Na podlagi 2. odstavka 11. člena in 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. list RS, št. 33/07, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPP-A, 109/2012, 35/2013 Skl.US) in 16. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (Ur. list RS, št. 10/2006, 101/2007 in 79/2012) je občinski svet na svoji 23. redni seji dne 24. 4. 2014 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA STANOVANJSKO SOSESKO ŠMELC
I. Splošne določbe
1. člen
(podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se na podlagi veljavnega Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za območje matičnih okolišev: Črna, Mežica, Prevalje - Ravne; območij, ki obsegajo prostor med mejo urbanističnih načrtov Črna, Mežica, Prevalje-Ravne in mejo ureditvenih območij naselij, določenih z družbenim planom Občine Ravne na Koroškem za obdobje 1986-1990 in območja Stražišče - Breznica, za katerega v tem srednjeročnem obdobju ni predvidena izdelava PIA, za območje Občine Črna na Koroškem, MUV št. 20/86 in 9/93, Ur. list RS, št. 29/2003, 44/2003 – popr. in Ur. list RS, št. 121/2004 - PUP št. 6 za matični okoliš Črna (Ur. list RS, št. 121/2004), sprejme občinski podrobni prostorski načrt za Stanovanjsko sosesko Šmelc – v nadaljevanju OPPN.
(2) OPPN je izdelalo podjetje ARHITEKTURNI BIRO DEBENJAK, projektiranje, urbanizem in storitve, d.o.o., Gregorčičeva ulica 27, 2000 Maribor s številko dokumenta: U-01/13.
2. člen
(splošno)
(1) Z občinskim podrobnem prostorskem načrtu (v nadaljevanju OPPN) se načrtuje ureditev stanovanjske soseske v k.o. Podpeca v občini Črna na Koroškem. Delovni naziv predmetnega OPPN v nadaljevanju je Stanovanjska soseska Šmelc.
3. člen
(vsebina odloka)
(1) Sestavni del OPPN tega odloka vsebuje besedilo, tekstualni del, grafični del in priloge.
(2) Besedilo obsega:
· splošni del
· tekstualni del
(3) grafični del obsega:
1. Prikaz namenske rabe prostora
1.1. Izsek iz grafičnih prilog kartografskega dela prostorskega plana
M1:5000
List 1
2. Prikaz ureditvenega in vplivnega območja z načrtom parcelacije
2.1. Območje obdelave in vplivno območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem
M1:1000
List 2.1.
3. Prikaz območja občinskega podrobnega prostorskega načrta in načrtovanih ureditev v širšem prostoru
3.1 Pregledna situacija širšega območja načrtovanih ureditev
M1: 2000
List 3.1
4. Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji
4.1 Ureditvena situacija
M1: 1000
List 4.1
4.2 Karakteristični prerezi
M1: 500
List 4.2
4.3 Situacija komunalnih vodov in naprav
List 4.3
4.4 Prometno tehnična situacija
List 4.4
5. Prikaz območij občinskega podrobnega prostorskega načrta z načrtom parcel
5.1 Situacija parcelacije
List 5.1
(4.) Priloge
4.1. Izvleček iz dolgoročnega in družbenega plana
4.2. Prikaz stanja prostora za obravnavano območje
4.3. Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve
4.4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora ter analiza podanih smernic
4.5. Obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta
4.6. Velikosti stanovanjskih objektov
4.7. Odločba, RS MKO - PVO ni bilo potrebno izdelati
4.8. Povzetek za javnost
4. člen
(opis območja obdelave)
(1) Območje obdelave se nahaja na območju k.o. Podpeca v občini Črna na Koroškem, v osrednjem delu območja občine, ob cesti med krajema Koprivna in Črna na Koroškem.
(2) Območje OPPN je nepozidano stavbno zemljišče. Dostopno je po makadamski dovozni poti, ki se navezuje na državno cesto - regionalna cesta III. reda št. 924 - Solčava - Podolševa - Sleme - Koprivna – Črna, s parcelno št. 960/15 k.o. Podpeca, ki je v lasti RS, Ministrstva za promet, Direkcije Republike Slovenije za ceste.
(3) Komunalni vodi potekajo v obstoječi javni cesti na južni strani območja. Elektrika poteka na vzhodni strani območja, vodovod poteka na južni strani območja, ob državni cesti, CATV in telekom povezava potekata na južni strani območja, ob državni cesti. Območje je možno opremiti s prometno in komunalno infrastrukturo.
(4) Območje leži med dvema obstoječima stanovanjskima objektoma in s predvideno pozidavo novih objektov bo zaokrožena celota stanovanjske soseske. Zemljišče predvideno za gradnjo je travnata površina, delno raven, delno rahlo nagnjen in delno strm teren. Ima sončno lego, primerno za stanovanjske stavbe. Na severovzhodni strani območja je gozd, na severni strani so kmetijske površine, ki so delno obdelane, delno travnik in delno zaraščene z drevjem.
II. Opis prostorske ureditve, ki se načrtujejo z občinskim podrobnim prostorskim načrtom
5. člen
(načrtovane prostorske ureditve)
(1) Z OPPN se načrtuje novogradnja osmih enostanovanjskih ali dvostanovanjskih objektov, prometna, komunalna in energetska ureditev ter navezava na obstoječo prometno in komunalno infrastrukturo.
(2) Predvidena načrtovana gradnja osmih stanovanjskih objektov določa prostorske ureditve, pogoje za urbanistično oblikovanje, funkcionalne in oblikovalske rešitve objektov in naprav, gradnjo prometnega in komunalnega omrežja ter druge posege v prostor. Podane so usmeritve za posege in ukrepe z namenom ohranjanja kvalitete bivalnega okolja z zelenimi in prometnimi površinami, rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev.
(3) V OPPN so opisani tudi gradbeni posegi in ureditve izven ureditvenega območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo prometne in komunalne infrastrukture predvidenega stanovanjske soseske Šmelc.
