Na podlagi 29. člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 23. člena Statuta Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 10/2011 in 8/2014) ter 11., 36. in 40. člena Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljevanju: ZJZP) je Mestni svet Mestne občine Maribor na nadaljevanju 22. seje, dne 5. januarja 2017 sprejel
K O N C E S I J S K I A K T
za izvajanje energetskega pogodbeništva
I. SPLOŠNE DOLOČBE
Ta akt vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbi projekta Energetska sanacija energetskih sistemov v 16 stavbah v lasti Mestne občine Maribor in možnost financiranja le-teh preko doseženih prihrankov po modelu energetskega pogodbeništva v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z ZJZP.
Ta akt določa tudi predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja, postopek izbire zasebnega partnerja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva.
V okviru tega koncesijskega akta se uporabljajo sledeči pojmi, ki imajo naslednji pomen:
a. »javni partner« oziroma »koncedent« je Mestna občina Maribor, s sedežem na naslovu Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor. Koncedent v razmerju javno-zasebnega partnerstva v okviru svoje stvarne in krajevne pristojnosti sklene razmerje javno-zasebnega partnerstva, v katerem se določijo pravice in obveznosti izvajati dejavnost predmetnega javno-zasebnega partnerstva;
b. »zasebni partner« oziroma »koncesionar« je fizična ali pravna oseba zasebnega prava oziroma skupno več fizičnih ali pravnih oseb zasebnega prava. Koncesionar je lahko tudi tuja pravna oseba, če izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji;
c.»uporabniki« oziroma »upravljavci« objektov so javni zavodi in druge osebe javnega prava, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je Mestna občina Maribor in ki za izvajanje svoje javne dejavnosti uporabljajo objekte v lasti Mestne občine Maribor;
d. »pripravljalne storitve« so vsi ukrepi za zagotavljanje prihrankov energije (in/ali oskrbo z energijo), ki jih koncesionar izvede pred začetkom izvajanja glavne storitve;
e.»glavna storitev« je storitev zagotavljanja in jamčenja prihrankov energije (in/ali oskrba z energijo) ter energetsko upravljanje objektov;
f. »druge storitve« so vsi drugi ukrepi za zagotavljanje prihrankov energije (in/ali oskrbo z energijo), ki ne spadajo med pripravljalne storitve ali glavno storitev.
g.»pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije« pomeni pogodbeni dogovor med koncedentom in koncesionarjem za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja ali spremlja v celotnem obdobju trajanja pogodbe in v okviru katerega se naložbe v ukrep plačujejo sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s pogodbo, ali drugim dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost, kot so finančni prihranki.
Izrazi, uporabljeni v tem koncesijskem aktu, imajo enak pomen, kot ga določajo ZJZP in predpisi, ki urejajo energetsko dejavnost.
V tem koncesijskem aktu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
II. UGOTOVITEV JAVNEGA INTERESA
Mestna občina Maribor skladno z določili 2., 8. in 10. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14) v povezavi z določili Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (Uradni list Evropske unije št. L 315 z dne 14. 11. 2012, str. 1), prvo alinejo drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 11. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), Operativnim programom za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 (december 2014), Dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb in Lokalnim energetskim konceptom Mestne občine Maribor (januar 2009) in Dokumentom identifikacije investicijskega projekta za projekt Energetska sanacija energetskih sistemov v 16 stavbah v lasti Mestne občine Maribor in možnost financiranja le-teh preko doseženih prihrankov po modelu energetskega pogodbeništva (oktober 2016), s tem koncesijskim aktom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije v objektih v lasti Mestne občine Maribor, kot so opredeljeni v tem odloku, v obliki javno-zasebnega partnerstva.
III. VRSTA, PREDMET, OBMOČJE IZVAJANJA IN ČAS TRAJANJA JAVNO-ZASEBENEGA PARTNERSTVA
Javno-zasebno partnerstvo se, upoštevaje razdelitev tveganj, izvaja v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva (po modelu BOT (zgradi – upravljaj – prenesi v last)).
