Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 2

 

Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93 in 47/93) ter 19. člena statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 39/95) je Občinski svet občine Črnomelj na seji dne 26. 10. 1995 sprejel

 

 

O D L O K

 

 

o prostorskih ureditvenih pogojih za območji Krajevnih skupnosti Adlešiči in Griblje

 

 

I. UVODNE DOLOČBE

 

 

1. člen

 

 

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev prostorskih sestavin družbenega plana občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/87 in Uradni list RS, št. 57/95) ter 1. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območji Krajevnih skupnosti Adlešiči in Griblje, ki jih je izdelal TOPOS, d.o.o. Dolenjske Toplice pod št. PIA-1/94 v februarju 1995 spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev pa je izdelal Acer d.o.o., Novo mesto, Resslova 7, maj 2003:

 

 

    – skupne pogoje poseganja v prostor,

 

 

    – merila in pogoje glede vrste posegov v prostor,

 

 

    – merila in pogoje za oblikovanje objektov,

 

 

    – merila in pogoje za zunanje in druge ureditve,

 

 

    – merila in pogoje za določanje gradbenih parcel,

 

      – merila in pogoji za ohranjanje narave in  
      - merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine,  

 

    – merila in pogoje za prometno in komunalno in energetsko urejanje ter zveze,

 

      – merila in pogoji za urejanje in varstvo voda,  

 

    – merila in pogoje za varstvo in izboljšanje okolja ter

 

 

    – posebna merila in pogoje za posege v prostor.

 

 

2. člen

 

 

Prostorski ureditveni pogoji iz prejšnjega člena vsebujejo tekstualne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo, lego, namensko rabo in zmogljivost, velikost ter oblikovanje objektov in naprav ter ureditev.

 

 

    Tekstualni del obsega opis in utemeljitev prostorskih ureditvenih pogojev ter pogoje, mnenja in soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti.

 

  Kartografski del vsebuje grafične prikaze iz preglednih katastrskih načrtov v M 1: 5000 in predstavlja čistoris kartografskega dela k odloku ter njegovih sprememb in dopolnitev; izdelan je na digitalnih katastrskih načrtih v merilu M 1: 5000.  

 

    Sestavni del tega odloka so tudi “Strokovne osnove PUP KS Griblje in Adlešiči v Beli krajini”, TOPOS, julij 1994 in “KRAJINSKI PARK BELA KRAJINA”, ter naravovarstvene smernice, ki jih je izdelal Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto v novembru 2002 in strokovne zasnove varstva kulturne dediščine, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto v septembru 2002 ter strokovne podlage za poselitev in posebne strokovne podlage, ki jih je izdelal Acer Novo mesto, d.o.o., maj – november 2002.

 

 

3. člen

 

 

Merila in pogoji, določeni z odlokom ter njegovimi spremembami in dopolnitvami, se nanašajo na gradnjo objektov, za katere si mora investitor pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo enostavnih objektov pa lokacijsko informacijo.

 

 

4. člen

 

 

Po tem odloku se urejajo območja naselij: Griblje, Cerkvišče, Dragoši, Fučkovci, Bedenj, Pribinci, Jankoviči, Dolenjci, Pobrežje, Purga, Adlešiči, Velika Sela, Mala Sela, Gorenjci, Vrhovci, Marindol, Miliči, Žuniči in Paunoviči, območja, namenjena turistični ter športno-rekreativni ponudbi, vinogradniška območja ter ostala območja v obeh KS, ki niso namenjena poselitvi.

 

 

Meje posameznih območij, določene v grafičnih prikazih odloka (na PKN 1: 5000) so v čistorisu kartografskega dela ustrezno razširjene, tako da vključujejo tudi s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin planskih aktov občine povečana območja za gradnje in druge ureditve.

 

 

II. SKUPNI POGOJI POSEGANJA V PROSTOR

 

 

5. člen

 

 

V ureditvenih območjih vasi ob Kolpi in ostalih vasi:

 

 

    V vaseh se naj:

 

 

    – razvija kmetijstvo in izboljšujejo pogoji za bivanje,

 

 

    – postavlja nove objekte le v območja vasi, kot zgostitev sedanje pozidave ali na obrobja vasi tako, da ne načenjajo sklenjenih in skladnih vaških silhuet, robov, vedut,

 

 

    – umešča programe, ki bodo pripomogli k boljši preskrbi in kulturnemu življenju krajev,

 

 

    – razvija domača ter druga obrt in dejavnosti ob pogoju, da ne presegajo ravni hrupa, predpisana za bivalna okolja in imajo zagotovljeno ustrezno čiščenje in odstranjevanje odpadnih vod,

 

 

    – ohranja in sanira posamezne stare kvalitetne objekte oziroma celotne domačije ter v njih vsaj delno ohranja funkcijo bivanja, lahko pa se umestijo tudi dejavnosti skladno s pogoji iz prejšnje alinee.

 

Za posege na vizualno izpostavljene robove naselij in vizualno izpostavljene lokacije na pomembnih vedutah, je skladno s strokovnimi podlagami za poselitev, obvezno pripraviti idejno zasnovo posega, ki mora biti skladna s presojo občinskega urbanista.

 
 

Za posege na vizualno izpostavljene robove naselij in vizualno izpostavljene lokacije na vedutah je potrebno poseg v prostor umestiti skladno s strokovnimi podlagami za poselitev.