III. Ureditveno in vplivno območje OPPN
6. člen
(ureditveno območje)
(1) Območje OPPN za ureditev stanovanjske soseske Šmelc obsega naslednje parcele:
947/3 - del in 948/1 - del vse k.o. Podpeca. Vse parcele so opredeljene kot stavbna zemljišča.
(2) Meja območja obdelave poteka po zunanjem robu sklenjenega območja citiranih parcel. Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi za zakoličenje gradbenih parcel in objektov v Gauss – Krugerjevem koordinatnem sistemu, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo in so prikazane v načrtu parcelacije.
(3) Velikost območja je 10.300,00 m2.
(4) Velikost vplivnega območja je cca 12.000,00 m2.
(5) Vplivno območje OPPN je ureditveno območje OPPN in ureditve izven njega in zajema parcele ki so potrebne za izvedbo priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in izvedbe novega cestnega priključka na regionalno cesto.
IV. Umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor
7. člen
(umestitev načrtovane ureditve v prostor)
(1) Območje obdelave se nahaja v centralnem delu občine Črna na Koroškem v k.o. Podpeca in med Koprivno in Črno na Koroškem.
(2) Območje predmetnega OPPN je travnato zemljišče, delno položno, delno rahlo nagnjeno in delno strmo zemljišče. Na severozahodni strani je gozd, kjer gradbeni posegi niso predvideni.
(3) Območje OPPN je v celoti je nepozidano zemljišče. Na skrajni jugozahodni strani in severovzhodni strani so stanovanjske stavbe, ki so izven območja obdelave. Med temi objekti poteka makadamska cesta po južni strani območja OPPN.
(3) Zemljišče, ki je predvideno za gradnjo stanovanjskih objektov je dostopno po makadamski nekategorizirani dovozni cesti, ki se navezuje na državno regionalno cesto R3 -926, odsek 6506 Koprivna Črna. Obstoječa makadamska cesta poteka po privatnih zemljiščih s parcelno številko 948/19, 948/1, *195, 948/21, 947/3, 948/1 vse k.o. Podpeca.
(4) Dovozno pot do območja OPPN je potrebno razširiti, geodetsko odmeriti, urediti lastništvo in kategorizirati v občinsko cesto.
8. člen
(opis načrtovane prostorske ureditve)
(1) Z OPPN se načrtuje izgradnja stanovanjskega naselja osmih eno ali dvostanovanjskih objektov z bruto tlorisno površino od 200 m2 do 300 m2 na stanovanjsko enoto in garažo z bruto tlorisno površino med 30 m2 do 60 m2 .
(2) Z OPPN se načrtuje energetska, komunalna in prometna ureditev celotnega območja z ureditvijo odprtih zelenih površin in opornih zidov.
(3) Predvidene ureditve znotraj ureditvenega območja so:
· novi eno ali dvostanovanjski objekti s pripadajočo zunanjo ureditvijo,
· nove prometne površine,
· nova energetska in komunalna infrastruktura,
· spremljajoči objekti, ki jih zahteva gradnja stanovanjskega naselja,
· vzdrževalna dela.
(4) V OPPN so zajeti tudi posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za priključitev gospodarske javne infrastrukture na obstoječo prometno, komunalno in energetsko javno infrastrukturo.
9. člen
(vrste dopustnih posegov)
(1) Območje je opredeljeno kot stavbno zemljišče, ki je namenjeno stanovanjski gradnji z dopolnilnimi dejavnostmi.
(2) Vrste dopustnih gradenj :
· novi stanovanjski objekti s pripadajočo zunanjo ureditvijo,
· nestanovanjski objekti, v katerih se opravljajo mirne storitvene dejavnosti, ki ne povzročajo hrupa in ne onesnažujejo okolja,
· dozidave in nadzidave novih objektov s ciljem funkcionalne dopolnitve stanovanjske enote,
· spremljajoči objekti, ki jih zahteva gradnja stanovanjskega naselja in prometnih površin,
· ostali objekti oz. posegi, ki so razvidni iz nadaljnjega besedila tega odloka,
· spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti,
· tekoča vzdrževalna in investicijska dela na objektih in napravah.
10. člen
(velikosti stanovanjskih objektov)
(1) V območju OPPN je predvideno osem eno ali dvostanovanjskih objektov.
(2) Velikost in zmogljivost stanovanjskih objektov
· Tlorisna zasnova stavb je pravokotne oblike, velikosti max. 12 m x 8 m z garažo max. 6 m x 7 m. Skupaj stanovanjska stavba in garaža max. 18 m x 8 m.
· Etažnost objektov je K + P + M. V primeru izvedbe kleti mora biti ta delno vkopana.
· Možna je izvedba objektov z do 10 % manjšimi višinskimi in tlorisnimi gabariti.
· Maksimalna višina objektov bo 9 m, merjeno od ±0.00 kote pritličja.
· Namesto garaže je možno izvesti nadstrešnico z dvokapno ali streho z minimalnim naklonom.
· Ob stanovanjskem objektu je možno zgraditi nadstrešnico nad teraso – zunanjim bivalnim prostorom.
(3) Zunanja podoba objektov
· Strehe stanovanjskih objektov so simetrične dvokapnice z naklonom strešine med 30º in 45º.
· Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico objekta. Nad zunanjo teraso so dopustne ravne strehe.
· Strešna kritina naj bo v barvi opeke.
· Priporočena je izvedba strehe s čopi.
· Dopustne so ravne pohodne terase nad delom stanovanjske stavbe do 1/3 tlorisne površine objekta.
· Za doseganje naravne svetlobe v mansardah stanovanjskih objektov je dovoljeno vgraditi frčade in mansardna okna v ravnini strešine.
· Fasade so ometane, v manjšem delu so lahko kombinirane z lesom, kamnom, kovino ali steklom.