Predmet koncesije je izvajanje storitev energetskega pogodbeništva po principu pogodbenega zagotavljanja prihranka energije (in/ali oskrbo z energijo) v objektih (ali infrastrukturi) koncedenta, kot so opredeljeni v 6. členu tega akta.
Območje izvajanja koncesije obsega sledeče objekte:
Št.
Objekt
Naslov objekta
1.
Osnovna šola Malečnik, K
Malečnik 61, 2229
MALEČNIK
2.
Osnovna šola Rada Robiča Limbuš, K
Limbuška cesta 62, 2341
LIMBUŠ
3.
Osnovna šola bratov Polančičev Maribor, K
Prešernova ulica 19, 2000
MARIBOR
4.
Osnovna šola Draga Kobala Maribor, K
Tolstojeva ulica 3, 2000
5.
Osnovna šola Slave Klavore Maribor, K
Štrekljeva ulica 31, 2000
6.
Osnovan šola Ludvika Pliberška Maribor; K, NR
Lackova cesta 4, 2000
7.
Osnovna šola Leona Štuklja Maribor, NR
Klinetova ulica 18, 2000
8.
Vrtec Studenci, PE Limbuš in jasli, K
Šolska ulica 25 in 27, 2341
9.
Vrtec Studenci , PE Iztokova, K
Žabotova ulica 10, 2000
10.
Vrtec Pobrežje, PE Mojca,
K
Železnikova ulica 24, 2000
11.
Vrtec Tezno, PE Pedenjped in jasli, K
Ulica heroja Nandeta 3,
2000 MARIBOR
12.
Vrtec Ivana Glinška, PE Ribiška, K
Ribiška ulica 11, 2000
13.
Vrtec Pobrežje, PE Ob Gozdu, K
Ob Gozdu 22, 2000
14.
Dvorana Tabor, K
Koresova ulica 7, 2000
15.
Ledna dvorana, K, SPH
16.
Mestna občina Maribor, K
Ulica heroja Staneta 1
(K – energetska sanacija kotlovnice, NR – energetska sanacija notranje razsvetljave, SPH - energetska sanacija sistema za pripravo hladu) v obsegu, kot je razviden iz priloženega seznama objektov
koncedenta (Priloga 1).
Območje izvajanja iz predhodnega odstavka se lahko razširi na dodatne objekte, ki konceptualno ustrezajo programski zasnovi projekta javno-zasebnega partnerstva.
Sprememba iz predhodnega odstavka je pogojena s pridobitvijo soglasja koncedenta.
Soglasje iz predhodnega odstavka izda Mestni svet Mestne občine Maribor.
Začetek in čas trajanja koncesije se opredelita v koncesijski pogodbi.
Koncesija se podeli za največ 15 let.
Rok trajanja koncesije se v primeru, da:
a. koncesionar zaradi ukrepov koncedenta ali drugih ukrepov oblasti koncesije ni mogel izvajati;
b. je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu,
s sklenitvijo aneksa k osnovni pogodbi lahko podaljša, vendar največ za polovico obdobja, določenega z osnovno koncesijsko pogodbo. Dolžina podaljšanja se določi ob upoštevanju določbe drugega odstavka 71. člena ZJZP.
IV. FINANCIRANJE
Koncesionirana dejavnost se primarno financira iz:
a. sredstev iz naslova doseženih energetskih prihrankov (in/ ali oskrbo z energijo),
b. drugih sredstev, ki jih pridobi koncesionar na podlagi opravljanja koncesionirane dejavnosti,
c.lastnih sredstev koncesionarja in
d. morebitni drugi viri financiranja
V primeru sofinanciranja dejavnosti s strani koncedenta, ima le-ta pravico do soudeležbe na ustvarjenjih energetskih prihrankih.
Viri in način financiranja se podrobneje opredelijo v okviru koncesijske pogodbe.
Koncedent in koncesionar v okviru postopka javnega razpisa in koncesijski pogodbi medsebojno razmerje oblikujeta na način, da zadevno razmerje javno-zasebnega partnerstva ob upoštevanju evropske in nacionalne zakonodaje za koncedenta ne pomeni povečanja dolga oziroma deficita.