 

 

5.a. člen

 
  Na vseh območjih urejanja so dopustni naslednji posegi:  
 

– za obstoječe legalno zgrajene objekte: vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije in odstranitve objektov;

 
 

– za prometno omrežje in naprave: vzdrževalna dela, rekonstrukcije, novogradnje in odstranitve;

 

– za komunalno omrežje in naprave ter za omrežje in naprave za zveze: vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve;

 

– za vodnogospodarske objekte in naprave: vzdrževanje, rekonstrukcija, gradnje in odstranitve;

 
 

– za vodotoke, erozijska območja in poplavna območja: urejanje za preprečevanje škodljivih vplivov,

 

– za energetska omrežja in naprave: vzdrževalna dela, rekonstrukcije, novogradnje in odstranitve.

 

 

6. člen

 

 

Vasi ob Kolpi naj se intenzivneje navežejo na prostor ob Kolpi z:

 

 

    – razvijanjem kmečkega turizma,

 

 

    – umeščanjem spremljajočih dejavnosti, ki sodijo k turistično-rekreativnim kapacitetam, v obstoječe neizkoriščene objekte v vaseh,

 

 

    – ureditvijo (predvsem) peš poti do vode in vseh potrebnih označb,

 

 

    – ohranitvijo čimbolj naravnih in neokrnjenih bregov Kolpe,

 

 

    – ureditvijo kopališč in kampov na mestih, ki so za to predvidena.

 

 

7. člen

 

  Na vinogradniških območjih Preložnik ter Velika in Mala Plešivica je dovoljena gradnja zidanic in gospodarskih objektov za spravilo sadja ob pogoju, da je investitor lastnik najmanj 10 a vinograda oziroma sadovnjaka.  

 

    v vinogradniških območjih Preložnik ter Velika in Mala Plešivica je dovoljena gradnja zidanic in gospodarskih objektov za spravilo sadja ob pogoju, da je investitor lastnik najmanj 20 a vinograda oziroma sadovnjaka v 1. območju vinogradniških površin ter 10 a v 2. območju vinogradniških površin. Dovoljene so tudi adaptacije, rekonstrukcije ali nadomestne gradnje obstoječih objektov, pri čemer je lahko velikost vinograda tudi manjša od prej določene velikosti.

 

 

    Posegi morajo biti načrtovani tako, da se ohranja značilna krajinska slika z vinogradi podolžno po pobočju ter z gozdnimi robovi in pogozdenimi severnimi pobočji hribov. Novi objekti se lahko postavljajo le ob poteh. Parcelacija zemljišč mora povzemati obstoječi značilni vzdolžni vzorec parcelne strukture zemljišč. Sadovnjaki naj se ohranjajo v tradicionalni obliki, plantažni nasadi niso dovoljeni.

 

 

8. člen

 

 

V počitniških naseljih:

 

 

    širitev obstoječih počitniških naselij v Adlešičih, Pobrežju, Dragoših in Gribljah ni dovoljena. Dovoli se širitev Gmajnice pod Preložnikom, ki leži na neizpostavljenem območju na robu gozda. Počitniško naselje naj bo zaokrožena enota, oblikovana kot del vasi z zidanimi objekti (kot so predpisani za vasi). Objekti se umestijo v vrtačast teren na način, kot so nastajale stare vasi.

 

 

9. člen

 

 

Na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč:

 

 

    ohranjati je treba vse bistvene značilnosti odprtega prostora kot: gozdne robove, naravne terase med kmetijskimi površinami, naraven vrtačast teren in steljnike.

 

  Posegi v sklenjene komplekse najboljših ter druga območja kmetijskih zemljišč in varovanih območji ohranjanja narave niso dovoljeni.  

 

    Izjemoma so dopustni posegi v primeru, ko niso možne alternativne rešitve s področja infrastrukture ter objektov za potrebe kmetijske dejavnosti.

 

 

    Čebelnjaki so dovoljeni v bližini vasi ali na posebej izbranih, za to primernih legah. Biti morajo leseni, postavljeni na kamnitih temeljih ali prenosni. Čebelnjaki z zidano kletjo ali temelji niso dovoljeni. Objektov za spravilo orodja ni dovoljeno postavljati.

 

 

Dovoli se začasna postavitev tabornih prostorov na lokacijah in po pogojih, ki jih določa Odlok o taborjenju v občini Črnomelj (Uradni list RS, št. 50/98, 79/04).

 

 

10. člen

 

 

Gradnja objektov v območjih gozdnih rezervatov in zavarovanih gozdov ni dovoljena.

 

 

    Izjemoma so dopustni le posegi, ki so skladni z osnovno funkcijo gozda ter gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, za katere niso možne alternativne rešitve.

 

 

    Gradnja novih gozdnih cest mora biti načrtovana tako, da ne poškoduje naravnega okolja.

 

 

    Goloseki niso dovoljeni oziroma le izjemoma, če je to predvideno v splošnem delu gozdnogospodarskega načrta zaradi gozdnogojitvenih ukrepov ali če je to treba zaradi sanitarne sečnje oziroma opravljanja preventivnih varstvenih del.

 

 

III. MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE POSEGOV V PROSTOR

 

 

11. člen

 

 

Območja urejanja so razvrščena po namembnosti v:

 

 

    – območja za stanovanja “S”,

 

 

    – območja za stanovanja, kmetijstvo in kmečki turizem “SK”,

 

 

    – območja za jedro / centralne in oskrbne dejavnosti ter stanovanja “J”,

 

 

    – območja za stanovanja in obrt “SO”,

 

 

    – območje za proizvodnjo “PR”,

 

 

    – območje za cerkev in pokopališče “CP” ter

 

 

    – območje za kamp “K”,

 

 

    – območje za počitniško naselje “PČ”,

 

 

    – območje za rekreacijo, športna igrišča “R”,

 

 

    – zatravljeno parkirišče “Pa”,

 

 

    – kopališče “KOP” in kopališče s travnatim igriščem “K,I”.