· Dovoljeno je izvesti izzidke na daljši stranici objekta (vetrolov, zimski vrt….) Širina izzidka je lahko max. 2 m na obeh straneh in se doda osnovnemu tlorisnemu gabaritu.
· Vsi objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni.
· Pri gradnji naj se v čim večji možni meri uporabljajo naravni materiali.
(4) Velikost objektov:
· Na območju OPPN mora biti upoštevan faktor pozidanosti FZ do max. 0.30.
· Faktor izrabe zemljišča ni določen.
(5) Lega objektov na zemljišču:
· Lega stanovanjski objektov je določena z gradbenimi linijami in gradbenimi mejami.
· Gradbena linija je linija, na katero morajo biti z enim robom postavljeni fasadni deli stanovanjskega objekta, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad.
· Gradbena meja je linija, ki je fasadna stena stanovanjskega objekta ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje odmaknjena v notranjost.
· Gradbena meja velja samo za stanovanjske objekte, ne pa za garaže, nezahtevne in enostavne objekte.
11. člen
(pogoji za gradnjo nestanovanjskih, nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Gradnja nestanovanjskih objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov se izvaja skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru tega odloka. Za nestanovanjske objekte za dopolnilne dejavnosti veljajo enaki pogoji gradnje, kot so opredeljeni za stanovanjske objekte.
(2) Znotraj območja OPPN je dovoljena gradnja in ureditev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
· nadstrešnice za osebne avtomobile v skladu z ureditveno situacijo,
· kašče, zimski vrtovi, senčnice, vrtne lope, utrjene dovozne poti,
· ograje do višine 2.00 m,
· infrastrukturni objekti: oporni zidovi, pločniki in kolesarske steze,
· pomožni infrastrukturni objekti.
Na eni parceli se lahko postavi samo en objekt iste vrste.
(3) Manj zahtevni objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje vsaj 4,00 m, nezahtevni in enostavni objekti pa 1,50 m. Manjši odmik je možen le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katerega mejijo, razen v primerih, kjer je to že določeno v grafičnih prilogah OPPN. Ograje so lahko postavljene do parcelne meje oziroma na parcelni meji, če je pridobljeno soglasje soseda.
(4) Ograje in živa meja postavljeni ob javni cesti, morajo biti odmaknjeni od parcelne meje najmanj 0,50m.
(5) Nezahtevni in enostavni objekti so lahko postavljeni izven gradbenih mej in gradbenih linij, ki so določene za stanovanjske stavbe.
12. člen
(pogoji za urejanje odprtih površin)
(1) Zunanja ureditev
· Zelenice in vrtovi se nahajajo v okviru predvidenih gradbenih parcel. Za zasaditev zelenih površin naj se uporabljajo avtohtone travne, grmovne in drevesne vrste.
· Ograje okoli stanovanjskih stavb so lahko polne, lesene, kovinske, žičnate, obsajene z zelenjem. Ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih in zelenih površin. Višina in izvedba ograj ob priključkih dovoznih poti na glavno cesto, mora biti takšna, da omogoča preglednost v križišču in varno priključevanje.
· Parkirne površine je možno pokriti z nadstrešnicami, ki morajo ob javnih prometnih površinah biti odprtega tipa.
· Za vsako stanovanjsko enoto so predvidena po dva parkirišča za osebne avtomobile in dva parkirna mesta v garaži ali pod nadstrešnico.
· Predvideno je urediti dovozno cesto do državne regionalne ceste.
13. člen
(namenska raba)
(1) Namenska raba stanovanjske soseske Šmelc je v celoti območje stavbnih zemljišč namenjenih za gradnjo eno ali dvostanovanjskih stavb z možnostjo mirnih dopolnilnih dejavnosti in prometne ureditve ter komunalne opreme.
V. Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge javne gospodasrke infrastrukture in obveznosti priključevanja nanjo
14. člen
(prometno omrežje)
(1) Za potrebe prometne povezave v območju OPPN je potrebno zagotoviti prometne, parkirne in manipulativne površine.
(2) Dostop do območja pozidave je omogočen po obstoječi državni regionalnI cesti R3 -926, odsek 6506 Koprivna Črna.
(3) Med stanovanjskimi objekti je potrebno izvesti novo dovozno cesto širine 5.50 m.
(4) Potrebno je izvesti novo povezovalno cesto širine 5,50 m med območjem OPPN in državno regionalno cesto.
(5) Cestni priključek na državno regionalno cesto mora biti opremljen s prometno signalizacijo.
(6) Cestni priključek mora biti izveden tako, da so vsi objekti z zunanjimi ureditvami odmaknjeni tako, da ne ovirajo preglednosti pri vključevanju na državno cesto. Zagotovljen mora biti preglednostni trikotnik.
(7) Intervenca (rešilni avto, gasilsko in policijsko vozilo, vozilo zaradi interventnega vzdrževanja….) in dostava je zagotovljena preko nove ceste, ki mora biti urejena pred gradnjo stanovanjskih objektov.
(8) Vse povozne in pohodne površine, parkirne in manipulativne površine morajo biti izvršene v protiprašni izvedbi, z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda ter dimenzionirane za prevoz s tovornimi vozili.
(9) Prometna signalizacija (vertikalna in horizontalna) mora biti izvedena v skladu z veljavno zakonodajo.
(10) Znotraj območja obdelave med stanovanjskimi objekti, kjer je predviden mešani promet motornih vozil, kolesarjev in pešcev je potrebno omejiti hitrost na 30 km/h.
(11) Cestni priključek in nova cesta mora biti dimenzionirana tako, da bo po njej možen prevoz posekanega lesa s kamioni. Nosilnost vozišča po utrjevanju zgornjega sloja pod asfaltom mora doseči minimalno 100,00 MPa, dejanska nosilnost vozišča mora dosegati 200 MPa ali več.
