in križevniški grb nad preprosto vhodno lopo. V prvi polovici 18. stoletja so ladjino ostenje še nekoliko nadzidali, zamenjali južno vežo s kapelo, oratorijsko nadzidali zakristijo in vso cerkev opasali z bogato profiliranim venčnim zidcem. Po sredi 18. stoletja so štukirali tudi obe kapeli, posebno bogato njuni slavoločni steni. V drugi polovici 18. stoletja so priskrbeli večino kvalitetne baročne opreme (glavni oltar je delo mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja iz okoli leta 1770, oltarja v kapelah s prevladujočima slikama sv. Jožefa in Janeza Nepomuka sta si podobni, a ne identični deli iz leta 1762, medtem ko sta sliki delo istega, a zaenkrat neznanega avtorja, posebej kvalitetna pa sta prižnica in Križev oltar, ki kažeta sorodnosti z delavnico J.J. Mersija v Rogatcu) ter z zaprtjem slavoloka okoli leta 1770 vzhodni del cerkve spremenili v kapelo Matere Božje, kjer je kvalitetni oltar sv. Jožefa, datiran v leto 1760, prvotno iz hišne kapele na Goričaku blizu Zavrča. Cerkev je pomembna tudi zaradi več ohranjenih kosov stavbne plastike iz romanske dobe, ki se nam jih je iz tega časa v Sloveniji ohranilo le malo. Poleg dveh obraznih plastik (glava nad streho apside in obrazna plastika moža danes vzidana v nišo na jugozahodnem delu ladje, prvotno pa je bila v pravokotni vdolbini visoko v cerkvenem zidu) velja omeniti še dokolenski kip bradatega moža, ki je bil še pred nekaj desetletji vzidan na južni strani zvonika, danes pa je hranjen v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož, predvsem pa romanski krstilnik v apsidi cerkve. Gre namreč za edini romanski krstilnik pri nas, katerega najverjetnejši čas nastanka je druga četrtina 13. stoletja. Cerkev se odlikuje tudi po srednjeveških freskah, ki so se ohranile na severni in južni steni ladje. Na severni steni je poslikava zasnovana v treh vodoravnih pasovih, na južni v dveh, ki segajo do vrha prvotne višine ravnokrite ladje. Spodnji pas je na obeh stenah namenjen stoječim svetnikom in svetnicam z atributi, nad njim pa se na obeh straneh zvrstijo posamezni pripovedni svetniški prizori. T. i. Mojster iz Velike Nedelje kaže na prvi pogled zgodnjo razvojno stopnjo t. i. mehkega sloga iz časa okoli leta 1400, a se v tipu glav, drži figur in gubanju draperije še čutijo spomini na 14. stoletje, zaradi česar smemo freske datirati v zadnje desetletje 14. stoletja. Isti mojster je s prizori iz neke svetniške legende poslikal tudi severno steno severne kapele župnijske cerkve sv. Jakoba v Ormožu.
800
Velika Nedelja - Grad
Parcelna številka: 1119/1, 1120, 1121, 1122, 1123, 1124/1, 1124/2, 1152 k.o. Velika Nedelja
Grad, ki stoji nedaleč od župnijske cerkve, je stara križniška komenda, ki se prvič omenja leta 1273, a je v zasnovi po vsej verjetnosti nastala že kmalu po letu 1200, ko je Friderik Ptujski, salzburški ministerial, s pomočjo nemškega viteškega reda zavzel velikonedeljsko ozemlje. Njegovo srednjeveško jedro je še ohranjeno v jugozahodnem delu sedanje grajske stavbe, vendar pa danes prevladuje renesančna gradbena koncepcija. Arhitektura, ki se je že skozi srednji vek spreminjala, je bila večjih prezidav deležna tudi v sklopu protiturškega utrjevanja okoli sredine 16. stoletja. Zahodno stran gradu so zavarovali z novim pasom obzidja, ki je staro stanovanjsko hišo obdalo na zahodni in severni strani. Obzidje so zavarovali s širokim obrambnim jarkom, na obeh zahodnih vogalih obzidja pa zgradili valjasta stolpa. V severozahodnem so v pritličju uredili nov glavni vhod in do njega preko jarka speljali lesen mostovž z vzdižnim mostom. Dva nova obrambna valjasta stolpa so pozidali tudi na vogalih vzhodne stranice grajskega obzidja. Prezidali so tudi oba pomožna trakta na severni in južni strani dvorišča. Naslednje večje prenove je bil grad deležen v času komturja Markvarda barona von Egkh-Hungersbach med letoma 1612 in 1619. Takrat je nastal zahodni podaljšek severnega trakta, na katerem je na svojem primarnem mestu vnovič vzidana (nekaj časa je bila sneta) imenitna heraldična plošča z napisom in letnico 1612, predvidoma delo italijanskega renesančnega kiparja Philiberta Pacobella. Severni in južni trakt so temeljito prenovili, v severozahodnem stolpu pa namestili nov glavni portal z utorom za vzdižni most in letnico 1619 na sklepnem kamnu. Grad so najbrž ponovno prenavljali okoli leta 1675, ko se je pričela temeljita prenova bližnje cerkve. Takrat je med drugim najbrž ob naslonu na notranjo stran starejšega obzidja nastal tudi nov vzhodni trakt z arkadno lopo v pritličju. Hkrati je nastala nova kamnita krona grajskega vodnjaka z razkošno oblikovanim kovanim nastavkom. Poznejše predelave, zlasti tiste med letoma 1723 in 1730 (letnice na portalih), so dale gradu podobo sodobne baročne residence. Med ostalimi deli – odstranili so obrambno poletažo stanovanjske hiše in jo višinsko izravnali z ostalimi trakti, prezidali so arkadna loka na dvoriščni strani, celotno stavbo so opremili z novimi okni in vrati, vzhodni trakt pa poudarili s trikotnim čelom itd. – velja posebej omeniti izgradnjo reprezentančnega stopnišča z balustradno ograjo v notranjščini severnega trakta. Takrat so temeljito prenovili tudi v osnovi domnevno še poznoromansko dvoetažno grajsko kapelo, ki je dobila novo emporo in štukiran strop ter s pilastri razčlenjene stene. Prostore reprezentančnega drugega nadstropja so opremili s štukiranimi okviri, parketi in pečmi.
- prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite gradu in arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov;
6311
Velika Nedelja – Hiša Velika Nedelja 11
Parcelna številka: 1127 k.o. Velika Nedelja
Enonadstropna stavba ima sedemosno glavno fasado in dvoosni stranski fasadi. Osrednja os nad vhodom je poudarjena z balkonom, pod njim pa je v pritličju glavni vhod. Pritličje členijo še nekdanji vhod v trgovino in izložbena okna, vse pa obdajajo rahlo profilirani okviri v ometu z zaobljenimi robovi. Neobaročno oblikovana fasada je v nadstropju členjena s širokim delilnim venecem, okenski okviri z razgibanimi karnisami in podstrešnim venecem. Na dvoriščni strani ima rizalitno poudarjeno osrednjo os in kasnejši prizidek. Tla vhodne veže in stopniščni podest v nadstropju pokrivajo primarne betonske ploščice, nekaj pa je ohranjenega tudi originalnega stavbnega pohištva.
Okrog leta 1900 zgrajena stavba predstavlja v svojem okolju kvaliteto zaradi svojih oblikovnih značilnosti in vključitve v ambient, ki se je oblikoval okrog cerkve.
6312
Velika Nedelja – Hiša Velika Nedelja 14
Parcelna številka: 1106 k.o. Velika Nedelja
Enonadstropna stavba ima osemosno glavno fasado in štiriosni stranski fasadi. Fasade so v pritličju členjene z vodoravnimi pasovi, v nadstropju pa s plitkimi pilastri, okenskimi obrobami in trebušastimi parapeti, ki so okrašeni s štukaturo. Fasade zaključuje profilirano konkaven podstrešni venec. Portal v tretji osi je pravokoten, kamnit in ima konzolno preklado. Vratnice so baročne. Dvoriščna fasada je preprostejša, ima neenakomerno razporejene okenske odprtine in naj bi bila nekoč členjena s pilastri, danes pa je gladko zglajena. Dvokrilna okna so šestpolna in dvojna oz. imajo naoknice. Notranjost je deloma obokana, deloma pa ima ravne, s štukaturo okrašene strope. V eni izmed sob v nadstropju je že več desetletij odkrita poslikava s štukaturo okrašenega stropa, ki prikazuje Herkulov sprejem na Olimpu, v ostalih prostorih pa so te odkrite le sondažno. Po večini je ohranjeno tudi notranje stavbno pohištvo. Župnišče je bilo zgrajeno med leti 1749 in 1751. Zaradi svoje dominantne lege in tudi za širši slovenski prostor izjemnih spomeniških kvalitet spada med najkvalitetnejše profane stavbe v Sloveniji.
- prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite župnišča in arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov;
6313
Velika Nedelja – Hiša Velika Nedelja 15
Parcelna številka: 1128 k.o. Velika Nedelja
Neobaročna enonadstropna stavba s konca 19. stoletja ima sedemosno glavno in štiriosni stranski fasadi. Osrednja os simetrično zastavljene čelne fasade je poudarjena s triosnim rizalitom z balkonom z litoželezno ograjo in trikotnim nadstrešnim zaključkom. Enostaven podstrešni venec nosijo konzole. Vhodni portal ima žlebasto-paličast profil in originalne vratnice, tudi sicer je stavbno pohištvo na zunanjščini in v notranjščini po večini ohranjeno. Fasado v nadstropju členijo ozke police pod in preproste ravne karnise nad okni, ki so dvokrilna in šestpolna ter dvojna oz. imajo naoknice. V nadstropje vodijo lesene stopnice z bogato rezljano leseno ograjo. Tla sicer v pritličju in nadstropju pokrivajo lesene podnice. Kvalitetna neobaročna stavba je nastala konec 19. stoletja. Zaradi svojih oblikovnih kvalitet se uvršča med pomembnejše profane arhitekture svojega časa, ob tem pa pomembno sooblikuje vaški ambient, ki je nastal okrog cerkve.
8929
Vinski Vrh – Janežičeva hiša
Vinski Vrh 1
Parcelna številka: *167 jugovzhodni del, k.o. Vinski vrh
Ob vznožju slemenskega naselja, ki se razteza naprej po griču, stoji domačija, ki jo sestavljajo stanovanjska hiša, gospodarska poslopja in vodnjak na kolo. Stanovanjska hiša grajena leta 1902, je zidana, pritlična in z daljšo sedemosno fasado obrnjena proti cesti. Pokriva jo strma opečna dvokapnica. Glavno obcestno fasado poudarja arkadno čelno stopnišče, na katerem sloni opečna dvokapna strešica. Gladko fasado členijo profiliran strešni zidec, gladke okenske obrobe in šivani robovi. Prvotna dvokrilna okna deljena na polja z okenskimi kovanimi mrežami, so zamenjala nova dvokrilna z nadsvetlobo. Glavna vhodna vrata so kasetirana. Hiša je v celoti ohranila značilno notranjo tlorisno zasnovo. Od nekdanje domačije z začetka 20. stoletja, je stanovanjska hiša ohranila stavbne značilnosti tega časa ter tako izpričuje način življenja na nekoč bogatejši kmetiji.
- za objekt velja varovanje njegovih gabaritov, zasnove in členitve fasade oz. oblikovanosti pročelja; ohraniti pojavnost arkadnega stopnišča;
- ohraniti smer slemena s prvotno obliko strehe in kritino; ohraniti stavbno pohištvo (okna in vrata);
8930
Vinski Vrh – Vinska klet pri hiši Vinski Vrh 74
Parcelna številka: *120 k. o. Vinski vrh
Tik ob cesti na vrhu razpotegnjenega slemenskega naselja, stoji pritlična, enocelična vinska klet. Pokriva jo strma čopasta dvokapnica s polnim severnim čopom. Južni zatrep pa je opažen z lesenimi deskami. Klet nima značilne kladne konstrukcije. Njeno ostenje je spleteno iz tanjših palic, ki so zaščitene tako na notranji kot zunanji strani z ilovnatim ometom. V tem delu kleti še stoji v celoti ohranjena lesena preša. V podzemni del kleti vodi zidani vhod z dvokapno strešico. Klet iz 19. stoletja, predstavlja z gradbenega vidika redek primer kleti s pletenim ostenjem.