 

 

    - območje za turizem “Tu”

 

 

12. člen

 

 

Na območjih za stanovanja so dovoljene gradnje novih in nadomestnih stanovanjskih hiš, vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, nadzidave in prizidave, odstranitve objektov, spremembe namembnosti za stanovanja ter prenove obstoječih objektov.

 

 

    Dovoljeni so tudi dopolnilni in pomožni objekti k posameznim stanovanjem, kot so garaže, drvarnice ipd., kadar v sklopu novogradenj ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb; ti objekti morajo biti zgrajeni na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta.

 

 

    Na območjih za stanovanja, kmetijstvo in kmečki turizem so poleg objektov iz prejšnjih odstavkov dovoljene spremembe namembnosti stanovanjskih objektov za opravljanje domače obrti, gradnje objektov za potrebe kmetijske dejavnosti ter gradnje novih in prenove obstoječih objektov za potrebe kmečkega turizma.

 

 

    Na območjih za centralne in oskrbne dejavnosti oziroma jedra vasi so poleg objektov iz prvega odstavka tega člena dovoljene gradnje novih ter adaptacije in prenove obstoječih objektov za potrebe osnovne preskrbe prebivalcev, gostinske dejavnosti, storitvenih in kulturnih dejavnosti ter za potrebe domače obrti. Dovoljena je tudi sprememba namembnosti obstoječih stanovanjskih objektov za navedene dejavnosti ob pogoju, da je na funkcionalnem zemljišču možno zagotoviti ustrezno število parkirnih mest.

 

 

    Na območjih za stanovanja in obrt je poleg objektov iz prvega odstavka tega člena dovoljena gradnja novih ter adaptacije in prenove obstoječih objektov za potrebe obrtnih dejavnosti, ki ne presegajo ravni hrupa, predpisana za bivalna okolja in imajo zagotovljeno ustrezno čiščenje in odstranjevanje odpadnih vod.

 

 

    Na območju za proizvodnjo se ohranja proizvodna dejavnost, objekti se lahko dogradijo ali adaptirajo po pogojih, ki veljajo za poslovne objekte.

 

 

    Območja s cerkvijo in pokopališčem se ohranjajo, ob širitvi pokopališča ali gradnji poslovilnih objektov je treba upoštevati logiko obstoječe zasnove pokopališča in se čimbolj prilagajati značilnostim terena.

 

 

Na območjih za turizem (Tu)” – grad Pobrežje – so dovoljene adaptacije, vzdrževalna dela, rekonstrukcije ter dozidave objektov in spremembe namembnosti za potrebe turizma in bivanja, dovoli se postavitev gospodarskih objektov za potrebe turizma (npr. konjušnica), ni pa dovoljena postavitev gospodarskih objektov, ki bi služili le kmetijski proizvodnji. Vse ureditve se dovolijo v skladu s pristojnima službama za varstvo kulturne dediščine in varstvo narave.

 

 

IV. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV

 

 

13. člen

 

 

Pri vzdrževalnih delih, adaptacijah, rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah se morajo ohranjati kakovostne značilnosti objektov oziroma oblikovati v skladu z naslednjimi pogoji:

 

 

Stanovanjski objekti:

 

 

Tlorisna zasnova objektov mora biti podolgovata, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4.

 

 

Etažnost je lahko klet in pritličje, pritličje in mansarda in samo izjemoma (v strminah) vkopana klet, pritličje in mansarda oziroma podstrešje nadstropje v vaških jedrih, če je to značilen vzorec.

 

 

Streha mora biti simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini objekta, naklon 40 do 50 stopinj. Kritina mora biti temne barve (opečna, temno siva, skodle, slama) in usklajena s tradicionalno. Čopi so dovoljeni v primeru, da so značilni za območje, kjer se bo poseg v prostor izvajal. Izvedba frčad je možna le centralno na fasado, nad glavnim vhodom.

 

 

Fasade naj bodo ometane, omet je lahko tudi dvo- ali tribarven s poudarjenimi dekorativnimi elementi (obrobe okoli oken, ogelniki ipd.). Zatrepi gospodarskih objektov naj bodo leseni, ograje balkonov (gankov) naj bodo v vertikalnem lesenem opažu.

 

 

Gospodarski objekti

 

 

Tlorisna zasnova objektov mora biti podolgovata, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4.

 

 

Etažnost je lahko klet in pritličje, pritličje in mansarda.

 

 

Streha mora biti simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini objekta, naklon 40 do 50 stopinj. Kritina mora biti temne barve (opečna, temno siva, skodle, slama) in usklajena s tradicionalno. Čopi so dovoljeni v primeru, da so značilni za območje, kjer se bo poseg v prostor izvajal. Izvedba frčad ni možna, izjemoma v primeru objektov za spravilo sena skladno s tradicionalno izvedbo.

 

 

Fasade lahko ometane ali lesene. Zatrepi gospodarskih objektov naj bodo leseni v vertikalnem lesenem opažu. Polkrožna lesena bruna in rdečkasti toni lesa se ne dovolijo.

 

 

Sušilnice in prostostoječi stolpni silosi so dovoljeni le izjemoma, kjer je to potrebno zaradi funkcionalnih zahtev dejavnosti in kjer to prostor dovoljuje.

 

Vetrolove ni dopustno dodajati na fasade starih objektov krajevno značilne arhitekture.  