(12) Na podlagi geolških in geomehanskih raziskav terena je v temeljnih tleh glineno meljna zemnlina s privzeto nosilnostjo CBR =3%. Pri teh pogojih mora biti za prevzem prometne obremenitve zgrajena voziščna konstrucija iz naslednjih plasti: 8 cm asfaltnih zmesi in 30 cm nevezane zmesi kamnitih zrn.
(13) Voziščna podkonstrukcija mora biti sestavljena iz naslednjih plasti:
o Zmrzljinsko odporna posteljica D 65 mora biti v debelini najmanj 40 c.
o Za prevzem prometnih obremenitev je potrebno vgraditi nevezano nosilno plast kamnitega materiala D 32 v debelini 25 cm.
· Zgornja krovna nosilna plast voziščne konstrukcije mora biti zgrajena iz:
· Nosine plasti bituminizirane zmesi AC 16 surf B 50/70, A4 v debelini 5 cm
· Obrabno zaporne plasti bituminizirane zmesi AC 8 surf B 50/70 A4 v debelini 3 cm.
· Zagotovljena mora biti tudi ustrezna zmrzljinska odpornost konstrukcije hdej = 73 cm.
· (14) Med izvedbo je obvezna prisotnost geotehničnega nadzora posteljice in tamponskega nasutja in tekoča izvedba kontrolnih meritev Kontrola kvalitete mora zagotavljati:
· Planum podlage je treba ustrezno utrditi in vgraditi zmzljinsko obstojno kamnito posteljico D65. Pri izbiri materiala za posteljico se lahko uporabi rečni prod.
· Planum posteljice mora zagotoviti ustrezno zgoščenost, najmanj 98% glede na največjo gostoto zmesi zrn po modificiranem postopku po Proctorju in nosilnost Evd > 40 MN/m2.
· Na planum posteljice je treba vgraditi nevezano nosilno plast kamnitega materiala D32. Pri izbiri materiala ni dovoljeno vgrajevati dolomitnega drobljenca.
· Planum tamponskega sloja mora zagotoviti ustrezno zgoščenost, v povprečju najmanj 98% glede na največjo gostoto zmesi zrn po modificiranem postopku po Proctorju. Nosilnost mora za predvideno prometno obremenitev znašati Evd >40 MN/m2.
15.člen
(parkirne in manipulativne površine)
(1) Parkiranje za stanovalce in obiskovalce je zagotovljeno ob stanovanjskih objektih in sicer 2 parkirni mesti na lastnem zemljišču in 2 parkirni mesti v garaži ali v kletnem delu stanovanjske stavbe ali pod nadstrešnico za osebne avtomobile.
(2) Parkirne in odstavne površine na območju gradbenih parcel so lahko v asfaltni izvedbi ali v tlaku po izbiri investitorja. Minimalna velikost parkirišča je 2.50 m x 5.00 m ali več.
(3) Parkirne, odstavne in manipulativne površine morajo dosegati enako izvedbo in nosilnost, kot nova cesta.
16. člen
(pešci in kolesarji)
(1) Peš promet je delno voden ločeno od vozišča po pločnikih, delno pa v sklopu vozišča.
(2) Na prečkanjih in v križiščih so obvezne ureditve za potrebe invalidnih oseb.
(3) Kolesarski promet je voden v sklopu ostalega motornega prometa – na vozišču.
17. člen
(javni prevoz)
(1) Do območja OPPN ne obstaja linija javnega prevoza, je pa organiziran prevoz šolskih otrok.
18. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
(1) Predvidena je navezava na obstoječe omrežje komunalne, telekomunikacijske in energetske infrastrukture. Pred izvedbo je potrebno na terenu natančno določiti lego posameznih vodov.
(2) Natančne rešitve vseh komunalnih vodov (vodovod, kanalizacijsko omrežje, elektroenergetsko omrežje, telekomunikacijsko omrežje, kabelsko omrežje) se opredelijo v projektni dokumentaciji PGD, ki mora upoštevati določila in usmeritve tega načrta (trase posameznih vodov, zasnove, način priključevanja, etapnost izvedbe), ki so usklajene s posameznimi upravljavci infrastrukture in so razvidne iz nadaljnjih členov tega odloka.
(3) Vsa prečkanja in potek gospodarske javne infrastrukture v cestnem svetu državne ceste mora biti izvedena s prebitjem oziroma prevrtanjem vozišča.
(4) Najmanjša globina vrha infrastrukturnih vodov (teme cevi) mora biti 1.20 m glede na nivo vozišča državne ceste.
(5) Najmanjša višina zračnih vodov oziroma njihovih vodnikov mora biti 7.00 m ob največjem možnem povesu. Najmanjši odmik droga infrastrukturnega voda od zunanjega roba vozišča državne ceste mora biti enak njegovi višini. Če te zahteve ni možno doseči, mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo.
19. člen
(vodovod)
(1) Na območju OPPN je zagotovljeno izvajanje lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo. V bližini območja je obstoječi 10m3 rezervoar na nadmorski višini +673,50m. Dovod vode poteka po ceveh dimenzije PE 100 d=90 mm iz razbremenilnega bazena TIC Topla, v katerem sta nameščeni črpalki za dvig tlaka p=3,2 bar. Za območje izgradnje stanovanjskih objektov je potrebno izdelati projektno dokumentacijo za izgradnjo vodovoda.
(2) Gradnja objektov oz. oskrba objektov s pitno vodo mora biti izvedena v skladu z Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju občine Črna na Koroškem.
(3) Vodomeri morajo biti vgrajeni v toplotni termični jašek izven objekta in sicer na lokaciji, ki bo dostopna popisovalcu Občine Črna na Koroškem – režijski obrat. V primeru da podatkov v komunalnem katastru ni, si mora projektant izmeriti sam na terenu (sondni izkop in drugo) in jih upoštevati pri projektiranju.