(3) Stavbe s parki ali z vrtovi
6288
Ormož – Grad
Parcelna številka: 584, 586, 587/1, 587/2, 589, 590, 591/1, 591/2, 591/3, 593, 594, 595, 596, 597, 598, 599, 600, 601, 602, 603, 604, 605, 606, 607, 608, 609, 610, 611, 612, 613, 615, 616, 617 k.o. Ormož
Na izpostavljenem predelu takratne avstrijsko-ogrske meje so si Ptujski gospodje v zadnji tretjini 13. stoletja pričeli graditi stavbni kompleks. Grad je ostal v posesti Ptujskih do leta 1438, ko je rodbina izumrla, upravljali pa so ga kastelani. V prvi fazi razvoja gradu je najverjetneje nastal današnji izpostavljeni južni trakt, v katerem je bilo urejeno prebivališče ptujskih kastelanov, gospodov iz Ormoža, šele nato pa naj bi veliko obzidano dvorišče na severovzhodnem vogalu zavarovali z močnim stolpom – bergfridom. V stolpu so v drugem nadstropju uredili grajsko kapelo in jo na vzhodni strani opremili s polkrožnim oltarnim zaključkom – apsido, ki počiva na kamnitih konzolah. Ob tem so gradu na zahodu prizidali še reprezentančni stanovanjski trakt – palacij. Leta 1487 so deželnoknežje čete ob umiku pred četami ogrskega kralja Matije Korvina ormoški grad požgale, leta 1489 pa je slednji požgani grad podelil svojemu vojskovodji Jakobu Szekelyju, ki ga je nato obnovil. Takrat so palaciju nadzidali še tretje (današnje drugo) nadstropje in v prvem nadstropju na dvoriščni strani uredili štiri danes fragmentarno ohranjena velika pravokotna okna s kamnitimi križi. Najbrž so hkrati pozidali tudi severni prizidek palacija, s katerim so površino tega podvojili in ga podaljšali vse do severnega dvoriščnega zidu. Leta 1598 je grad in gospoščino Ormož od Mihaela in Elizabete Szekely odkupil Jurij Rupert Herberstein in jo leta 1605 prodal ogrski plemiški rodbini Pethe, ki je grad nato posedovala celo stoletje. Leta 1704 so kruci s pomočjo ormoških podložnikov grad izropali in požgali. Sledila je obsežna obnova, katere začetki pa morda segajo še v čas okoli leta 1690. Utrjeni srednjeveški grad je takrat dobil podobo zgodnjebaročne residence. Temeljito so prezidali prvotno utrjeno hišo in zahodni palacij, ki so ga na dvoriščni strani opremili z dvonadstropnimi arkadnimi hodniki. Hkrati so ob naslonu na dvoriščno stran starega obzidja pozidali novi južni in severni grajski trakt z vhodno vežo. Ob tem so izravnali in povišali grajsko dvorišče ter vodnjak opremili z imenitnim novim kovanim nastavkom. Celoto so enotno fasadirali in opremili s kvalitetnimi zgodnjebaročnimi profiliranimi kamnitimi okvirji. Temeljito so prenovili tudi vse notranje prostore, ki so v kleti in pritličju dobili nove opečne banjaste oboke. V prvem nadstropju novega severnega trakta so nad vhodno vežo uredili banjasto obokano slavnostno dvorano s štukiranim stropom, ki ga krasita naslikana grba leta 1710 umrlega barona Franca Antona Petheja in njegove soproge Elizabete, rojene Saurau. Leta 1805 je grad kupil ambiciozni industrialec iz Vordenberga Jožef Pauer, ki je dal grad klasicistično obnoviti in obzidati jugozahodni grajski vrt. Leta 1810 je slikar Alois Gleichenperger naslikal imenitne klasicistične poslikave v štirih zaporednih prostorih prvega nadstropja zahodnega trakta, ki sodijo v vrh klasicističnega monumentalnega slikarstva na Slovenskem. Okoli leta 1860 so ob naslonu na zahodni trakt pozidali še nadstropno neogotsko teraso. Manjših sprememb je bil grad deležen še po letu 1910, ko je prešel v last družine Wurmbrand-Stuppach. Takrat je nastal tudi nov glavni portal z grbovno ploščo, zasteklili pa so tudi dvoriščne arkade v nadstropju. V predgradju so odstranili še poslednje sledove nekdanjega obzidja in vzhodno od gradu uredili razsežen angleški park (Ormož - Grajski park (EŠD 14346)) in ga zasadili tudi z nekaj primerki eksotičnih dreves. Na vzhodnem robu parka so na začetku 20. stoletja pozidali kapelo z grobnico grajskih lastnikov (Ormož - Kapela v parku (EŠD 14346). K grajskemu kompleksu sodi tudi gospodarsko poslopje imenovano pristava, ki ga omenjajo že srednjeveški viri. Obstoječa stavba, ki je predvidoma iz 18. stoletja, je bila v letih 2010 in 2011 adaptirana za potrebe muzeja in glasbene šole. Grad, katerega nastanek sega v pozno 13. stoletje ima v današnji podobi baročno-klasicističen značaj. Posebno odliko gradu predstavlja srednjeveški mogočni stolp t. i. bergfrid na severozahodnem vogalu grajskega kompleksa, predvsem pa njegova domala intaktno ohranjena zgodnjegotska kapela v drugem nadstropju. Tovrsten tip grajske kapele iz zadnje tretjine 13. stoletja s polkrožnim oltarnim zaključkom – apsido na vzhodni strani je v slovenskem merilu namreč edinstven. Iz obdobja obsežne obnove, katere začetki morda segajo še v čas okoli leta 1690, velja omeniti banjasto obokano slavnostno dvorano v prvem nadstropju takrat zgrajenega severnega trakta s štukiranim stropom, ki ga krasita naslikana grba leta 1710 umrlega barona Franca Antona Petheja in njegove soproge Elizabete, rojene Saurau. Iz obdobja zgodnjebaročnih prezidav pa je ohranjen tudi imenitni kovani nastavek na vodnjaku. Posebno kvaliteto gradu predstavljajo klasicistične poslikave v štirih zaporednih prostorih prvega nadstropja zahodnega trakta gradu, ki sodijo v vrh klasicističnega monumentalnega slikarstva na Slovenskem. Ob izpostavljenih arhitekturno-likovnih kvalitetah je vrednost objekta tudi zaradi kompleksne ohranjenosti grajskega ambienta, saj grad na vzhodni strani obdaja razsežen angleški park, eden najlepših, kar se jih je ohranilo pri nas. V njem so na začetku 20. stoletja pozidali kapelo z grobnico grajskih lastnikov, k grajskemu kompleksu pa sodi tudi gospodarsko poslopje imenovano pristava, ki ga omenjajo že srednjeveški viri. Grad s parkom, ki se ponaša s številnimi eksoti, kapelo in gospodarskim poslopjem tako predstavlja enkratno spomeniško celoto.