 

Enostavni objekti:

 

 

Gradnja enostavnih objektov, razen vetrolovov, ograj, bazenov, nadstreškov v obliki pergole in vseh podzemnih objektov, med javno potjo in gradbeno linijo oziroma glavnim objektom na parceli ni dovoljena. Pomožni objekti morajo po naklonu, strešni kritini in orientaciji slemena povzemati značilnosti osnovnega objekta. Dopustna je izvedba ravnih streh pomožnih objektov skladno s presojo občinskega urbanista.

 

 

14. člen

 

 

Poslovni objekti:

 

 

    – Tlorisna zasnova objektov mora biti podolgovata, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4.

 

 

    – Etažnost je lahko pritličje, pritličje in nadstropje, pritličje in mansarda.

 

 

    – Streha mora biti simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini objekta in višino kapi največ 4m ter naklonom 40 do 50 stopinj. Enokapna ali ravna streha je dovoljena le izjemoma, kjer je to potrebno zaradi funkcionalnih zahtev dejavnosti in kjer to prostor dovoljuje. Za kritino veljajo enaki pogoji, kot za stanovanjske objekte, določeni v 13. členu.

 

 

    – Fasade naj bodo svetle barve v tradicionalni, lahko tudi sodobno koncipirani izvedbi.

 

 

15. člen

 

 

Zidanice in hisi:

 

 

Tlorisna zasnova objektov je lahko:

 

 

– 7 x 5 m z odstopanjem do ±10%, etažnost klet in podstrešje s kolenčnim zidom do 1m;

 

 

– 8 x 6 m z odstopanjem do ±10%, etažnost klet in pritličje, če je to prevladujoči vzorec območja.

 

 

    – Hisi so leseni in se naj postavljajo v tradicionalni obliki.

 

 

    – Streha mora biti simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini objekta in pravokotno na pobočje oziroma vzporedno z bližnjimi objekti. Naklon strešin mora biti 45 do 50 stopinj, lahko s čopi. Kritina mora biti temne barve (kot v 13. členu). Frčade in balkoni niso dovoljeni.

 

 

    Pri vzdrževalnih delih, adaptacijah, rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah se morajo ohranjati kakovostne značilnosti objektov oziroma oblikovati v skladu z zgornjimi pogoji.

 

 

16. člen

 

 

Avtobusna postajališča, parkirišča in druge javne ureditve:

 

 

    avtobusna postajališča so lahko montažni objekti, oblikovani transparentno ter usklajeni s prostorom ali objekti, usklajeni z značilno arhitekturo. Za poenotenje teh objektov je treba pripraviti študijo.

 

 

    Parkirišča naj bodo na primernih mestih (na ravnem terenu) in ozelenjena z avtohtonim zelenjem.

 

 

    Ostale javne ureditve naj bodo poenotene; javne površine naj bodo tlakovane z granitnimi kockami ali naravnim kamnom (najbolje avtohtonim), uporabi naj se enoten tip (cestne ali ulične) svetilke ter druge ulične opreme (klopi, koši za smeti).

 

 

17. člen

 

 

Apartmaji, avtokamp, kamp, šotorišče:

 

 

    prostor za avtoprikolice in šotore naj bo ozelenjen in neizpostavljen, ohrani naj se naraven prostor, brežine se lahko le izjemoma preoblikujejo v zatravljene terase.

 

 

    Manjši kampi se lahko uredijo na vrtovih, ki pripadajo h kmetijam kot dodatna ponudba kmečkega turizma in ne smejo segati na kmetijske površine ob naselju ali načenjati sklenjenih robov vasi.

 

 

    Sanitarije in recepcija za potrebe apartmajskega naselja, avtokampa ali kampa naj se uredi v obstoječih objektih na kmetijah. Ponudba se lahko dopolni s trgovino ali internim bifejem, travnatim igriščem ter ostalimi potrebnimi programi. Parkirišča morajo biti ozelenjena.

 

 

    Če spremljajočih programov ni možno urediti v obstoječih objektih, naj bo objekt razpoznaven, oblikovno usklajen s celotno ureditvijo in zahtevami konkretne lokacije, izdelan iz tradicionalnih materialov na tradicionalen način ali iz sodobnih materialov na sodoben način. V teh primerih se mora rešitev pridobiti z javnim natečajem.

 

 

    Apartmaji naj se oblikujejo kot poenoteni objekti drobnega merila (lahko leseni, temne barve ali tradicionalni, zidani), kritina kot v 13. členu.

 

 

    Izven sezone se morajo avtoprikolice iz avtokampov oziroma kampov umakniti-deponirati v kampu na Vinici ali na drugem, za to nemenjenem prostoru.

 

 

    Postavljanje avtoprikolic izven za to namenjenih območij ni dovoljeno.

 

 

18. člen

 

 

Kopališča:

 

 

    naravni prostor je treba ohraniti. Parkirišče naj bo po možnosti ozelenjeno.

 

 

    Prostori za sedenje, travna igrišča, čolnarna ter drugi programi naj bodo oblikovani po enotnem projektu. Za naštete ureditve je dovoljena le uporaba lesa (za tlakovanje, dostop do vode, čolnarna) ali izjemoma prodnato nasutje.

 

 

    Objekt naj bo razpoznaven, oblikovno usklajen s celotno ureditvijo in zahtevami konkretne lokacije, izdelan iz tradicionalnih materialov na tradicionalen način ali iz sodobnih materialov na sodoben način.

 

 

V. MERILA IN POGOJI ZA ZUNANJE IN DRUGE UREDITVE

 

 

19. člen

 

 

Vrtovi, sadovnjaki, brežine:

 

 

    vrtovi med objekti in sadovnjaki naj se oblikujejo in obdelujejo na tradicionalen način. Steklenjaki ali plastenjaki niso dovoljeni na izpostavljenih mestih in na območju krajinskega parka.