(4) Pri izdelavi tehnične dokumentacije PGD (pri nadaljnjem načrtovanju pred izvedbo del) je obvezno sodelovanje z upravljavcem, z upoštevanjem katastra obstoječih vodovodnih objektov in naprav.
(5) Investitor mora pridobiti vso potrebno upravno in tehnično dokumentacijo za gradnjo vodovodnih cevovodov, ter financirati izvedbo.
(6) Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamične posege v prostor, ki so možni tudi v primerni fazni izvedbi, si je pred izdelavo projektne dokumentacije potrebno pridobiti pogoje za pripravo le-te in nato še soglasje k projektni dokumentaciji PGD.
(7) Vsa dela je potrebno izvajati v skladu z veljavno zakonodajo s področja oskrbe s pitno vodo.
20. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Objekti ležijo na območju, kjer ni izvedene javne kanalizacije in ni zagotovljeno izvajanje lokalne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, zato morajo imeti objekti male čistilne naprave izvedene na lastnih zemljiščih.
(2) Padavinske vode z utrjenih površin (ceste, parkirišča, manipulativne površine…) je potrebno odvodnjavati ločeno od komunalnih odpadnih vod v lokalna ponikanja.
(3) Padavinske vode s strešnih površin je potrebno speljati preko peskolovov v ponikalnice na vsaki posamezni lastniški parceli.
(4) Meteorne vode z objektov in dovozov do objektov ne smejo odtekati na javne površine.
(5) V kolikor se na območju OPPN izvede javno kanalizacijsko omrežje, je stanovanjske objekte potrebno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje.
21. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na območju OPPN potekajo obstoječi elektroenergetski vodi in naprave, ki jih je potrebno upoštevati kot omejitven faktor in jih v sled sprostitve zemljišča pred pričetkom gradbenih del, prestaviti. Preurediti je potrebno nizkonapetostno omrežje in preveriti približevanje obstoječemu DV 20kV. Vsi gradbeni posegi morajo biti oddaljeni min. 3.00m od DV voda.
(2) Električna energija za napajanje predvidenih stanovanjskih objektov v območju OPPN je na razpolago na NN zbiralnicah obstoječe TP Šmelc 100kVa, Dv 20kv D58 Šmelc, RP Mežica. V fazi nadaljnega načrtovanja PGD dokumentacije za posamezen objekt si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje od Elektro Celje d.d. za priključitev na distribucijsko omrežje.
(3) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa ter vse regulative in standarde, ki veljajo za to področje.
(4) Vse električne napeljave morajo biti podzemne izvedbe, kablirane in zaščitene z ozemljitvijo.
(5) Priključne merilne omarice morajo biti predvidene tako, da bo omogočeno nemoteno odčitavanje števcev ter morajo biti pod ključem upravljavca.
22. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Za predvideno pozidavo na področju OPPN Stanovanjske soseske Šmelc je potrebno na Telekom Slovenije dostaviti gradbene situacije v elektronski obliki in naročiti projekte za izvedbo TK priključkov predvidenih objektov na TK omrežje. Predvideti je potrebno izgradnjo TK kabelske kanalizacije in ustreznega TK omrežja. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d. k projektnim rešitvam.
(2) Za zazidalno območje je potrebno za dopolnitev komunalne opreme pripraviti PGD projektne dokumentacije, kjer se upošteva, da se do posameznih stavb (poslovnih ali stanovanjskih) po zemljišču, ki je v lasti investitorja zgradi TK kabelska kanalizacije:
· po glavni ulici vsaj dve cevi fi 110 s pripadajočimi kabelskimi jaški dimenzije 1,2 x 1,2 x 1,2 m.
· do posameznih objektov ena cev fi 110 za poslovne stavbe ali fi 50 do stanovanjskih stavb.
· Prenosni medij bo določen glede na potrebe investitorjev.
(3) Priključna točka za predvidene zazidave je TK omrežje na južni strani ceste Črna na Koroškem Podpeca Topla. Izvedba TK kabelske kanalizacije mora omogočati Telekomu Slovenije kot obveznemu izvajalcu Univerzalne storitve (prvi odstavek 11, člena ZEKom) možnost priklopa vseh objektov v zazidavi.
(4) Obstoječe TK omrežje glede na pozidavo ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedba TK omrežja, zakoličbe in zaščite TK omrežja, ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.
(5) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije, d.d. (ogledi, izdelave tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del.
(6) Pri načrtovanju objektov predlagamo, da investitor za objekte kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objektov. V primeru kovinske omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, ki omogoča 24 urni dostop. Notranja telekomunikacijska instalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporočljiva je Izvedba notranje telekomunikacijske instalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri tem se upošteva minimalne dimenzije instalacijskih cevi) z dovodne TK omarice zaključi v notranji TK omarici.(minimalnih dimenzij 350 x 400 x 120) V notranji TK omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (ustrezno nameščena vtičnica 220 V, ki omogoča priklop terminalne opreme) in prezračevanje.
23. člen
(kabelsko omrežje)
(1) Pri pripravi dokumentacije je potrebno upoštevati, da se komunalna opremljenost zaselka dopolni tako, da se do posameznih stanovanjskih objektov predvidi izgradnja kabelske kanalizacije z zaščitnimi cevmi fi 50 mm od novega ojačevalnega mesta (betonski stebriček z nerjavečo kovinsko omarico), ki bo postavljena ob zahodnem robu zaselka. Potrebno je predvideti ustrezno ozemljitev le-tega. Do novega ojačevalnega mesta je potrebno položiti zaščitno cev fi 110 mm v bankino dovozne ceste do zaselka od priključne točke na južni strani glavne ceste proti Koprivni. Na tem mestu je potrebno predvideti betonski kabelski jašek premera 600 mm na vsakih 70 m dolžine.