6335
Ormož – Vila Ptujska 20
Parcelna številka: 739/1, 740/3, 740/4, 740/5 k.o. Ormož
Enonadstropna, prosto stoječa stavba z izkoriščeno mansardo je v masi členjena s stolpičem in terasnim izzidkom, zidove pa členijo historicistični okraski. Vilo obdaja parkovni vrt. Stavba je kvalitetni primer meščanske vile, ki je bila sezidana na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Odlikujejo jo enovitost arhitekturnih členov, dosledno izpeljana prostorska in gabaritna zasnova in neokrnjenost njenih spomeniških lastnosti. Hiša stoji na največji ohranjeni rimski gomili, te so bile namreč v 19. stoletju na cerkvenih njivah izravnane.
- prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite in arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov;
6300
Ormož – Vila Skolibrova 19
Parcelna številka: 468/2, 468/3, 468/4 k.o. Ormož
Enonadstropna vila stoji sredi vrta. Triosna ulična fasada ima osrednjo os poudarjeno s štiridelnim oknom v nadstropju in členjenim trikotnim nadstrešnim zaključkom. Vilo je leta 1923 postavil lekarnar Trautvetter, opuščeno apoteko v pritličju pa sta nekoč osvetljevali izložbeni okni z vgraviranima podobama Hygieie in Esculapa, preneseni v novo lekarno na Mariborski cesti. Na vzhodni strani stavbe je prizidek z balkonom z balustradno ograjo, kjer je v pritličju vhod v stanovanjski del hiše. Tako na zunanjščini kot tudi v notranjščini je po večini ohranjeno originalno stavbno pohištvo, po oblikovni plati pa najbolj izstopajo dvokrilna vhodna vrata, ki vodijo v zgornje bivalno nadstropje. Stavba iz začetka 20. stoletja je kvaliteten primer predmestne vile, ki je bila že ob izgradnji namenjena lekarniški dejavnosti v pritličju in stanovanjski namembnosti v nadstropju, zaradi česar predstavlja v prostoru posebno kvaliteto.
(4) Spominski objekti in kraji
67
Cerovec Stanka Vraza – Rojstna hiša Stanka Vraza
Parcelna številka: *61 severozahodni del k.o. Cerovec Stanka Vraza
Enonadstropna kmečka hiša v kateri se je leta 1810 rodil ilirski pesnik in zbiralec ljudskih pesmi Stanko Vraz. Hiša ima v prvem nadstropju v veliki sobi vzidan spominski medaljon z reliefno upodobitvijo pesnika. Na zunanji strani hiše so še vzidane tri hrvaške in dve slovenski spominski plošči. Stanko Vraz je šolo najprej obiskoval doma, potem v Ljutomeru, kasneje še v Mariboru in v Gradcu. Leta 1838 se je preselil v Zagreb, kjer je urejal list »Kolo« in bil tajnik »Ilirski matici«. Umrl je 24. maja 1851. Vraz je med leti 1833 in 1839 zbiral slovenske narodne pesmi in v ta namen prepotoval Kranjsko, Koroško, Štajersko in Prekmurje. Plod zbiranja teh pesmi je njegova knjiga z naslovom »Narodne pesmi ilirske«, ki jih je izdal v Zagrebu leta 1839. Podeželska hiša, vzorno vzdrževana, je rojstni kraj pomembnega raziskovalca in zbiralca slovenske ljudske kulture in predstavlja eno od pohodno-izletniških točk, ki povezujejo kulturne znamenitosti med Ormožem in Ljutomerom.
- varovanje kulturnih, memorialnih, likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
3470
Drakšl – Kapela sv. Ane
Parcelna številka: 319/10 k.o. Velika Nedelja
Kapela zaprtega tipa ima fasadni zvonik. Zunanjščina je členjena z neorenesančnimi elementi. Med fasadno dekoracijo izstopajo široki pilastri, ki so na čelni fasadi in stranicah kapele členjeni s kanelurami in stiliziranimi kapiteli ter bazami izstopajočimi iz talnega zidca, na vogalih tristranega zaključka pa z imitacijo rustike. Profilirane okenske obrobe pod polico dekorira ornament, ki se na robovih sklene s stiliziranimi cofki, bogato profiliran pa je tudi podstrešni venec. V notranjščini je ohranjen oltarni nastavek s centralno plastiko sv. Ane, ki jo na levi obstopa sv. Jožef, na desni pa sv. škof, v katerem bi bržkone lahko prepoznali sv. Miklavža. Gre za kvalitetno, nekoliko iz povprečja izstopajoče ljudsko delo poznega 19. stoletja. Kvalitetna historicistična arhitektura iz druge polovice 19. stoletja se odlikuje predvsem zaradi svoje monumentalne zasnove in bogate fasadne dekoracije. Omembe vredna pa je tudi njena kiparska oprema, ki nekoliko izstopa iz povprečja poljudne rezbarske ustvarjalnosti 19. stoletja na štajerskem podeželju.
- varovanje kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot spomenika v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
- prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;
- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov in drugih značilnih stilnih elementov spomenika;
- prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tloris, gabarite kapele, razen vzdrževalnih posegov;
- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in njegovih spomeniških kvalitet;
- na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam.
20173
Gomila pri Kogu - Znamenje
Parcelna številka 42 - vzhodni del k.o. Gomila
Kamnito slopno znamenje kvadratnega tlorisa s prirezanimi vogali ima poudarjeno bazo in od slopa nekoliko širši nastavek z nišami na vseh štirih straneh. Slop členijo šilasto zaključene niše, nastavek pa pokriva opečna štirikapna streha. Znamenje je bilo po vzoru starega znamenja iz 18. stoletja rekonstruirano leta 1964. Kljub temu da znamenje ni originalno, je njegova odlika predvsem monumentalna zasnova, ob tem pa dominantna lega v pokrajini sredi Jeruzalemskih goric, kjer se spogleduje z v krajini prav tako izpostavljenim dvorcem Temnar v Hermancih (Hermanci - Dvorec Temnar (EŠD 6315)) in cerkvijo Marije sedem žalosti v Jeruzalemu (Jeruzalem - Cerkev Marije sedem žalosti (EŠD 3183)).
- prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tloris, gabarite znamenja, razen vzdrževalnih posegov;
6321
Jastrebci – Spominska plošča Kerenčičevi družini
Parcelna številka: 329/3 k.o. Jastrebci
V tej hiši, ki ni ohranila svoje prvotne podobe, se je leta 1913 rodil narodni heroj Jože Kerenčič. Leta 1935 je postal član komunistične partije ter bil aktiven organizator različnih ljudskih zborovanj v Ljutomer. Zaradi zavzemanja za kmečka vprašanja, je bil za nekaj časa izključen iz partije, vendar je po ustanovitvi Osvobodilne fronte postal idejni vodja uporov v Slovenskih goricah. Aretiran je bil novembra 1941 ter odpeljan v mariborske zapore, kjer je bil z bratom Stanislavom ustreljen. Na pročelje hiše je leta 1953 vzidana spominska plošča na kateri je vklesano »Iz te domačije so dali življenje za svobodo narodni heroj Jože 1913, Stanislav 1920, ustreljena v Mariboru 1941. Uršula, Franc, umrla v Auschwitzu 1942. Tu je bila 1. novembra pokrajinska konferenca OF za Štajersko«.
Varuje se spominska plošča na pročelju hiše. Ob morebitnih vzdrževalnih delih na hiši, je potrebno ploščo sneti in jo ponovno namestiti na mesto, kjer se nahaja sedaj.
6333
Lačaves - Trikotno znamenje
Parcelna številka: 446/2 k.o. Lačaves
Trikotno znamenje členi po ena pravokotna niša na vsaki fasadi. V eni je le plošča z napisom (IHS/ POHVALEN BODI/ JEZUS KRISTUS/ OJEZUS KERISI/ ZA NAS/ KRIZAN BIO/ OSMILI SE/ KRESNAS/ LETO 1886) in letnico 1886, v drugi prav tako plošča z napisom (POHVALEN BODI/ JEZUS KRISTUS/ L 1662 BIL JE V TEH KRAJIH/ POMOR TUKAJ PROSILI SO/ VERNIKI POMOČI OD BOGA/ IHS) in letnico 1662, pod njo pa močno uničena lesena plastika svetnika, ki ga izročilo zaradi napisa na vgrajenem kamnitem podstavku »SV. URBAN PROSI ZA NAS« interpretira kot sv. Urbana. V nišo na čelni strani znamenja je vzidana monumentalna kamnita plastika Jezusa privezanega k stebru, ki glede na učinek utesnjenosti prvotno ni bila narejena za nišo v kateri je nameščena. Slednjo tezo potrjuje tudi iz istega kamna kot kip izklesan profiliran kamniti nastavek, ki je prvotno bržkone predstavljal zaključek slopa ali stebra. Kristusa ikonografsko lahko interpretiramo kot »Ecce Homo«, torej prizor, ki ga po Janezovem Evangeliju (Jn 19,6) označujemo z besedami Pontiusa Pilata, ko je zbrani množici pokazal bičanega Kristusa. Znano je, da je bilo leta 1967 znamenje prestavljeno in rekonstruirano, vendar ni podatkov o njegovi tedanji podobi. Gotovo pa je, da tako manjša lesena plastika svetnika kot tudi kamniti kip Kristusa nista bila del njegove prvotne zasnove. Kljub temu da znamenje ne stoji več in situ, je zanimivo predvsem zaradi svoje oblike enakostraničnega trikotnika, ki se pojavlja predvsem na vzhodnem Štajerskem. Kljub učinku utesnjenosti pa velja posebej poudariti monumentalno kamnito plastiko Trpečega Kristusa, ki po kvaliteti izstopa iz dometa lokalnih kiparskih delavnic.
9590
Lahonci - Znamenje v Kungoti
Parcelna številka 629/1 - vzhodni del k.o. Lahonci
Zidano slopasto znamenje je enkrat stopnjevano. V ožjem zgornjem delu ima tri polkrožno zaključene niše in piramidasto, z opeko krito streho. Znamenje iz 18. stoletja je pomemben krajinski element.
6332
Lešnica - Znamenje pri domačiji Lah
Parcelna številka 778 - jugovzhodni del k.o. Lešnica pri Ormožu
Stebrasto znamenje kvadratnega tlorisa s prirezanimi vogali ima piramidast zaključek pod katerim je profiliran venčni zidec. Pod polkrožno zaključeno globljo nišo v kateri je danes kip sv. Jožefa z Jezusom iz gipsa, nekoč pa je bila v njem lesena plastika neznanega svetnika, je ime IURI LESIAK in letnica 1691, nad njo pa monogram IHS. Tudi na stranskih stranicah znamenja sta zgoraj pravilno zaokroženi polji, le da sta nekoliko plitkejši od niše s kipom. Kvalitetno izdelano znamenje votivnega značaja z renesančnimi stilnimi elementi je pomemben krajinski element in priča zgodovinskega dogajanja.
6323
Litmerk – Kapelica ob križišču
Parcelna številka: 253/2 k.o. Litmerk
Kapelica zaprtega tipa na koncu vasi je dvignjena nad križišče lokalnih poti. Fasada je v vogalih členjena s štirimi polstebri, nad trikotnim zaključkom čelne fasade je stolpič s pločevinasto streho. V kapeli je lesen kip sv. Antona, ljudsko delo iz konca 19. stoletja. Preprosta, vendar dokaj ambiciozno zgrajena vaška kapela iz leta 1879 predstavlja zaključek vaškega jedra in njen prostorski poudarek.
6320
Mihalovci – Spomenik talcem
Parcelna številka: 13/1 - zahodni del k.o. Mihalovci
Na robu gozda, ob cesti Ormož–Ljutomer, stoji preprost spomenik posvečen devetim padlim partizanom. Spomenik predstavlja približno tri metre visoka zložba kamnov, ki jo na vrhu zaključuje peterokraka zvezda. V spomenik je vzidana spominska plošča z imeni padlih. Spomenik obdajajo stebrički povezani z verigo. Spomenik predstavlja avtentičen kraj uboja devetih domoljubov.
- v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam
Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti. Enako velja za njegovo neposredno okolico.