 

 

    Nasipi, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja morajo biti izvedeni z blagimi in ozelenjenimi brežinami ter zavarovani pred erozijo. Podporni zidovi so dovoljeni le izjemoma, kjer brežine ni možno drugače zavarovati. Zidani morajo biti z naravnim kamnom.

 

 

    Javne zelene površine, parki:

 

 

    vzpostavljajo se na predvidenih javnih mestih, ki so neurejena ali nepravilno urejena. Za nove zasaditve se lahko uporabijo le avtohtone drevesne vrste. Dovoljeno je formiranje drevoredov ob pomembnejših cestah ali poteh v naseljih ali kot poudarek prostorske dominante (cerkve, kapelice) v soglasju s pristojno službo za varstvo naravne in kulturne dediščine.

 

 

    Rekreacijske površine:

 

 

    travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine). Druga igrišča, ki zahtevajo trajnejše ureditve, se lahko izvedejo le na za to predvidenih površinah. V bližini kampov in apartmajskih naselij se lahko izvedejo tudi trim steze, sprehajalne peš poti, poti za jahanje, ob Kolpi pa privezi za čolne.

 

 

    Dostopi do objektov, parkirišča, razmejitve med parcelami:

 

 

    dostopi do objektov morajo biti izvedeni po najkrajši možni poti s ceste. Parkirišča naj bodo utrjena in zatravljena ali v makadamu, le izjemoma so lahko tlakovana ali asfaltirana. Razmejitve med parcelami se izvedejo z lesenimi plotovi po vzoru tradicionalnih. Mreže so dovoljene le izjemoma, kadar je to funkcionalno najbolj primerno. Zidovi niso dovoljeni.

 

 

VI. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL

 

 

20. člen

 

 

Velikost gradbene parcele se določi glede na:

 

 

    – namembnost in velikost objekta, potrebnih pomožnih objektov in funkcionalnih površin,

 

 

    – oblikovanosti zemljišča, obstoječih parcelnih mej in lastništva,

 

 

    – lege sosednjih objektov, dostopov z javne ceste oziroma poti, poteka komunalnih in energetskih vodov ter

 

 

    – sanitarno-tehnične zahteve.

 

 

    Pri določanju gradbene parcele kmetije se mora upoštevati tudi razporeditev objektov, vrsta kmetijske proizvodnje ter potreben manipulacijski prostor za kmetijsko mehanizacijo. Velikost parcele za stanovanjsko hišo je praviloma največ 800 m˛, za kmetijo pa 2000 m˛.

 

 

Lega objektov na parceli sledi logiki poselitvenega vzorca naselja. Minimalni odmik objekta od parcelne meje sosednjega zemljišča je 3 m.

 

 

21. člen

 (je črtan)

 

 

VII. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE

 

 

22. člen

 

 

Na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine ter na območju predvidenega krajinskega parka Kolpa je treba upoštevati naslednja merila in pogoje:

 

 

    – posegi so dovoljeni v območjih dediščine, kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti, v skladu z režimi varovanja,

 

 

    – za posege v predvidenem KP KOLPA in na objektih kulturne in naravne dediščine, ki so navedeni v strokovnih osnovah in so sestavni del tega odloka, je treba pridobiti soglasje pristojne strokovne službe in omogočiti njenim strokovnim delavcem dostop do objektov dediščine in konservatorski nadzor, ki lahko vključuje tudi dodatne raziskave na objektu in njegovi okolici,

 

 

    – na reki in njenih pritokih ter v ožje varovanem območju reke je prepovedan vsak poseg, ki bi razvrednotil, poškodoval ali prizadel svojevrstnost naravne dediščine. Obnova mlinov in žag ter energetska izraba voda je dovoljena, če se bistveno ne spremenijo gabariti objektov in vodni režim. Obnova se mora izvesti po smernicah pristojne službe za VNKD.

 

 

VII-1. MERILA IN POGOJI ZA OHRANJANJE NARAVE

 

 

22.a člen

 

 

– Biotsko raznovrstnost in naravne vrednote se po Zakonu o ohranjanju narave –ZON (Uradni list RS, št. 96/04) aktivno vključuje v urejanje prostora ter rabo in izkoriščanje naravnih dobrin ter ukrepe varstva kulturne dediščine na način, ki ga določa zakon (6. člen ZON). Aktivno se v urejanje prostora vključuje še ekološko pomembna območja – EPO in posebna varstvena območja (območja Natura 2000.

 
 

– Na zavarovanih območjih, naravnih vrednotah (naravni dediščini), ekološko pomembnih območjih in območjih Natura 2000, naj se upošteva varstvene režime, varstvene in razvojne usmeritve ter pogoje za posamezne zvrsti naravnih vrednot oziroma naravne dediščine, navedene v Naravovarstvenih smernicah, izdelanih za Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov občine, ki jih je izdelal Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto.

 
 

– Na območjih ohranjanja narave s posebnim statusom, je po 104. in 105. členu (ZON) potrebno pridobiti pozitivno mnenje Zavoda RS za varstvo narave, dovoljenje za poseg v naravo, oziroma naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ju izda MOP, agencija RS za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana.

 
     

 

VII-2. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE

 

 

22.b člen

 

 

Na območjih in objektih kulturne dediščine so gradnje in druge ureditve dovoljene ob upoštevanju varstvenih režimov, določenih v Strokovnih zasnovah varstva kulturne dediščine (ZVKD Slovenije, OE Novo mesto, september 2002) ter po predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

 

 

VIII. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO, KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE TER ZVEZE

 

 

23. člen

 

 

Na območju urejanja s temi prostorsko ureditvenimi pogoji je predvideno komunalno urejanje v smislu dograjevanja in vzdrževanja prometnih površin, vodovodnega, kanalizacijskega, nizkonapetostnega, tt omrežja in daljnovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami za priključitev vseh obstoječih in predvidenih objektov.