(2) Obstoječe omrežje kabelske televizije je potrebno pred pričetkom vseh gradbenih del ustrezno zaščititi pred poškodbami.
(3) Pri načrtovanju stanovanjskih objektov je potrebno upoštevati vgradnjo manjših plastičnih ali kovinskih omaric na fasado objekta za priključitev hiše na omrežje kabelske TV (približno 200 mm x 300 mm) na strani, ki je najbližja predvidenemu ojačevalnemu mestu.
24. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Na področju omenjenih parcel in v neposredni bližini sistemski operater distribucijskega plina nima obstoječega omrežja zemeljskega plina, zato priključitev na zemeljski plin ni možno zagotoviti.
(2) Oskrba objektov s utekočinjenim naftnim plinom UNP je možno zagotoviti
z vgrajevanjem podzemnih cistern za UNP na lastnih parcelah pod pogoji dobavitelja.
25. člen
(ogrevanje in priprava tople vode)
(1) Ogrevanje stanovanjskih stavb in priprava tople vode bo urejeno individualno z ekološko neoporečnimi gorivi. Dopustne so naslednje vrste goriv in medijev: elektrika, utekočinjen naftni plin, ekstra lahko kurilno olje, sekanci, lesna biomasa.
(2) Dopustna je izvedba alternativnih načinov ogrevanja (sistemi ogrevanja s toplotno črpalko, izkoriščenje sončne energije ipd.).
(3) V primeru uporabe toplotnega vira podtalne vode ali vertikalne zemeljske sonde je potrebno izdelati analizo tveganja za onesnaževanje skladno z določili veljavne zakonodaje in za izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti vodno soglasje.
VI. Rešitve in urepi za ohranjanje kulturne dediščine in varstva narave
26. člen
(kulturna dediščina)
(1) Na območju obravnavanih parcel se ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine.
(2) V kolikor se med gradbenimi posegi pojavijo arheološke ostaline kulturne dediščine, je potrebno takoj zagotoviti strokovni nadzor nad posegi. Obseg predhodnih raziskav opredeli pristojna javna služba.
(3) V neposredni soseščini območja OPPN se nahaja območje kulturnega spomenika Podpeca – Rudarski zaselek Šmelc (EŠD 7737; Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ravne na Koroškem; MUV 11/94). Zaselek je zavarovan kot avtentični ostanek rudarstva na Koroškem. Objekti morajo ohraniti svojo stavbno maso in značilno arhitekturo. Gradbeni posegi na teh objektih niso predvideni v sklopu predmetnega OPPN.
27. člen
(varstvo narave)
(1) V neposredni bližini območja OPPN se nahaja gozd. Gradbeni posegi na območju gozda niso predvideni. Nova cesta mora biti izvedena tako, da omogoča nemoten pogoj za izvajanje gozdne proizvodnje. Nosilnost vozišča mora zagotavljati možnost prevoza mehanizacije za delo v gozdu do delovišč in odvoz posekanega lesa s kamioni.
(2) Pri izvajanju vseh posegov in dejavnosti, ki se izvedejo v času gradnje je potrebno upoštevati vsi možne tehnične in druge ukrepe, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
28. člen
(varstvo gozda)
(1) Investitor oz. lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji, kot doslej.
(2) Kakršnikoli gradbeni posegi v gozd izven območja predmetnega OPPN niso dovoljeni.
(3) Štore ter odvečen odkopni material, ki bo nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd
ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasip.
VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja in naravnih virov in ohranjanja narave
29. člen
(vodni režim)
(1) Obravnavano območje se ne nahaja v vodovarstvenem območju.
(2) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. Vse komunalne odpadne vode morajo biti obvezno priključene na male čistilne naprave, zgrajene na posameznih lastniških parcelah.
(3) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. Iist RS, št. 88/11, 8/12 in 108/2013), z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. Iist RS, št. 64/12) in, v primeru izvedbe male komunalna čistilne naprave ali nepretočne greznice, z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. Iist RS, št. 98/07 in 30/10).
(4) Prevzem blata iz male komunalne čistilne naprave v čiščenje na čistilno napravo najmanj enkrat na tri leta ali odvoz blata iz nepretočne greznice mora biti v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. Iist RS, št. 88/11 in 8/12) in z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. Iist RS, št. 98/07 in 30/10) zagotovljen z uporabo storitev javno službe.
(5) Po izgradnji kanalizacijskega sistema, ki se zaključi na mali komunalni čistilni napravi, bo morala stranka v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalna in padavinske odpadne vode (Ur. Iist RS, št. 88/11 in 8/12) zagotoviti priključek obravnavanega objekta na ta sistem ter opustiti odvodnjo komunalnih odpadnih voda v vodotesno greznico brez iztoka ali malo komunalno čistilno napravo, ki se dovoljuje kot začasna rešitev.
(6) Projektna dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja v fazi PGD mora vsebovati tip, velikost (kapaciteto) in načrt male komunalna čistilne naprave ali vodotesno greznice brez iztoka, ki se dovoljuje kot začasna rešitev.
(7) Padavinske vode iz obravnavanega območje (iz streh objektov, parkirišča, ceste, ...) je treba ponikati. Ponikalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
(8) Lokacija predvidene gradnje leži v območju zaznanih erozijskih procesov, zato je bilo izdelano geološko geomehansko poročilo št. dokumenta GM-20/2012, ki ga je izdelalo podjetje Geotehnične storitve Mitja Mežnar s.p.,iz katerega je razviden način temeljenja objekta in zmožnost ponikanja.
(9) Materiali zemeljskih tal nad nepodajno podlago za temeljenje so primerni za ponikanje vode in izdelavo ponikalnika. Ponikanje je zagotovljeno na globini rahlo zaglinjenega apnenčastea grušča. Pri dimenzioniranju ponikalnika naj se upošteva vodopropustnost k=1,3 x 10-4 m/s v apnenem grušču oziroma k= 1,0055 x 10-5 v glineno meljni zemljini.