V. SPLOŠNI POGOJI IZVAJANJA KONCESIJE
Koncesionar mora v okviru izvajanja koncesije zagotoviti:
a. izvajanje pripravljalnih storitev, glavne storitve in drugih storitev za zagotavljanje prihrankov energije (in/ali oskrbo z energijo) na objektih (ali infrastrukturi), kot so opredeljeni v 6. členu tega akta;
b. izvajanje vseh nalog in dejavnosti, ki so neločljivo povezane z obveznostmi iz predhodne alineje (na primer vodenje evidenc, obveščanje, itd.);
c.izvajanje drugih obveznosti, ki bodo opredeljene v koncesijski pogodbi.
Koncesionar je dolžan zagotoviti dejanske prihranke energije oziroma zmanjšane stroške porabe energije, ki bodo podlaga za plačila s strani koncedenta.
Koncesionar prevzema vsa tehnična, finančna in druga tveganja iz naslova obveznosti iz predhodnega odstavka.
Storitev, ki je predmet te koncesije, mora koncesionar opravljati nepretrgano. Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje storitve le na način in iz razlogov, ki jih določajo zakon, ta akt, koncesijska pogodba ali drug predpis.
(obveznosti koncedenta)
Obveznosti koncedenta so zlasti:
a. koncesionarju zagotavljati pogoje za nemoteno opravljanje dejavnosti koncesije;
b. koncesionarju nuditi pomoč pri pridobitvi posameznih pravic, soglasij ali dovoljenj, ki jih koncesionar ne more pridobiti samostojno ali brez pomoči koncedenta;
c.koncesionarju na nepremičninah, kjer se bodo izvajale aktivnosti za uresničitev koncesijske pogodbe ter opremi, ki je v lasti koncedenta, ob upoštevanju veljavne zakonodaje podeliti ustrezne stvarnopravne pravice (na primer služnost, stavbna pravica, itd.) na način, da se koncesionarju omogoči nemoteno izvajanje koncesionirane dejavnosti;
d. zagotavljanje plačila za opravljeno storitev zagotavljanja prihranka energije (in/ali oskrbo z energijo) (v primeru doseganja v koncesijski pogodbi dogovorjene količine prihrankov).
Uporabniki oziroma upravljavci objektov imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
a. upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti opravljanje nalog iz tega odloka in koncesijske pogodbe;
b. omogočiti dostop do vseh prostorov, naprav in opreme, kjer se opravljajo storitve in naloge iz tega odloka in koncesijske pogodbe;
c.prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje nalog koncesionarja oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na izvajanje nalog;
d. obveščati koncedenta o morebitnih kršitvah koncesionarja.
Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja se podrobneje opredelijo v koncesijski pogodbi.
S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe.
VI. POSTOPEK IZBORA KONCESIONARJA
Koncedent koncesionarja izbere na podlagi javnega razpisa, ki se izvede ob upoštevanju določb 3. poglavja ZJZP. Objava javnega razpisa mora določati:
a. predmet javnega razpisa z navedbo, da gre za koncesijo;
b. ime in sedež koncedenta;
c.podatke o objavi odločitve o koncesijskem aktu;
d. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije;
e.začetek in predvideni čas trajanja koncesije;
f. postopek izbire koncesionarja;
g.kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije;
h. kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev;
i. zahteve glede vsebine vlog;
j. pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju;
k. pogoje za predložitev skupne vloge;
l. merila za izbiro najugodnejšega kandidata;
m. naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog;
n. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa;
o. druge podatke, zahtevane skladno z veljavno zakonodajo.
Koncedent mora v postopku izbire preveriti ekonomsko, finančno ter tehnično in kadrovsko sposobnost vlagateljev, pri čemer morajo le-ti izkazati, da imajo zadostne reference s področja storitev pogodbenega zagotavljanja prihrankov ter zagotovljen dostop do finančnih sredstev za realizacijo celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva.
Koncedent mora pri določitvi meril zasledovati javni interes, tako da bodo merila za izbor koncedenta oblikovana na način, da bodo bolje ocenjene ponudbe kandidatov, ki bodo zagotovili višje zagotovljene prihranke, ponudili višjo udeležbo koncedenta pri doseženih prihrankih in ustrezno razmerje med višino vrednosti investicije in zagotovljenimi prihranki.