 

 

    Pri komunalnem urejanju se morajo upoštevati naslednji pogoji:

 

 

    – rekonstrukcije cest in poti z večjim odstopanjem od obstoječih tras niso dovoljene. Pri urejanju cest je treba urediti, zavarovati in sanirati brežine ter ohraniti stare oporne zidove in obcestne kamne oziroma jih nadomestiti z novimi, enako oblikovanimi,

 

 

    posegi v varovalnem pasu in rezervatu so dovoljeni le s soglasjem upravljalca ceste,

 

 

Za gradnjo v območju varovalnih pasov državnih in občinskih cest je potrebno pridobiti soglasje upravljalca ceste.

 

 

Glede na kategorijo državnih cest na območju Občine Črnomelj je pri gradnji objektov potrebno, skladno z določbo 47. člena zakona o cestah (Uradni list RS, št. 19/97), upoštevati 15-metrski varovalni pas regionalnih cest, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta ter 5-metrski varovalni pas pri državnih kolesarskih poteh.

 

 

Glede na kategorijo ceste so širine varovalnih pasov, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta na obe strani po odloku o občinskih cestah v Občini Črnomelj (Uradni list RS, št. 60/01).

 

 

– LC lokalne ceste 8 m,

 

 

– LZ zbirne mestne ceste 10 m,

 

 

– LK mestne ceste 8 m,

 

 

– JP javne poti 6 m,

 

 

– KJ javna pot za kolesarje 3 m.

 

 

    – če se v objektu opravlja dejavnost, se morajo urediti parkirišča. Njihovo število je odvisno od dejavnosti in števila zaposlenih. Praviloma morajo biti zagotovljena na funkcionalnem zemljišču tega objekta,

 

 

    – vsi obstoječi in bodoči objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje v skladu s pogoji in soglasjem upravljalca. Za začasno oskrbo je dovoljena gradnja kapnic. V naseljih mora biti zagotovljena zadostna količina požarne vode,

 

 

Fekalne odpadne vode iz objektov je treba priključiti na javno kanalizacijsko omrežje v skladu s predpisanim režimom upravljalca kanalizacije in v skladu z določili uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Kjer ni javne kanalizacije, je treba za odvajanje fekalnih odpadnih voda zgraditi neprepustne greznice, brez pretoka v ponikalnice oziroma v vodotok v skladu s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85). Do izgradnje javne kanalizacije je možna gradnja malih čistilnih naprav za individualne potrebe.

 

 

Tehnološke vode je treba očistiti do predpisane stopnje za izpust v javno kanalizacijo, ponikalnico oziroma vodotok v skladu z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96).

 

 

Meteorne vode, ki niso onesnažene, je dovoljeno odvajati neposredno na teren, v ponikalnice, v naravni ali grajeni odvodnik tako, da s tem ni povzročena erozija in plazenje zemlje in da s tem niso ogroženi vodnogospodarski in drugi objekti ter da ni ogrožena stabilnost naravnih in umetnih strug vodotokov.

 

 

Živalske iztrebke, tako gnoj kot gnojevko, je treba skladiščiti v ustrezno zgrajenih gnojiščih in jamah oziroma lagunah za gnojevko in gnojnico v skladu s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85). Pri tem je treba upoštevati uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov reje domačih živali (Uradni list RS, št. 10/99) in uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96).

 

 

Komunalne odpadke je potrebno zbirati v posebnih zabojnikih, skladno z navodili komunalnega podjetja, pristojnega za odvoz odpadkov. Na območjih, kjer zbiranje in odvoz odpadkov ni organizirano, se morajo odpadki odlagati v zabojnike v območjih z urejenim odvozom. Zabojniki morajo biti postavljeni na utrjeni površini, na prometno dostopnem mestu, vendar izven cest in ne na območjih kakovostnih vedut. Nevarne odpadke je potrebno začasno skladiščiti skladno s pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/0, 20/01 in 13/03) ter zagotoviti končno dispozicijo le-teh.

 

 

    Ostale odpadke je treba sortirati in jih odstranjevati skladno s predpisi s tega področja.

 

 

    Priključitve na nizkonapetostno električno omrežje in tt omrežje morajo biti predvidene in izvedene podzemno in pod pogoji upravljalcev v skladu z individualnim soglasjem.

 

 

24. člen

 

 

Komunalni in energetski vodi se praviloma izvedejo podzemno. Nadzemne objekte je treba postavljati nevpadljivo, izven osrednjih prostorov naselij, območij naravnih vrednot, zavarovanih območij in izven objektov ali območij kulturne dediščine. Oblikovani morajo biti podrejeno oblikovanju sosednjih, krajevno značilnih objektov. Zračni vodi morajo upoštevati smeri značilnih pogledov.

 

 

24.a člen

 

 

Objekti omrežja mobilne telefonije se lahko postavljajo ob naslednjih pogojih:

 

 

 – lokacija oddajnika ne sme biti vizualno izpostavljena v širših pogledih, temveč naj bo zakrita za avtohtono vegetacijo, reliefom ipd.,

 

 

 – dostopi do oddajnikov naj se navezujejo na obstoječe ceste, poti in poljske poti.

 

 

 – postavitev oddajnikov se načrtuje v bližini ali v naseljih skladno s presojo občinskega urbanista.