6331
Mihovci pri Veliki Nedelji - Znamenje ob križišču
Parcelna številka: 1191 k.o. Velika Nedelja
Slopasto znamenje trikotnega tlorisa ima na vsaki fasadi pokončno polkrožno zaključeno nišo, ki jo na vsaki strani obdaja pilaster s kapitelom in visoko bazo. Streho zaključuje prisekana piramida s kroglo na nastavku. Niše so danes poslikane z manj kvalitetnimi podobami sv. Florjana, sv. Mihaela in sv. Trojice. Značilno poznobaročno znamenje, ki se zaradi trikotne oblike dobro prilagaja stičišču poti ima kot tako pomembno funkcijo pri oblikovanju manjšega trškega prostora pred vzponom lokalne ceste do likovno impresivnega velikonedeljskega kompleksa župnijske cerkve (Velika Nedelja - Cerkev sv. Trojice (EŠD 799)) in gradu (Velika Nedelja - Grad (EŠD 800)).
6301
Ormož - Kapelica sv. Ane
Parcelna številka: 1308/2 - južni del k.o. Ormož
Kapelica odprtega tipa stoji na križišču Ptujske ceste in ceste proti Svetemu Tomažu pri Ormožu. Dvokapna streha ima trikotni zaključek. Zadnjo zaprto steno na obeh vogalih členi rustika, preostale tri stene pa se odpirajo s potlačenimi polkrožnimi loki, naslonjenimi na prosto stoječa stebriča na prednjih dveh oglih. Čelno in stranski fasadi členijo plitke lizene, kapelo pa odlikujeta še bogato profiliran podstrešni venec in obroba trikotnega čela. Na zadnji steni je v polkrožno zaključenem okviru freska sv. Florjana, ki gasi požar v ormoškem gradu. V kapeli je bil leta 1984 kip sv. Ane, ki ga je v letih za tem zamenjala plastika Marije z otrokom. V betonski tlak kapelice je vzidana nagrobna plošča iz belega marmorja, na kateri je delno še ohranjen napis (HOC MONVMENTUM ILLUS-/T___ AC MAGNIFICA DNA/___ MARIA NATA KONZ-/___LLMI DNI DNI/ S___ MI PETTHE: PRO/SE___ LT_EREDIBVS SVIS: /FIER ___ T ANNO DNI: / MDCLIV). Napis sporoča, da je pod ploščo iz leta 1654 nekoč počivala plemkinja iz rodbine Pethe, pri čemer lahko upravičeno domnevamo, da je bil nagrobnik v kapelico prinešen iz porušenega frančiškanskega samostana. Kapelica iz 19. stoletja je pomemben element oblikovanja tržnega prostora. Poleg pomenljive lege na križišču cest, pa jo odlikuje v tla vzidana nagrobna plošča iz belega marmorja, ki je ena izmed redkih ostalin porušenega frančiškanskega samostana v Ormožu.
14842
Ormož - Marijino znamenje
Parcelna številka: 503 k.o. Ormož
V celoti pozlačen Marijin kip s konca 18. stoletja stoji na toskanskem stebru z visokim, z šilasto zaključenimi plitkimi nišami členjenim podstavkom. Marija stoji na zemeljski krogli, oviti z kačo, simbolu hudiča in vsega zla, ki ji je Marija kot nova Eva zlomila glavo ter tako premagala izvirni greh, spočet v raju. Marija z zvezdnim sijem okrog glave in sklenjenimi rokami torej pripada ikonografskemu tipu Brezmadežne. Do leta 1941 je kip stal na vzhodnem delu Kerenčičevega trga (tedaj Mestni trg). Dokaj kvalitetno znamenje v baročni tradiciji, kljub temu da ne stoji na svojem prvotnem mestu, predstavlja kvaliteten likovni element manjšega prostora pred župnijsko cerkvijo sv. Jakoba v Ormožu (Ormož - Cerkev sv. Jakoba (EŠD 3214)).
20340
Ormož – Spomenik padlim v I. svetovni vojni
Parcelna številka: 500 - vzhodni del k.o. Ormož
Na betonskem stopničastem podstavku stoji kamnit steber - obelisk, v katerega so vzidane štiri plošče z vklesanimi imeni padlih domačinov v I. svetovni vojni. Obeležje je eden redkih tovrstnih spomenikov iz časa I. svetovne vojne na tem območju, prav tako predstavlja pomembno vedutno podobo, saj stoji neposredno pred cerkvijo sv. Jakoba.
6330
Osluševci - Znamenje ob cesti
Parcelna številka: 82/2 k.o. Osluševci
Stebrasto znamenje kvadratnega prereza členi baza in le nekoliko širši nastavek na profiliranem vencu z školjkastim motivom na prednji strani. Pod njim je obsežen napis v nemškem jeziku (DISES KREIZ / HAT SEZEN / LASSEN DER / E MATHIAS / BASECK / HENCKWIRT / VGROSSONDAG /SAMBT SEINER / HAVSFRAV / ROSALIA /ANNO /1757), ki sporoča naročnika in letnico postavitve znamenja. Pravokotna polja s plitkimi vdolbinami za reliefe na nastavku so prazna, celoto pa sklenja prirezana stožčasta strešica z vzvalovanim obodom. Pretanjeno oblikovano znamenje je pomembna priča oblikovnih hotenj svojega časa, ob tem pa tudi nezanemarljiv element oblikovanja kulturne krajine.
6324
Pavlovci - Kapelica sv. Janeza Nepomuka
Parcelna številka: 279/7 - severovzhodni del k.o. Pavlovci
Kapelica zaprtega tipa stoji ob cesti Ormož - Središče ob Dravi. V kapeli stoji kamniti kip sv. Janeza Nepomuka, ki je kvalitetno ljudsko delo iz začetka 19. stoletja, žal pa njegovo kvaliteto kazijo neustrezni barvni nanosi. Poleg dokaj kvalitetnega ljudskega kipa v poznobaročni tradiciji, je pomen kapelice predvsem ambientalen, saj tvori skupaj z mlinom (Pušenci - Mlin Pušenci 4 (EŠD 6322) zaključen ambient.
6329
Runeč - Znamenje s Trpečim Kristusom
parc. št. 575/4 - južni del k.o. Runeč
Zidano slopasto znamenje ima nekoliko razširjen nastavek z nišami na treh straneh. Znamenje stoji na poudarjeni bazi, zaključuje pa ga piramidasta opečna strešica, pod katero je profiliran podstrešni venec. V eni izmed niš je bil še do nedavnega leseni kip Trpečega Kristusa, ljudsko delo iz 19. stoletja. Znamenje iz 18. stoletja je pomemben krajinski element.
6303
Sodinci - Znamenje
Parcelna številka: južni del 199 k.o. Sodinci
Kamnito stebrasto znamenje kvadratnega tlorisa ima prav tako kvadraten zaključek s piramidalno kamnito strešico. Še v srednjem veku odprta hišica, namenjena svetilki, simbolu luči večnega življenja, je v danem novomeškem primeru izdelana iz polnega kamnitega bloka in jo na licih členijo polkrožno sklenjene plitke niše, ki že govorijo o času nastanka po letu 1600. O morebitnih upodobitvah in motiviki v nišah lahko v današnjem stanju ohranjenosti žal le ugibamo. Kljub temu, da je znamenje nastalo v letu 1644, kot nam izpričuje napis na njegovi cestni strani, pa je steber znamenja še vedno v prerezu kvadraten in ne kaže premika k renesančni in kasneje tudi baročni krožni formi, o delni zakoreninjenosti v gotskih formah pa priča tudi razmerje med stebrastim podstavkom in zgornjo »hišico«, ki v danem primeru še ni ožja od svojega nosilca.
Kvalitetno izdelano znamenje votivnega značaja predstavlja pomemben krajinski element in pričo zgodovinskega dogajanja.
- varovanje kulturnih, likovnih, zgodovinskih, materialnih in krajinskih vrednot spomenika v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
- prepoved predelav vseh likovnih in kiparskih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;
- prepovedano prestavljanje spomenika iz »in situ« lokacije;
- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin znamenja po načelu ohranjanja zasnove, lege, materialov, detajlov in drugih značilnih stilnih elementov spomenika;
6314
Velika Nedelja - Kip sv. Janeza Nepomuka
Parcelna številka: 1126 - severni del k.o. Velika Nedelja
Na močnem letvastem podstavku stoji baročni kip sv. Janeza Nepomuka. Podstavek je na vogalih okrašen z volutami, ki se v središčnih poljih iztečejo v cofasto dekoracijo, spodnji trebušasti del podstavka po dekorira ornament v rastlinskih formah. Kljub spranosti kip predstavlja kvalitetno baročno plastiko, ki se odlikuje po svoji razgibani zasnovi in natančno izdelanih detajlih. Na podstavku je letnica 1744. Kvalitetna baročna plastika dopolnjuje likovno podobo ambienta ob velikonedeljski župnijski cerkvi (Velika Nedelja - Cerkev sv. Trojice (EŠD 799)).
- omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki omogočajo boljše prepoznavanje spomenika in povečanje njegove pričevalnosti;
6286
Vuzmetinci - Kapela Matere Božje
Parcelna številka: 297/3 k.o Vuzmetinci
Kapela zaprtega tipa iz konca 18. stoletja ima pravokotni tloris s triosminskim zaključkom. Zidan zvonik nad fasado ima pločevinasto čebulasto streho. Fasade so členjene z lizenami, profiliranim podstrešnim zidcem in okenskimi obrobami. V kapelici je kip Pieta iz 19. stoletja, ki predstavlja kvaliteten primer ljudskega rezbarstva 19. stoletja. Kapela predstavlja primer kvalitetne in ambiciozno zasnovane arhitekture tega tipa iz konca 18. stoletja.
(5) Naselja in njihovi deli
499
Ormož – Mestno jedro
Parcelne številke: 1000/1, 1000/2, 1001/1, 1001/2, zahodni del 1023/3, 1023/4, 1023/5, vzhodni del 1282, 1321/1, 1321/2, 1321/3, 1322, vzhodni del 1323, 1325/2, 1325/3, 1325/4, 460/1, 460/2, 460/3, 461, 462, 463, 464, 465, 466, 467/1, 467/2, 468/2, 468/3, 468/4, 469, 470, 471, 472, 473, 474, 475, 476/1, 476/2, 477, 478, 479, 480/1, 480/2, 480/3, 480/4, 480/5, 480/6, 480/7, 480/8, 480/9, 481, 482, 483, 484, 485, 486, 487, 488, 491/1, 491/2, 493, 494/1, 494/2, 496/1, 496/2, 496/3, 496/4, 496/5, 498, 499, 500, 501, 503, 504/1, 504/2, 505, 506, 507/1, 507/2, 507/4, 508, 509, 510/1, 510/16, 510/2, 511/1, 511/2, 511/3, 511/4, 511/6, 512/1, 512/2, 513/1, 513/2, 513/4, 514/2, 514/3, 514/4, 515/3, 516, 517/1, 517/2, 517/3, 517/4, 518/2, 518/3, 518/4, 518/5, 519/4, 519/5, 520, 521/3, 521/4, 521/5, 522, 524, 525/1, 525/2, 527/4, 528/1, 528/2, 529, 530, 531/5, 531/6, 531/7, 531/4, 533/3, 533/4, 534/1, 534/2, 535, 536, 537, 538, 539, 540, 541, 542, 543, 544, 584, 586, 587/1, 587/2, 589, 590, 591/1, 591/2, 591/3, 593, 594, 595, 596, 597, 598, 599, 600, 601, 602, 603, 604, 605, 606, 607, 608, 609, 610, 611, 612, 613, 615, 616, 617, 618, 619, 620, 621, 622, 623, 624, 625, 626, 627, 628, 629, 630/1, 630/2, 631, 632/1, 632/2, 632/3, 632/4, 633/1, 633/2, 634/1, 634/2, 635, 636/1, 636/2, 636/3, 636/4, 636/5, 637/1, 637/2, 637/3, 637/4, 637/5, 638/1, 638/2, 639/1, 639/2, 639/3, 639/4, 639/5, 640, 641, 642, 643/1, 643/2, 644, 645, 646/1, 646/2, 646/3, 804, 941, 942, 943, 944, 945/1, 945/2, 946/1, 946/2, 946/3, 947/1, 947/2, 948, 949, 950, 951, 952, 953, 954, 957/1, 958/1, 958/2, 959, 960, 961, 962, 963, 964, 965, 966, 967, 968, 969, 970, 971, 972, 973, 974/1, 974/2, 975/1, 975/2, 976, 977, 978, 979, 980, 981/1, 981/2, 982/1, 982/5, 982/6, 982/3, 982/4, 983, 984, 985/2, 985/3, 985/5, 985/6, 986, 987, 988, 989/1, 990/1, 991/4, 991/3, 992/1, 992/3, 992/4, 993, 994/1, 994/2, 994/4, 994/5, 995, 996, 997/1, 997/2, 997/3, 997/5, 997/6, 998/1, 998/2, 998/3, 998/4, 999 k.o. Ormož
Mesto na terasi nad Dravo se je razvilo ob lijakasto oblikovanem cestnem trgu, ob katerem stojijo najpomembnejše in najkvalitetnejše stavbe. Posebej je oblikovan cerkveni trg z župnijsko cerkvijo sv. Jakoba, ki je zasedla severovzhodni konec naselbine. Zunaj nekdanjega obzidja stoji na terasi, ki je z globokim jarkom ločena od mestnega jedra, grad kot samostojna enota. Obdaja ga kvaliteten park. Večji del mestnega jedra zajema prazgodovinska naselbina, ki je bila obdana z jarkom in nasipom, ki je delno še ohranjen. Ormož tako predstavlja mesto z dolgo kontinuirano poselitveno tradicijo, saj je bilo tu veliko naselje že v bronasti dobi. Ponoven vzpon je mesto doživelo v srednjem veku, ko so se razmere ob Ogrski meji umirile. Najstarejši zapis, ki omenja Holermuos pa je iz leta 1273, ko je bila to še vas, ko pa so Gospodje Ptujski jugovzhodno od nje postavili grad, je naselbina hitro napredovala. Leta 1293 je bil Ormož že trg, leta 1331 pa si je pridobil mestne pravice. Srednjeveški prebivalci so gradili Ormož v skladu z urbanistično zasnovo prazgodovinske naselbine, pri čemer so hiše postavili znotraj bronastodobnega jarka in nasipa. Vendar se Ormož ni razrasel do velikosti prazgodovinskega mesta Velikost tega naselja je Ormož dosegel šele v drugi polovici preteklega stoletja pospešenega razvoja mest, ob tem pa je Ormož prazgodovinsko urbanistično zasnovo obdržal do danes. Mestna urbana koncepcija je torej srednjeveško zasnovana, njena gradbena sestava baročno oblikovana, njena podoba pa klasicistično in historistično uglašena. Mesto Ormož se odlikuje zaradi izjemne naselitvene tradicije, kvalitetnega in značilnega tlorisa ter kvalitetnih posameznih stavb, zaradi česar je pomemben spomenik historičnega urbanizma.
- varovanje kulturnih, urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
- strokovno vzdrževanje in ohranjanje vseh neokrnjenih urbanističnih prvin: ohranjanje značilne tlorisne zasnove in parcelacije, zazidalni raster, višinske gabarite, historično obliko stavb in streh, nepozidane in zelene površine;
- podrejanje vsake rabe in posegov v spomenik, ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti in spomeniške pričevalnosti območja;
- prepoved novogradenj, nadzidav in adaptacij, razen z namenom sanirati in rekonstruirati spomeniško območje in njegove dele;
- sestavni del urbanistične zasnove zavarovanega območja so tudi zelene površine, ki se morajo ohranjati v nespremenjenem obsegu in obliki - možno je redno vzdrževanje in nadomestne saditve;
- posegi v zaščiteno namembnost, tlorise in gabarite so možni zgolj v okviru vzdrževalnih posegov, ki pa morajo biti enotno zasnovani in izvedeni.
- grajski park se varuje v kompoziciji vrtnoarhitekturne zasnove, njegove strukturne poteze, kulturne sestavine (grajeni objekti, skulpture) in naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vsa vegetacija, topografija - relief).
6287
Svetinje – Vaško jedro
Parcelna številka: *3, *6/1, *6/2, 103/3, 110/1, 110/4, 110/5, 111/1, 111/2, 111/3, 112/1, 113/1, 113/2, 113/3, 122/6, 122/8, 224/1, 224/2, 225/3, 226/3, 226/5, 226/6, 227, 624/3, 627/2, 627/9, 627/12 severni del, k.o. Mihalovci; *97/2, 520/4, 520/6, 520/9, 520/10, 520/12, 520/13, 520/16, 520/19, 520/20, 525/4, 525/5, 525/6, 525/7, 525/8, 525/9, 526/1, 526/2, 639 južni del, 641/3, 641/4, 641/5, 642 severozahodni del k.o. Veličane
Vas Svetinje, ki je bila eden od zaselkov kraja Mihalovci, je v zadnji četrtini 18. stoletja dobila ime po cerkvi Vseh svetnikov. Pred drugo svetovno vojno je predstavljala manjšo občino s sedežem v Ivanjkovcih. V začetku 21. stoletja je postala samostojno naselje, ki obsega nekaj strnjenih hiš okoli župnijske cerkve Vseh svetnikov, župnišča, svetinjske šole in nekdanje Gallerjeve zidanice. Na pobočjih griča, kjer stoji strnjeno vaško jedro, se razprostirajo vinogradi. Celoten ambient je ohranil vse značilnosti urbanistične in arhitekturne zasnove iz 18. stoletja. Vas kot taka predstavlja redko ohranjen ambient, ki mu je še mogoče slediti vrh gričev Slovenskih goric.
- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih, ambientalnih in arheoloških vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; v ta namen je potrebno zagotoviti ustrezne predhodne arheološke raziskave;
- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin urbanizma po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, parcelacije, poteka slemen, fasad, tipov in naklonov strešin, materialov;
- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov.
5. člen
Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje, so potrebni predhodni
kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
6. člen
Podrobnejše pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvirne dostopnosti ter posamezne druge ukrepe določa zakon. Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
7. člen
Meje območij kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območij so vrisane na digitalnem katastrskem načrtu v merilih 1:1000 in 1:2880, prav tako so prikazane v preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor in Občina Ormož.
8. člen
Na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine pristojno sodišče po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi zaznamuje status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v 4. členu tega odloka.
Občina ima predkupno pravico na kulturnih spomenikih lokalnega pomena in na nepremičnini v vplivnem območju kulturnega spomenika.
9. člen
Kulturni spomeniki lokalnega pomena na območju občine Ormož se označijo skladno s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov.
10. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja inšpektor, pristojen za kulturno dediščino.
11. člen
S tem odlokom preneha veljati Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 10/1984, 29/1993, Uradni vestnik občine Ormož 9/1999) v delu, ki se nanaša na območje občine Ormož.
12. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ormož.
Številka: 007-1/2011 02\22
Ormož, 13. 2. 2017
Alojz Sok l.r.
ŽUPAN OBČINE ORMOŽ