Dodatna merila in podrobnejšo vsebino meril za izbor koncesionarja koncedent določi v okviru javnega razpisa.
Strokovno komisijo za izbiro koncesionarja za izvedbo predmeta koncesije s sklepom imenuje župan Mestne občine Maribor. Strokovna komisija ima predsednika in najmanj štiri člane.
Predsednik in ostali člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj dve leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo ponudb.
Strokovna komisija sodeluje v postopku izbire koncesionarja tako, da pregleda in oceni ponudbe ter ugotovi ali izpolnjujejo razpisne pogoje, sestavi poročilo in navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne zahteve, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom, ter posreduje poročilo koncendentu.
Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem v imenu koncedenta sklene župan Mestne občine Maribor, po poprejšnjem soglasju Mestnega sveta Mestne občine Maribor.
Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, sicer nima pravnega učinka.
V pogodbi iz prvega odstavka tega člena koncedent in koncesionar podrobno uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem predmeta koncesije, ki niso urejena v tem aktu.
V primeru neskladja med določbami koncesijskega akta in določbami koncesijske pogodbe, veljajo določbe koncesijskega akta.
V primeru obstoja upravičenih objektivnih okoliščin, se lahko opravi prilagoditev razmerij med koncedentom in koncesionarjem.
Pred prilagoditvijo razmerij med koncedentom in koncesionarjem je potrebno pridobiti soglasje Mestnega sveta Mestne občine Maribor.
Način in razloge za morebitno prilagoditev razmerij med koncesionarjem in koncedentom se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.
VII. NADZOR IN POROČANJE
Koncesionar je dolžan skladno z veljavno zakonodajo, in predpisi ter koncesijsko pogodbo redno voditi vse potrebne evidence, in koncedentu posredovati poročila in drugo potrebno dokumentacijo.
Vsebina in način koncesionarjeve dolžnosti iz predhodnega odstavka se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.
Nadzor nad izvajanjem koncesije opravljajo posamezne organizacijske enote mestne uprave v okviru svojega delovnega področja, kot ga določajo akti, ki urejajo organizacijo mestne uprave; skladno z določbami zakona, ki ureja javno-zasebno partner-
stvo in skladno s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
Način izvajanja nadzora se podrobneje določi v okviru koncesijske pogodbe.
VIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
a. s prenehanjem koncesijske pogodbe,
b. z odkupom koncesije,
c. z odvzemom koncesije ali
d. s prevzemom koncesije, na način, v obsegu in pod pogoji, določenimi s koncesijsko pogodbo.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Za okoliščine, ki jih predmetni koncesijski akt ne ureja, veljajo določbe vsakokrat veljavnega Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.
Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
Priloga 1: Seznam objektov koncedenta
Številka: 41101-291/2016-3 Župan Mestne občine Maribor
Datum: 23. januar 2017 dr. Andrej Fištravec, s.r.
Priloga 1
Seznam objektov koncedenta
Za Osnovno šolo Malečnik bo v okviru energetske sanacije izvedena nova kotlovnica na lesno biomaso.
- Odstranjena bo stara kotlovnica in izvedena bodo gradbena dela, potrebna za umestitev nove kotlovnice in zalogovnikov goriva v prostor, kar bo zahtevalo tudi izgradnjo dodatnega prostora za zalogovnik goriva.
- Ogrevanje bo izvedeno s pomočjo visoko učinkovitih kotlov na pelete, moči 2 x 135 kW, z avtomatskim delovanjem in samodejnim čiščenjem naprave ter širokopasovno lambda sondo.
- Dovod goriva bo izveden s pomočjo sesalnega transportnega sistema z varovalno celično komoro ter dozirnimi polži.
- Zalogovnika goriva bosta izvedena v obliki prostora z mešalnim diskom in sesalnega transportnega sistema, vključno z detekcijo požara v zalogovnikih.
- Zalogovnika toplote bosta velikosti 2 x 3000 litrov in priključena na toplotni razdelilnik s frekvenčno vodenimi črpalkami, ki bodo porazdelil toploto po objektu s pomočjo treh vej.