 

 

IX. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE IN VARSTVO VODA

 

 

25. člen

 

 

Posegi niso dovoljeni v ožjih in širših varstvenih pasovih zajetij, črpališč, površinskih zbiralnikov za oskrbo s pitno vodo in na lokacijah potencialnih vodnogospodarskih ureditev. Upoštevajo se z odloki določeni varstveni pasovi oziroma režimi v teh pasovih; če odloki še niso sprejeti, se upoštevajo strokovne podlage in presoja pristojnega upravnega organa.

 

 

    Izjemoma so posegi dovoljeni v širših varstvenih pasovih, če določena dejavnost ni v neskladju s predpisanim režimom in z varovanjem drugih širših interesov.

 

 

26. člen

 

 

Izraba vodne energije je dopustna le v okviru obstoječih jezov na mestu nekdanjih mlinov in žag in ob upoštevanju določil zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02).

 

 

    Obnova jezov se mora izvajati v prvotni obliki in v materialih, kot so bili zgrajeni. Uporaba betona je dopustna za utrjevanje in zatesnjevanje le pod pogojem, da beton ni viden. Smer in linija jezu se ne sme spreminjati.

 

 

    Odvažanje proda iz struge reke ni dovoljeno.

 

 

26.a člen

 

 

Pri gradnji gospodarskih objektov in objektov, kjer se bo odvijal proizvodni proces, je potrebno hrambo naftnih derivatov, kemikalij in ostalih nevarnih snovi urediti tako, da bosta voda in okolje ustrezno zavarovana pred onesnaženjem.

 

 

26.b člen

 

 

Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in gradnje skladno s 84. členom zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02), pri čemer se šteje, da sega priobalno zemljišče pri reki Kolpi petnajst metrov, pri drugih vodotokih pa pet metrov od roba vodnega zemljišča. Na obstoječih objektih, ki so zgrajeni v pasu priobalnih zemljišč, so dopustne adaptacije, rekonstrukcije, prenove, dozidave oziroma nadomestne gradnje in spremembe namembnosti le-teh ob pogojih tega odloka ter ob poprejšnji pridobitvi vodnega dovoljenja, ki ga izda ministrstvo, pristojno za področje voda. Pri gradnji na drugih ogroženih območjih (poplavnih, erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih) je potrebno upoštevati določila 85. do 89. člena zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02).

 

 

X. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO IN IZBOLJŠANJE OKOLJA

 

 

27. člen

 

 

Pri umestitvi dejavnosti v prostor je treba poleg splošnih pogojev upoštevati, da dejavnost ne povzroča emisij v zrak, ne presega ravni hrupa, določena za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter prekomerno ne obremenjuje cestnega omrežja.

 

 

    Za objekte, kjer se odvija dejavnost, ki povzroča večje motnje v prostoru, je treba izvesti ustrezno zaščito pred vplivi na bivalno in delovno okolje z ustrezno prostorsko organizacijo objektov in oblikovno tehničnimi rešitvami.

 

 

S področja zaščite in reševanja je potrebno upoštevati določila 22. člena Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz, Uradni list RS, št. 71/93, 22/01, 87/01 in 110/02-ZGO-1). Pri tem je potrebno zagotoviti:

 
 

– pogoje za varen umik ljudi, (živali) in premoženja (če niso podani s posebnim predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države),

 
 

– potrebne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarnovarnostni odmiki med stavbami),

 
 

– prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču),

 
 

– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov, Uradni list SFRJ, št. 30/91).

 

 

XI. POSEBNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR

 

 

28. člen

 

 

Griblje in obkolpski prostor:

 

 

    – jedro vasi, ki se je začelo oblikovati vzdolž ceste čez vas, je treba urediti tako, da bo strnjeno in prostorsko čitljivo (zasaditev večjega drevesa, lipe) in bo imelo površine za sedenje, zbiranje vaščanov,

 

 

– na območju za travnato parkirišče »Pa« ob pokopališču je možna gradnja poslovilnega objekta, na območju »R« je možna ureditev kampa za šotore. Območje kampa je zatravljeno, posegi v tla z drugačnimi ureditvami niso dovoljeni. Vse ostale funkcije, ki jih mora omogočati kamp, se izvajajo v obstoječem objektu. Parkiranje avtomobilov na lokaciji kampa ni dovoljeno. Ograja kampa je lahko lesena, izvedena na tradicionalen način - sestavljena iz dveh horizontalnih in dveh vertikalnih elementov na en modul.

 

 

    – na prostoru obstoječega kopališča se uredi objekt za potrebe kopališča, prostor za sedenje ter travnato igrišče,

 

 

    Dragoši in obkolpski prostor:

 

 

    – novi objekti morajo biti čimbolj nizki, položeni po terenu in postavljeni vzdolžno s pobočjem, posebej izpostavljeni objekti se morajo sanirati tako, da se bodo bolje vklopili v krajino (objekti se ozelenijo z avtohtono vegetacijo),

 

 

    – uredi se kopališče, v domačiji ob Kolpi pa spremljajoči programi (sanitarije, bife, tudi nočitvene kapacitete), v sadovnjaku ob objektih je lahko šotorišče le začasno in ob pogoju, da se teren ohrani,

 

 

    – kamp s parkiriščem se uredi vzdolž ceste, od tu pa le peš dostop do Kolpe. Vse naravne prostorske značilnosti (terase, obrežna vegetacija in ozelenjen breg Kolpe) se morajo ohraniti.

 

 

    Bedenj:

 

 

    – posebej izpostavljeni objekti se morajo sanirati tako, da se bodo bolje vklopili v krajino (objekti se ozelenijo z avtohtono vegetacijo),

 

 

    Fučkovci in obkolpski prostor:

 

 

    – obrežje Kolpe se mora ohraniti čimbolj naravno, ohrani in uredi se le peš dostop do Kolpe.