(10) V času gradnje je potrebno zagotoviti gemehanski nadzor.
(11) Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno urediti v skladu z 92. členom ZV-1 B in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred morebitnim iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ... ).
(12) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda, si bo moral investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja, skladno s 115. in 125. členom ZV-1 B, pridobiti:
· dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba poskusne črpalne vrtine za določitev izdatnosti vodonosnika-vrtine), v kolikor bo vrtina globlja od 30 m; ter na tej osnovi vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote ter
· samo vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote, v kolikor bo vrtina izvedena do globine 30 m.
Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda, kakor tudi dovoljenje za neposredno rabo vode (vodno dovoljenje), izda Agencija RS za okolje, Vojkova 1 b, 1000 Ljubljana, na podlagi posebnih vlog. Projektna dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja mora biti usklajena s pogoji pridobljenega vodnega dovoljenje.
(13) Investitor je dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolje in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oz. v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
(14) Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti.
(15) V skladu z 49.b členom Zakona o graditvi objektov (ZGO-1 D, Ur. Iist RS, št. 102/04-ZGO-1UPB1 (14/05 popr.), 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05-Odl. US, 120/06-Odl. US, 126/07, 57/09 Skl. US, 108/09, 61/10-ZRud-1 (62/10 popr.), 20/11-Odl. US in 57/12) si mora investitor pri naslovnem organu, po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju, pridobiti vodno soglasja.
(16) Vloga in dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja morata biti izdelani v skladu s Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Ur. Iist RS, št. 25/09).
(17) Zaradi načrtovanja ukrepov za zmanjšanj porabe pitne vode, naj se predvidijo tehnične rešitve za uporabo deževnice, kjer je to možno.
30. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Objekti naj se v prostor locirajo tako, da bodo v največji možni meri doseženi ukrepi varstva pred hrupom za bivalne prostore. Pri načrtovanju morebitnih klimatskih naprav, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom.
(2) Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.
(3) Izvedba protihrupnih ukrepov, ki so posledica nove pozidave, mora biti sestavni del komunalne opreme območja in je predvidena z zasaditvijo avtohtonih drevesnih vrst ob regionalni cesti.
31. člen
(varstvo zraka)
(1) Pri načrtovanju in opredelitvi posameznih dejavnosti je potrebno upoštevati vsa določila veljavnih predpisov s področja zaščite in onesnaženjem zraka.
(2) V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih delih je potrebno v času neugodnih vremenskih razmer prašne površine vlažiti in preprečiti izpust imitiranje prašnih delcev v ozračje.
32. člen
(odvoz odpadkov)
(1) V skladu z Odlokom o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Koroški regiji (Ur. list RS, št. 85/2011) je potrebno komunalno odpadke ločeno zbirati v za to namenjenih posodah, katere morajo biti nameščene na primerno lokacijo, kjer bo možen dostop s smetarskim vozilom v dogovoru z izvajalcem javne gospodarske službe ravnanja z odpadki.
(2) Lokacija za zbiranje ločenih komunalnih odpadkov je potrebno predvideti na zemljiščih lastnikov parcel, kar mora biti razvidno v projektu PGD.
(3) S tistimi odpadki, ki niso komunalni odpadki, je potrebno ravnati v skladu z zakonodajnimi določili določene vrste odpadkov.
(4) V času gradnje je potrebno z zemeljskim materialom od izkopov za temeljenje ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
33. člen
(varstvo tal)
(1) Kanalizacija in priključki morajo biti izvedeni vodotesno. Pri ravnanju v času gradnje je potrebno upoštevati vse predpise iz področja varovanja okolja.
(2) Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst se mora odstraniti tako, da se ohrani njena plodnost in količina.
VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
34. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Ureditveno območje OPPN se nahaja na območju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Možnost za obstanek požara in verjetnost vžiga je minimalna.
(2) Načrtovane stavbe se uvrščajo med požarno manj zahtevne objekte. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti. Kadar študija ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta Zasnova požarne varnosti, ki na kratek in pregleden način določa potrebne ukrepe, povezane z/s:
· širjenjem požara na sosednje objekt,
· nosilnostjo konstrukcije ter širjenjem požara po stavbah,
· evakuacijskimi potmi in sistemi za javljanje in alarmiranje,
· napravami za gašenje in dostopom gasilcev.
Študija oz. zasnova sta sestavni del projektne dokumentacije PGD.
(3) Stavbe morajo biti projektirane tako, da je ob požaru zagotovljeno ustrezno število evakuacijskih poti in izhodov, ki omogočajo hiter in varen umik iz objekta.
(4) Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki od meje parcel in med objekti oziroma potrebne protipožarne ločitve.
(5) V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je potrebno preprečiti izlitje nevarnih snovi v podtalnico in vodotoke in obvestiti najbližjo gasilsko enoto, policijo ali center za obveščanje.
(6) Požarno varnost je potrebno zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati požarna tveganja zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenje požara.
(7) Upoštevati je potrebno požarno ogroženost naravnega okolja.
(8) Oskrba požarne vode za gašenje je predvidena z gasilskimi vozili.
(9) Dovozne poti morajo zagotavljati prevoznost gasilskim in intervencijskim vozilom tako, da omogočajo osni pritisk 100kN.
(10) Intervencija in dostava bo zagotovljena po obstoječi javni cesti in po novi dovozni cesti ter intervencijskih poteh znotraj ureditvenega območja.
(11) Ob zgradbah je potrebno zagotoviti dovozne poti za gasilska vozila, dostopnost za gasilska vozila, postavitvene in delovne površine za gasilska vozila.
(12) Med gradnjo je potrebno zagotoviti in usposobiti intervencijsko skupino za primer nepredvidenih nesreč in možnost sanacije le-teh!
35. člen
(pogoji za izvajanje zemeljskih del)
(1) Obravnavano območje OPPN se uvršča v 2. stopnjo seizmične intenzitete po Evrocod 8 (EC 8), kjer je seizmični pospešek do 0,125 g. Temu primerno je potrebno predvideti način gradnje v načrtu gradbenih konstrukcij.
(2) Glede na zasnovo in položaj objekta naj bodo le-ti temeljeni na plasti glineno meljne zemnljine in pobočnega grušča s tamponskim nasutjem ter podložnim betonom.
(3) Pri temeljenju se naj za temeljenje na temeljni plošči upošteva projektna vrednost odpora R/A' = 197,9 kPa.
(4) Usedki bodo zaradi temeljenja na tamponskem nasutju debeline 0,5 m dosegli vrednost do 8 mm na izravnalnem območju, na objektih v brežini so pomiki zaradi nezaščitene brežine tudi do 28 cm temeljno ploščo oziroma 6 m za objektom.
(5) Pri izvedbi končnih brežin za in pred objekti, le te naj ne presegajo naklona 1:1,5, oziroma najbolje, da se brežine ščitijo s podporno konstrukcijo.
(6) Pred izvedbo temeljenja objektov je potrebno zagotoviti varovano in suho gradbeno jamo. V kolikor ni mogoče brežine izvesti v predpisanem naklonu, je potrebno izdelati samostojni projekt varovanja gradbene jame z oporno konstrukcijo.
(7) V času izkopov in temeljenja ter vseh zemeljskih del je potrebno zagotoviti geotehnični nadzor, v sklopu katerega bodo podani vsi morebitni potrebni nadaljni ukrepi v primeru odstopanja od podanih pogojev.
(8) Pred pričetkom gradnje je potrebno napraviti dodatne geotehnične preiskave z izvedbo geotehničnih vrtin z vgrajenimi inklinometerskimi cevmi in meritev pomikov z inklimetrom za prehodno spremljanje pomikov, ki bodo osnova za projektiranje primerne zaščite brežin, kakor tudi za spremljanje pomikov v času predvidenih gradbenih posegov.
(9) Kletno steno proti brežini je potrebno izvesti iz armiranega betona in jo temeljito drenirarati na nivoju izvedenih temeljev.
(10) Na obravnavanem območju ni nevarnosti poplav, visoke podtalnice, medtem ko je morebitno plazovitost terena potrebno zavarovati z opornimi zidovi.
(11) V kolikor se med izvedbo gradbenih izkopov ugotovijo drugačne razmere, ki so opisane v geološko-geomehanskem poročilu št. GM-20/2012, ki ga je izdelalo podjetje GEOTEHNIČNE STORITVE Mitja Mežnar s.p. in v opisu ter poročilu niso podane, je potrebno teren ponovno pregledati, ugotoviti dejansko stanje in nosilnost temeljnih tal v delu, kjer jih predstavlja drugačen material od prognoziranega, je potrebno odrediti način temeljenja in ustrezno poglobiti temelje ali pa nadomestiti material s primernejšim. V primeru globljih in nenosilnih con je potreben ponoven ogled in določitev o pripravi temeljnih tal, oziroma o preračunu armature temeljev.
IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
36. člen
(etapnost gradnje)
(1) Izvedba OPPN je možna v več medsebojno neodvisnih fazah.
(2)Gospodarska javna infrastruktura: vodnogospodarske ureditve, komunalne ureditve ter ostala infrastruktura se izvedejo pred ali sočasno z gradnjo objektov.
(3) Prometna infrastruktura se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno neodvisne, pri čemer mora biti vsaka etapa zaključena funkcionalna celota.
X. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalkskih in tehničnih rešitev
37. člen
(skupne določbe glede dopustnih odstopanj)
(1) Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
XI. Obveznost investitorjev, lastnikov in izvajalcev
38. člen
(obveznost ob pripravi projektne dokumentacije)
(1) Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven ureditvenega območja OPPN, določenih v 12., 14., 16., 18., 19., 20., 21. 22. in 23. členu tega odloka, mora investitor pridobiti soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.
39. člen
(obveznost v času gradnje)
(1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– zagotoviti odvijanje prometa v času gradnje praviloma preko makadamskih cest in ga organizirati tako, da ne bo prihajajo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),
– v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,
– vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja,
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
– sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– gradbiščni promet se naj uredi v soglasju z občino.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
40. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Investitorji posameznih objektov morajo pri izvajanju OPPN, gradnji in uporabi objektov, naprav in rabi zemljišč upoštevati:
· smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, ki so sestavni del OPPN,
· določbe dovoljenja za gradnjo, ki temeljijo na določilih tega odloka,
· geomehansko geološko poročilo št. dokumenta GM, ki ga je izdelalo podjetje GEOTEHNIČNE STORITVE Mitja Mežnar s.p.,
· načrt NN električnega priključka s preureditvijo NN omrežja, ki ga je izdelalo podjetje INEL 230 D.O.O.,
· načrt ceste in priključka na regionalno cesto, IDZ, ki ga je izdelalo podjetje DEBENJAK d.o.o. št. proj. IDZ 01/13 – P.
41. člen
(pogoji za vzdrževalna in druga dela)
(1) Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje, kot za novogradnje. Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbo maso objekta in morajo biti usklajene z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta.
(2) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami.
(3) Po končani gradnji pa odstraniti vse pomožne objekte in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
Miniranje terena ni dopustno.
XII. Končne določbe
42. člen
(vpogled v OPPN)
(1) OPPN je na vpogled v prostorih Občine Črna na Koroškem, Center 101, 2393 Črna na Koroškem in na spletni strani www.crna.si.
43. člen
(pričetek veljavnosti)
(1) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 3505-0001/2012-26
Datum: 24. 4. 2014
Občina Črna na Koroškem
mag. Romana Lesjak, županja