- Centralni nadzorni sistem – CNS bo izveden z visoko zmogljivim nadzornim regulatorjem, ki bo vgrajen, programiran in zagnan.
V okviru energetske sanacije ogrevalnega sistema Osnovne šole Rada Robiča bo izvedena odstranitev stare kotlovnice na kurilno olje in prehod na nov energent v obliki lesne biomase.
- Pri sanaciji bo odstranjena stara kotlovnica in izvedena bodo gradbena dela, potrebna za umestitev nove kotlovnice in zalogovnikov goriva v prostor, kar bo zahtevalo tudi izgradnjo dodatnega prostora za zalogovnik goriva.
- Ogrevanje bo izvedeno s pomočjo visoko učinkovitih kotlov na lesne pelete, moči 2 x 220 kW, z avtomatskim delovanjem in samodejnim čiščenjem naprave ter širokopasovno lambda sondo.
Dovod goriva bo izveden s pomočjo sesalnega transportnega sistema z varovalno celično komoro ter dozirnimi polži.
- Zalogovnik goriva bo izveden v obliki prizidka z vgrajenim sesalnim transportnim sistemom, vključno z detekcijo požara v zalogovnikih.
- Izvedena bo montaža novega kotla in povezava. Izdelani bodo razdelilci, montaža ogrevalnih krogov, povezava s sistemom in izmenjevalcem. V sistem bo vgrajenega veliko drobnega materiala in delo inštalaterjev za povezavo in zagon nove kotlovnice.
- Centralni nadzorni sistem – CNS bo izveden s visoko zmogljivim nadzornim regulatorjem, ki bo vgrajen, programiran in zagnan.
- V kolikor bodo izpolnjeni pogoji priključitve na plinovod je možna tudi izvedba kotlovnice na zemeljski plin
V okviru energetske sanacije bodo na Osnovni šoli bratov Polančičev izvedeni naslednji ukrepi in sicer:
- Pri sanaciji bo odstranjena stara kotlovnica in izvedena bodo spremljevalna dela, potrebna za umestitev nove kotlovnice v prostor.
- Ogrevanje bo izvedeno s pomočjo talnega plinskega kondenzacijskega kotla, moči 290 kW, z osnovno regulacijo, visoko zmogljivim toplotnim izmenjevalcem, novim razdelilnim setom ter zbiralnikom za sistemsko ločitev.
- Sanitarna voda se bo pripravljala s pomočjo emajliranega monovalentnega boljerja, velikosti 800 litrov, s tipali in mešalnim ventilom.
- Dimovod bo izveden kaskadno s skupnim odvodom-horizontalno, dimnik bo izpeljan po obstoječem jašku.
- Zgrajena bo nova plinska inštalacija in izveden priklop na obstoječi plinovod.
- Narejena bo zaščita pred magnetitom in muljem iz obstoječega sistema.
- Izvedena bo montaža novega kotla in povezava. Izdelani bodo razdelilci, montaža ogrevalnih krogov, povezava s sistemom in izmenjevalcem. Izvedena bo povezava grelnika vode z vodovodom in montaža nevtralizatorja z odvodom kondenzata.
- Centralni nadzorni sistem – CNS bo izveden s visoko zmogljivim nadzornim regulatorjem, ki bo vgrajen, programiran in zagnan OŠ Draga Kobala Maribor
V okviru energetske sanacije ogrevalnega sistema Osnovne šole Draga Kobala bo izvedena odstranitev stare kotlovnice na kurilno olje in prehod na nov energent v obliki lesne biomase.
- Ogrevanje bo izvedeno s pomočjo visoko učinkovitih kotlov na lesne pelete, moči 3 x 250 kW, z avtomatskim delovanjem in samodejnim čiščenjem naprave ter širokopasovno lambda sondo.
- Zalogovnik goriva bo izveden montažno v obstoječih kletnih prostorih in z vgrajenim sesalnim transportnim sistemom, vključno z detekcijo požara v zalogovnikih.
Izvedena bo montaža novega kotla in povezava. Izdelani bodo razdelilci, montaža ogrevalnih krogov, povezava s sistemom in izmenjevalcem. V sistem bo vgrajenega veliko drobnega materiala in delo inštalaterjev za povezavo in zagon nove kotlovnice.
- V kolikor bodo izpolnjeni pogoji priključitve na plinovod je možna tudi izvedba kotlovnice na zemeljski plin.
V okviru energetske sanacije bodo na Osnovni šoli Slave KLAVORE izvedeni naslednji ukrepi in sicer:
- Ogrevanje bo izvedeno s pomočjo talnega plinskega kondenzacijskega kotla, moči 3 x 290 kW, z osnovno regulacijo, visoko zmogljivim toplotnim izmenjevalcem, novim razdelilnim setom, tipali, ekspanzijsko posodo, ventili ter kaskadno avtomatiko.
- Sanitarna voda se bo pripravljala s pomočjo boljerja, velikosti 3800 litrov, s tipali in termostatskim mešalnim ventilom.
- Pri sanaciji bo odstranjena stara kotlovnica in odpeljana na deponijo. Izvedena bo montaža novega kotla, povezava z izmenjevalcem ter priklop sistema centralnega ogrevanja. Vgrajen bo nevtralizator in odvod kondenzata. Zamenjane bodo obtočne črpalke in izvedena izolacija cevovodov
V okviru energetske sanacije bodo na Osnovni šoli Ludvika Pliberška Maribor izvedeni naslednji ukrepi in sicer:
- Ogrevanje bo izvedeno s pomočjo talnega plinskega kondenzacijskega kotla, moči 290 kW, z osnovno regulacijo, visoko zmogljivim toplotnim izmenjevalcem, novim razdelilnim setom, tipali, ekspanzijsko posodo, ventili ter kaskadno avtomatiko.
- Sanitarna voda se bo pripravljala s pomočjo emajliranega bivalentnega boljerja, velikosti 2000 litrov, s tipali in termostatskim mešalnim ventilom.
- Dimovod bo izveden kaskadno s skupnim odvodom-horizontalno, dimnik bo izpeljan po zunanji steni osnovne šole.
- Izvedena bo montaža novega kotla in povezava. Izdelani bodo razdelilci, montaža ogrevalnih krogov, povezava s sistemom in izmenjevalcem. Izvedena bo povezava grelnika vode z vodovodom in montaža nevtralizatorja s odvodom kondenzata.
Centralni nadzorni sistem – CNS bo izveden s visoko zmogljivim nadzornim regulatorjem, ki bo vgrajen, programiran in zagnan.
- Zamenjava obstoječe notranje razsvetljave z LED svetilkami in paneli.
V okviru energetske sanacije bodo na Osnovni šoli Leona Štuklja Maribor izvedeni naslednji ukrepi in sicer:
Vrtec Studenci Limbuš in jasli bo priključen na kotlovnico, ki se nahaja v objektu osnovne šole Rada Robiča. Zato bodo v okviru sanacije izvedena prilagoditvena dela za energetsko učinkovito in varno delovanje novega sistema:
- Demontaža obstoječih komponent ogrevalnega sistema.
- Sanacija kinete.
- Montaža novega razvoda in radiatorjev ter priključitev na novo kotlovnico
Vrtec Studenci enota Iztokova se trenutno ogreva na kurilno olje. Pri energetski sanaciji objekta se bo obstoječa kotlovnica ohranila, dodala se bo toplotna črpalka manjše moči. Objekt trenutno nima energetsko saniranega ovoja stavbe. Zato se bo oljni kotel še ohranil in pokrival vršne moči. Po kasnejši sanaciji ovoja bo lahko toplotna črpalka samostojno ogrevala objekt. Izvedeno bo:
- Gradbeno obrtniška dela za pripravo vgradnje toplotne črpalke.
- Vgradnja toplotne črpalke zrak voda, moči 23 kW in priklop na ogrevalni sistem.
- Vgradnja toplotnega razdelilnika z dvema vejama.
- Izvedena bo montaža nove toplotne črpalke in povezava. Izdelani bodo razdelilci, montaža ogrevalnih krogov, povezava s sistemom.
V okviru energetske sanacije bodo izvedeni naslednji ukrepi in sicer:
V okviru energetske sanacije bodo v Vrtcu Pobrežje, PE Mojca, izvedeni naslednji ukrepi:
- Ogrevanje bo izvedeno s pomočjo talnega plinskega kondenzacijskega kotla (18,5-90,5 kW), z osnovno regulacijo, visoko zmogljivim toplotnim izmenjevalcem, novim razdelilnim setom, tipali, ekspanzijsko posodo ter ventili.
- Dimovod bo izveden v obstoječ jašek z dimovodno cevjo iz koncentričnega jekla
Izvedena bo montaža novega kotla in povezava. Izdelani bodo razdelilci, montaža ogrevalnih krogov, povezava s sistemom in izmenjevalcem. Izvedena bo povezava grelnika vode z vodovodom in montaža nevtralizatorja z odvodom kondenzata. Centralni nadzorni sistem – CNS bo izveden s visoko zmogljivim nadzornim regulatorjem, ki bo vgrajen, programiran in zagnan.
Vrtec Tezno enota Pedenjped se trenutno ogreva na kurilno olje. V okviru energetske sanacije objekta se bo zamenjala kotlovnica na kurilno olje s plinskim kotlom.
- Ogrevanje bo izvedeno s pomočjo talnega plinskega kondenzacijskega kotla (18,5 - 90,5 kW), z osnovno regulacijo, visoko zmogljivim toplotnim izmenjevalcem, novim razdelilnim setom, tipali, ekspanzijsko posodo ter ventili.
- Dimovod bo izveden v obstoječ jašek, z dimovodno cevjo iz koncentričnega jekla.
- Izvedena bo montaža novega kotla in povezava. Izdelani bodo razdelilci, montaža ogrevalnih krogov, povezava s sistemom in izmenjevalcem. Izvedena bo povezava grelnika vode z vodovodom in montaža nevtralizatorja z odvodom kondenzata. Centralni nadzorni sistem – CNS bo izveden s visoko zmogljivim nadzornim regulatorjem, ki bo vgrajen, programiran in zagnan.
Vrtec Ivana Glinška enota Ribiška se trenutno ogreva na kurilno olje. V okviru energetske sanacije objekta se bo zamenjala kotlovnica na kurilno olje s toplotno podpostajo za daljinsko ogrevanje.
- Pri sanaciji bo odstranjena stara kotlovnica in izvedena bodo gradbena dela, potrebna za umestitev nove toplotne podpostaje v prostor in priklop na toplovod.
- Vgradnja toplotne podpostaje za ogrevanje, moči 184 kW, s 500 litrskim bojlerjem in njen priklop na omrežje.
- Izvedena bo montaža nove toplotne podpostaje in povezava. Izdelani bodo razdelilci, montaža ogrevalnih krogov, povezava s sistemom in izmenjevalcem. Izvedena bo povezava grelnika vode z vodovodom. Centralni nadzorni sistem – CNS bo izveden s visoko zmogljivim nadzornim regulatorjem, ki bo vgrajen, programiran in zagnan.
Vrtec Pobrežje PE Ob Gozdu se trenutno ogreva na kurilno olje. V okviru energetske sanacije objekta se bo zamenjala kotlovnica na kurilno olje s plinskim kotlom.
- Ogrevanje bo izvedeno s pomočjo talnega plinskega kondenzacijskega kotla, moči 60 kW, z osnovno regulacijo, visoko zmogljivim toplotnim izmenjevalcem, novim razdelilnim setom, tipali, ekspanzijsko posodo ter ventili.
- Narejena bo zaščita pred magnetitom in muljem iz obstoječega sistema
Izvedena bo montaža novega kotla in povezava. Izdelani bodo razdelilci, montaža ogrevalnih krogov, povezava s sistemom in izmenjevalcem. Izvedena bo povezava grelnika vode, prostornine 200 litrov, z vodovodom in montaža nevtralizatorja s odvodom kondenzata.
Dvorana Tabor
Dvorana Tabor in Ledna dvorana se trenutno ogrevata na zemeljski plin. V okviru energetske sanacije objekta se bo zamenjala kotlovnica na visokotemperaturne plinske kotle z novo kotlovnico manjše moči in učinkovitejšimi kondenzacijskimi kotli.
- Ogrevanje bo izvedeno s pomočjo talnega plinskega kondenzacijskega kotla, moči 8 x 290 kW, z osnovno regulacijo, visoko zmogljivim toplotnim izmenjevalcem, novim razdelilnim setom, tipali, ekspanzijsko posodo, ventili ter kaskadno avtomatiko.
- Sanitarna voda se bo pripravljala s pomočjo emajliranega bivalentnega boljerja velikosti 2 x 2000 litrov, s tipali in termostatskim mešalnim ventilom.
- Dimovod bo izveden kaskadno s skupnim odvodom-horizontalno, dimnik bo izpeljan v obstoječi tuljavi.
- Predelala se bo plinska instalacija za povezavo z novimi kotli.
- Izvedena bo montaža novega kotla in povezava. Izdelani bodo razdelilci, montaža ogrevalnih krogov, povezava s sistemom in izmenjevalcem. Izvedena bo povezava grelnika vode z vodovodom in montaža nevtralizatorja s odvodom kondenzata
Ledna dvorana
Ledna dvorana je priklopljena na ogrevalni sistem kotlovnice v dvorani Tabor in ima že obnovljene vse instalacije ogrevalnega sistema. Zato se ob energetski sanaciji predvidevajo ukrepi za optimiranje delovanje sistema za pripravo hladu, kjer se bo izkoristila odpadna toplota za podporo ogrevanju.
- Vgradila se bo toplotna črpalka amoniak/voda, toplotne moči 350 kW, električne moči 70 kW, dejanski COP=4, za izrabo odpadne toplote iz hladilnega sistema za ledeno ploskev.
Dobavila in vgradila se bo krmilna regulacija z možnostjo krmiljenja toplotne črpalke, za kombinacijo dovoda toplote do razdelilnika ter dovoda toplote iz dvorane Tabor, izvedeno bo krmiljenje štirih direktnih ali mešalnih krogov.
- Vgradil se bo zalogovnik tople vode iz TČ, volumna 3000 litrov, s toplotno izolacijo, s prigrajenimi priključki.
- Zamenjali se bodo obstoječi dotrajani hladilni stolpi z novim uparjalnim kondenzatorjem, pršnim sistemom, centrifugalnim ventilatorjem s frekvenčno regulacijo, koritom za zbiranje vod, moči 860 kW.
- Izvedena bo montaža novega hladilnega kompresorja, toplotne črpalke in povezava. Izdelani bodo razdelilci, montaža ogrevalnih krogov, povezava s sistemom in izmenjevalcem.
- Izvedena bo demontaža obstoječih razdelilnikov skupaj z odklopi, zaščito in označevanjem priključkov kablov ter demontažo obstoječe opreme, ki bo montirana v novih razdelilnih omarah. Odvoz odvečne opreme na deponijo.
- Izvedena bo dobava in montaža razdelilnika R-TČ, s pripadajočo opremo
Z investicijo je predvidena celovita energetska obnova kotlovnice MOM s kompletno odstranitvijo stare strojne opreme in strojnih inštalacij ter elektro opreme in elektro inštalacij z vsemi spremljajočimi gradbeno obrtniškimi deli za ureditev sten, tal in stropov ter izvedba vseh potrebnih GOI del za izvedbo zunanjega plinovodskega priključka iz mestnega plinovodnega omrežja do novo predvidene kotlovnice (na lokaciji obstoječe).
- Ogrevanje bo izvedeno s pomočjo talnega plinskega kondenzacijskega kotla, moči 3x235 kW, z osnovno regulacijo, visoko zmogljivim toplotnim izmenjevalcem, novim razdelilnim setom, tipali, ekspanzijsko posodo, ventili ter kaskadno avtomatiko.
- Izvedena bo montaža novega kotla in povezava. Izdelani bodo razdelilci, montaža ogrevalnih krogov, povezava s sistemom in izmenjevalcem.