 

 

    Ohrani se šotorišče in interno kopališče za tabornike. Postavitev novih objektov ni dovoljena.

 

 

    Dolenjci in obkolpski prostor:

 

 

    – formira in oblikuje se osrednji prostor vasi - uredi se prostor okoli kapelice z večjim drevesom in sedenjem. Smreke nasproti kapelice se nadomestiti z lipami,

 

 

    – kamp se uredi v vasi, spremljajoči programi pa v obstoječih objektih na kmetiji,

 

 

    – do vode se uredi le pešpot, prostor se ohrani naraven, dovoli se interno kopanje (vaščani ali obiskovalci kampa),

 

 

    – na trikotnem prostoru med cestama v Metliko in Črnomelj se uredi oskrbno-rekreacijski center.

 

 

    Jankoviči:

 

 

    – intenzivno se razvija ponudba, ki spodbuja kmečki turizem.

 

 

    Pobrežje in obkolpski prostor:

 

 

    grajski kompleks Pobrežje se prenovi v skladu s smernicami pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine. Bodoče namembnosti objektov in površin, oblikovanje objektov in posegov v odprti prostor ter celovita prezentacija kulturno-zgodovinskih in naravnih vrednot območja se opredelijo z ustreznim prostorskim izvedbenim načrtom.

 

 

    Prostor ob reki Kolpi se na podlagi predhodne presoje vplivov na okolje lahko nameni rekreaciji ter ureditvi kopališča in šotorišča, ki ne bodo zahtevali gradbenih in zemeljskih posegov v obrežni pas in na ravnico ob vodi. Spremljajoči programi, vezani na možne dejavnosti se uredijo v obstoječih gospodarskih objektih.

 

 

    Javna parkirišča se uredijo na zgornjem platoju.

 

 

    Adlešiči in obkolpski prostor:

 

 

    – v vasi se uredijo spalne kapacitete kamp, ki je lahko kombiniran z apartmajskim naseljem ter večje parkirišče in kmečki turizem,

 

 

    – pripravi se ureditveni načrt za območje vasi Adlešiče s kampom,

 

 

    – na obstoječem kopališču se uredi objekt za potrebe kopališča, prostor za sedenje in travnata igrišča.

 

 

    Marindol in obkolpski prostor:

 

 

    – peš dostop do Kolpe je treba utrditi in ohraniti v makadamu, v vasi naj se na domačijah razvija kmečki turizem,

 

 

    – prostor ob Kolpi se ohrani, dovoli se le interno kopanje, servisni programi (sanitarije, bife, trgovina) se lahko uredijo v domu tabornikov.

 

 

    Miliči:

 

 

    – ohrani se razložena podoba vasi s samostojnimi zaselki (kmetije).

 

 

    Žuniči in obkolpski prostor:

 

 

    – uredi se osrednji prostor vasi s kapelico in trgovino (prostor za sedenje, druženje vaščanov, zasadi se večje drevo),

 

 

   - prostor ob Kolpi se lahko uredi kot kopališče, mlin se vzdržuje na tradicionalen način in nameni kot servisni objekt za kopališče. Novih objektov ob Kolpi ni dopustno postavljati oziroma le v skladu z zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02).

 

 

    Paunoviči in obkolpski prostor:

 

 

    – obrežje Kolpe se mora ohraniti. Ni dopustna ureditev kampa ali kopališča.

 

 

XII. KONČNE DOLOČBE

 

 

29. člen

 

 

Ta odlok v več členih predpisuje “presojo občinskega urbanista”. To pomeni, da je v teh primerih soglasje občinskega urbanista, skladno s pogoji 50. člena in 34. točke 206. člena zakona o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02), obvezno.

 

 

30. člen

 

 

Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo na območju Krajevnih skupnosti Griblje in Adlešiči veljati določbe odloka o splošnem urbanističnem redu v občini Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/79) .

 

 

31. člen

 

 

Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Črnomelj, pristojnem za urejanje prostora in pri Krajevnih skupnostih Adlešiči in Griblje.

 

 

32. člen

 

 

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

 

 

33. člen

 

 

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

 

 

 

 

 

 

 

Št. 352-12/93

 

 

Črnomelj, dne 26. oktobra 1995.

 

 

Predsednik

    Občinskega sveta

    občine Črnomelj

    Andrej Kavšek l. r.

 

 

 

 

O D L O K

 

 

o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje krajevnih skupnosti Adlešiči in Griblje

 

 

Uradni list Republike Slovenije, Št. 36/2002

 

 

3. člen

 

 

Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati z dnem objave (23.4.2002) v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

 

O D L O K

 

 

o spremembah in dopolnitvah odloka

 

 

o prostorskih ureditvenih pogojih za območji krajevnih skupnosti Adlešiči in Griblje

 

 

Uradni list Republike Slovenije, Št. 121/2003

 

 

22. člen

 

 

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi (6.12.2003) v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

 

O D L O K

 

 

o spremembah in dopolnitvah Odloka

 

 

o prostorskih ureditvenih pogojih za območji krajevnih skupnosti Adlešiči in Griblje

 

 

Uradni list Republike Slovenije, št. 65/2006

 

 

10. člen

 

 

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi (24.6.2006) v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

 

O D L O K

 

 

o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območji Krajevnih skupnosti Adlešiči in Griblje

 

 

Uradni list Republike Slovenije, št. 75/2008

 

 

6. člen

 

 

Ta odlok prične veljati petnajsti dan po objavi (6.8.2008) v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor